Šolski center Ptuj Strojna šola Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj LIČARSKA DELA 1 učno gradivo za 1. letnik srednješolskega izobraževalnega programa Avtokaroserist Pripravila: Ferdinand Humski, Nikodem Žuraj Ptuj, junij 2019 KAZALO VSEBINE Vsebina Str. 1. ZAKONSKI PREDPISI O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU.............................................6 Izjava o varnosti..............................................................................................................................6 Ocena tveganja...............................................................................................................................6 Ostale dolžnosti delodajalca..........................................................................................................6 Dolžnosti delavca............................................................................................................................7 Delovna nesreča.............................................................................................................................7 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA.....................................................7 2. DELOVNA OBLEKA IN OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA...................................................8 Zaščitna obleka...............................................................................................................................8 Zaščitne rokavice............................................................................................................................8 Zaščitni čevlji..................................................................................................................................8 Varnostna čelada in varnostni pripomočki za lase........................................................................9 Zaščitna očala.................................................................................................................................9 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA.....................................................9 3. SPOZNAVANJE IN PREPREČEVANJE NEVARNOSTI......................................................10 Delovna varnost v delavnici.........................................................................................................10 Ukrepi za preprečevanje nesreč...................................................................................................10 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................11 4. IZVORI NEVARNOSTI V DELAVNICI..................................................................................12 Nered.............................................................................................................................................12 Vrteči deli......................................................................................................................................12 Delovne jame.................................................................................................................................12 Električni aparati...........................................................................................................................12 Nevarnosti požara ali eksplozije..................................................................................................12 Dela z ognjem................................................................................................................................13 Čiščenje delov...............................................................................................................................13 Vrata (velika ali mala)....................................................................................................................13 Staro olje.......................................................................................................................................13 Ličenje, zaščita podvozja, konzerviranje votlih delov.................................................................13 Delujoči motor...............................................................................................................................13 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................13 5. NEVARNE DELOVNE SNOVI..............................................................................................14 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................14 6. NEVARNE SESTA VINE V LIČARSKI DELA VNICI..............................................................15 DEFINICIJE OSNOVNIH LIČARSKIH IZRAZOV............................................................................15 NEVARNE SESTAVINE V LIČARSKIH MATERIALIH....................................................................16 Pigmenti........................................................................................................................................16 Topila in razredčila........................................................................................................................17 Toulen........................................................................................................................................17 Ksilen..........................................................................................................................................17 VOC vrednost (volatile organic compounds)................................................................................17 Dodatki ali aditivi..........................................................................................................................17 Izocianati....................................................................................................................................18 Organski peroksidi......................................................................................................................18 Drobci............................................................................................................................................18 Fini prah......................................................................................................................................18 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................18 7. ZAŠČITNI UKREPI PRI DELU V LIČARSKI DELAVNICI.....................................................19 Tehnični in organizacijski ukrepi.................................................................................................19 Opozorila in izobraževanje...........................................................................................................19 Zaščita pred nevarnimi snovmi: iakirno - sušilne komore, zaščitna sredstva...........................19 Delovna varnost pri lakiranju.......................................................................................................19 Delovna varnost pri brušenju.......................................................................................................20 Osebna zaščitna sredstva...........................................................................................................20 ZAŠČITA DIHAL.........................................................................................................................21 Od zraka okolice odvisne filtrirne priprave...................................................................................21 Maska za prah...........................................................................................................................21 Maska za filtriranje plinov..........................................................................................................21 Kombinirani filter........................................................................................................................22 Maske z dvema filtroma.............................................................................................................22 Od zraka okolice neodvisne filtrirne priprave za zaščito dihal.......................................................22 Pokrivalo za zaščito dihal..........................................................................................................23 ZAŠČITA KOŽE..........................................................................................................................23 Čiščenje kože..............................................................................................................................23 Nega kože...................................................................................................................................23 Zaščitna obleka...........................................................................................................................24 Zaščitne rokavice........................................................................................................................24 Zaščitni čevlji..............................................................................................................................24 ZAŠČITNA OČALA.....................................................................................................................24 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................25 8. IZBIRA POSTOPKOV ZA UČENJE....................................................................................26 Podlage..........................................................................................................................................26 Nalič...............................................................................................................................................26 Zgradba naliča za popravilo karoserije........................................................................................26 Triplastni nalič...............................................................................................................................26 Dvoplastni nalič............................................................................................................................27 Nanašanje kita...............................................................................................................................28 Obseg in kvalitete ličenja..............................................................................................................28 Novo ličenje................................................................................................................................28 Časovno ovrednoteno ličenje......................................................................................................28 Ličenje avtomobila za prodajo oziroma ličenje rabljenih avtomobilov............................................28 Ličenje obrobnih površin.............................................................................................................28 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................28 9. KOROZIJA IN ZAŠČITNI POSTOPKI..................................................................................29 Elektrokemična korozija...............................................................................................................29 Kemična korozija..........................................................................................................................30 Zaščitni postopki..........................................................................................................................30 Aktivni zaščitni postopki..............................................................................................................30 Pasivni zaščitni postopki.............................................................................................................31 Kovinske prevleke.....................................................................................................................31 Nekovinske prevleke: fosfatiranje, eloksiranje, plastificiranje, lakiranje.......................................31 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................31 10. PRIPRAVA TEMELJNE POVRŠINE..................................................................................32 Čiščenje površine.........................................................................................................................32 Pranje.........................................................................................................................................32 Čiščenje z odstranjevalcem silikona............................................................................................32 Delavniška navodila...................................................................................................................32 Varnost in zdravje pri delu.........................................................................................................32 Čiščenje z nitro razredčilom je nepravilno..................................................................................32 Odstranjevanje plasti laka in rje...................................................................................................33 Pripravljalno brušenje - matiranje................................................................................................33 Test s topilom..............................................................................................................................33 Temelj se je raztopil...................................................................................................................33 Temelj se ni raztopil...................................................................................................................34 Odstranjevanje rje in plasti starega laka......................................................................................34 Odstranjevanje zarjavelih mest..................................................................................................34 Peskanje...................................................................................................................................34 Luženje.....................................................................................................................................35 Varnost in zdravje pri delu.........................................................................................................35 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................35 11. BRUSNA SREDSTVA........................................................................................................36 Naloge brušenja............................................................................................................................36 Zgladiti brusne brazde in luknjice do gladke površine na podlagi, kitu in poiniiu...........................36 Odstraniti nečistoče.....................................................................................................................36 Matirati stari naiič........................................................................................................................36 BRUSNI MATERIALI......................................................................................................................36 Korund........................................................................................................................................36 Silicijev karbid - karborund..........................................................................................................36 VRSTE BRUSNIH SREDSTEV.......................................................................................................37 Vezana brusna sredstva..............................................................................................................37 Posuta brusna sredstva...............................................................................................................37 Nepovezana brusna sredstva......................................................................................................37 ZGRADBA POSUTEGA BRUSNEGA SREDSTVA........................................................................37 Nosilci brusnih zrn.......................................................................................................................38 Brusni papir...............................................................................................................................38 Vulkan fiber................................................................................................................................38 Brusna tkanina..........................................................................................................................38 Elektrostatično prekritje nosilca brusnih zrn.................................................................................38 Opiaščenje brusnih zrn................................................................................................................39 Zrnatost......................................................................................................................................39 Sestav brusnega papirja..............................................................................................................40 Brusno pietivo (brusna volna)......................................................................................................40 Mrežasto platno..........................................................................................................................41 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................41 12. DELOVNI POSTOPKI BRUŠENJA IN VRSTE BRUSILNIH STROJEV.............................42 Ročno brušenje.............................................................................................................................42 Strojno brušenje...........................................................................................................................42 Stroji na stisnjen zrak..................................................................................................................42 Električni stroji.............................................................................................................................43 Varnost in zdravje pri delu...........................................................................................................43 VRSTE BRUSNIH STROJEV.........................................................................................................43 Kotni brusilnik.............................................................................................................................43 Vibracijski brusilnik......................................................................................................................43 Trikotni brusilnik..........................................................................................................................44 Ekscentrični brusilniki..................................................................................................................44 Formati brusnih sredstev.............................................................................................................44 Pritrditev brusnih listov................................................................................................................45 Brusni krožniki..............................................................................................................................45 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................45 13. MOKRO IN SUHO BRUŠENJE..........................................................................................46 Mokro brušenje.............................................................................................................................46 Suho brušenje...............................................................................................................................46 Izbira zrnatosti in stroja................................................................................................................47 Postopki brušenja.........................................................................................................................47 Grobo brušenje...........................................................................................................................47 Fino brušenje..............................................................................................................................48 Stopenjsko brušenje....................................................................................................................48 Deiavniški napotki.......................................................................................................................48 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................49 14. KIT AN JE............................................................................................................................50 Poliestrski kit................................................................................................................................50 Vrste poliestrskih kitov.................................................................................................................50 Kit za nanos z lopatico...............................................................................................................50 Kit za nanos z brizganjem..........................................................................................................50 Mehek kit...................................................................................................................................50 Kit z vlakni.................................................................................................................................50 1K-akrilni kit..................................................................................................................................51 Nitrokombi kit (NC- kit) in kit iz aikidne ali umetne smole..........................................................51 Kiti za pocinkane površine, za aluminij in za umetne mase........................................................51 Preberimo pisna navodila proizvajalcev kitov.............................................................................51 PRIPRAVA POLIESTRSKEGA KITA.............................................................................................51 1. Priprava površine....................................................................................................................52 2. Mešanje komponent................................................................................................................52 Postopek mešanja.....................................................................................................................52 3. Nanos oziroma uporaba..........................................................................................................52 Deiavniški napotki.....................................................................................................................52 4. Sušenje...................................................................................................................................53 5. Brušenje kita...........................................................................................................................53 6. Matiranje.................................................................................................................................53 7. Nanašanje polnila na zakitano mesto.......................................................................................53 Varnost in zdravje pri delu...........................................................................................................53 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA...................................................53 SEZNAM UPORABUENE LITERATURE...............................................................................54 1. ZAKONSKI PREDPISI O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Že drobna človeška napaka lahko povzroči katastrofo, veliko poškodovanih in mrtvih. Od 100 smrtnih nesreč, ki se zgodijo v svetu, se jih 7 zgodi pri delu. Za približno 80% delovnih nesreč v Sloveniji je kriv človeški faktor. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je naša zakonodaja s področja varstva in zdravja pri delu prilagodila njenemu pravnemu redu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu temelji na konvencijah1 Mednarodne organizacije dela. Po tem zakonu mora vsak delodajalec sprejeti dva interna akta, ki ju imenujemo IZJAVA O VARNOSTI in OCENA TVEGANJA. Izjava o varnosti V izjavi o varnosti mora delodajalec določiti možne nevarnosti in škodljivosti za vsako delovno mesto v njegovem podjetju. Ocena tveganja V oceni tveganja so z meritvami ocenjene škodljivosti posameznih parametrov, kot so npr: prah, sevanje, toplotno okolje, prisotnost nevarnih delovnih snovi, neugodna psihološka klima itd.. Ostale dolžnosti delodajalca Delodajalec mora poveriti opravljanje nalog s področja varnosti pri delu strokovnemu sodelavcu, naloge varovanja zdravja pa pooblaščenemu zdravniku. Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem varno in zdravo delovno mesto. Pri tem mora upoštevati sledeča temeljna načela: • izogibati se je treba tveganjem • tveganja je potrebno obvladati že pri njihovem izvoru • delo je potrebno prilagoditi posamezniku • nenehno se je treba prilagajati tehničnemu napredku • zagotavljati je treba ukrepe za ohranjanje in krepitev zdravja • nadomeščati je treba nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim Slika 1: Vrteči deli lahko zagrabijo neustrezno delovno obleko Konvencija: dogovor, sporazum, zlasti med državami Dolžnosti delavca Delavec je dolžan: • upoštevati predpisane varnostne ukrepe • uporabljati predpisana zaščitna sredstva in opremo za osebno varnost Za nespoštovanje predpisov sta lahko tako delodajalec kot tudi delavec kaznovana z denarno kaznijo. Delovna nesreča To je vsak nezaželen in nepredvidljiv dogodek na delovnem mestu, posledica katerega je poškodba delavca ali materialna škoda. Delavec se lahko poškoduje zaradi: • mehaničnega učinka • fizikalnega učinka • kemičnega učinka • hitre spremembe položaja telesa • nenavadne obremenitve telesa Posledice delovne nezgode so lahko: • telesna okvara • invalidnost • ali celo smrt Da bi zmanjšali število delovnih nesreč, jih je potrebno analizirati in ugotoviti njihove vzroke. Potrebno je nenehno izboljševanje delovnih pogojev in izobraževanje delavcev. Če je v podjetju slabo poskrbljeno za varnost in zdravje na delovnih mestih, se lahko pojavijo posledice: • povečana utrujenost delavcev • hitro zapuščanje delovnih mest (fluktuacija) • število delovnih nesreč se poveča • poveča se število invalidov • zaradi posledic poškodb in poklicnih bolezni pri delu se poveča umrljivosti Inšpekciji Republike Slovenije za delo (IRSD) je treba prijaviti vsako poškodbo, zaradi katere je delavec najmanj tri dni na bolniški. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, katera interna akta o varnosti in zdravju pri delu mora imeti vsak delodajalec! 2. Naštej nekaj načel, kijih mora upoštevati delodajalec pri zagotavljanju varnega in zdravega dela! 3. Pojasni, kaj je dolžan v zvezi z varnim delom upoštevati delavec! 4. Naštej možne vzroke za poškodbo delavca! 5. Pojasni, kaj je delovna nesreča in kakšne so lahko posledice! 6. Naštej možne posledice, če je v podjetju slabo poskrbljeno za varno in zdravo delo. 2. DELOVNA OBLEKA IN OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA Stroji, aparati, orodja in pomožna delovna sredstva nam zelo olajšajo delo, sočasno pa smo pri delu z njimi izpostavljeni nevarnostim. Velik del teh nevarnosti lahko zmanjšamo z nošenjem delovne obleke in uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zaščitna obleka Varnost se začne že z oblačilom. Delovna obleka nam ne ščiti samo našega oblačila, temveč odvrača škodljive vplive umazanije, olja, vročine in vlage od našega telesa in nas ščiti pred poškodbami. Seveda mora biti izdelana v skladu z varnostnimi standardi. Zaščitne rokavice Roke so naše najvažnejše orodje, tega se mnogokrat zavemo šele, ko niso več popolnoma uporabne. Zato moramo paziti, da jih ne ranimo ali poškodujemo. Rokavice iz usnja nas varujejo pred urezninami in raztrganinami, ki jih povzročajo hrapavi strojni deli ali ostri predmeti. Rokavice iz kemično obstojne gume uporabljamo pri delu s strupenimi in jedkimi snovmi (čistili, topili, razredčili). Če obstaja nevarnost, da bi nam rokavice skupaj z roko potegnilo v stroj, rokavic ne smemo uporabljati. Zaščitni čevlji Če obstaja nevarnost, da bi nam na nogo padel kakšen predmet ali bi nam podplat predrl kakšen oster predmet (mehanični učinek), moramo nositi zaščitne čevlje. Pri delu s škodljivimi tekočinami ali v mokroti dobro ščitijo gumijasti škornji. Slika 1: Znaka, ki izražata zahtevo za uporabo zaščitnih sredstev Slika 2: Zaščitni čevlji Varnostna čelada in varnostni pripomočki za lase Najboljša zaščita za glavo je varnostna čelada. Pri določenih delih nas lahko varnostna čelada ovira. Takrat nosimo čepico, ki preprečuje, da nam lasje ne silijo na obraz in nam jih umazanija in olje ne mažeta. Če obstaja nevarnost, da bi nam lase zagrabili vrteči deli, je obvezna uporaba mrežice za lase. Zaščitna očala Vid je eden od najdragocenejših čutil, kar jih imamo. Oči občutljivo reagirajo na prah, majhne ostružke ali delčke gradiv. Večina tekočin, razen vode, močno draži naše oči (kemični učinek). Proti močni svetlobi reagirajo naše oči z vnetji (fizikalni učinek). Zato je zelo pomembna zaščita oči. Zaščitimo jih zelo enostavno in učinkovito, če pri delu nosimo zaščitna očala. Slika 4: Uporaba zatemnjenih zaščitnih očal pri plamenskem varjenju VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Slika 3: Zaščitna očala Uporabljamo različna zaščitna očala, ki nas lahko ščitijo pred: • mehaničnimi vplivi (brusni delčki, ostružki, ošiljeni strojni deli...); • pred prahom in kemičnimi vplivi (kisline, lugi, razredčila...); • pred fizikalnimi (optičnimi) vplivi (plamensko ali obločno varjenje...). 1. Naštej osebna zaščitna sredstva in pojasni, pred čem nas zaščitijo! 2. Razmisli in pojasni, zakaj staro oblačilo ni primerno za delovno obleko. 3. SPOZNAVANJE IN PREPREČEVANJE NEVARNOSTI Delovna varnost v delavnici V vsaki delavnici prežijo na delavce nevarnosti. Vsaka delavnica je na pogled drugačna in prinaša drugačne nevarnosti. Najpogostejši vzroki za delovne nesreče so lahko: • neznanje • pomanjkanje izkušenj • nepravilno rokovanje • nepazljivost • brezbrižnost Prvih treh vzrokov se lahko naučimo, zadnja dva vzroka pa sta osebne slabosti. Temeljno pravilo pravi, da se nesreče zgodijo, ko se hkrati sreča več pomanjkljivosti. Razlikujemo: • tehnične pomanjkljivosti (nezavarovana mesta, delovne jame, podesti) • organizacijske pomanjkljivosti (manjkajoča navodila, pomanjkljiva komunikacija) • osebne pomanjkljivosti (brezskrbnost, nepazljivost, malomarnost) Ukrepi za preprečevanje nesreč Nesreče se ne zgodijo, temveč se povzročijo. Največkrat povzročijo nesrečo ljudje. Da se nesreče ne bi povzročale zaradi neznanja, opozarjamo v delavnicah na številne nevarnosti s slikami. Slike lahko: • PREPOVEDUJEJO (okrogla slika na beli podlagi z rdečo obrobo) og*^. •dpi'* lu>: In kj|»nji pripdvfdjnD litfAptWiiillii riHNf pl»pBW»dil Slika 1: Znaki za prepoved UKAZUJEJO (modra in okrogla slika) Ofrwf /n-a nouri t nCtflim olul m obrani« nuiiri jfjtčiirns tflud4 ctvr/nA uOvili i-ffcAv pre!i hiupu ■jfcvc me- ha m-11*0! ra i-d-w^iCc- dilijI atv+ rno iiauti ii iri^Sinis IrHJ« ofavnem4 no sir. r.rUilr.r iekjrvica Slika 2: Znaki, ki ukazujejo • OPOZARJAJO (slika na rumeni podlagi trikotne oblike, obrobljena s črnim robom) A TV + ill v prti nmmlm m-tele-m A ■WJ11I4 pipd ntviiM *lrklii pii 25°C Slika 3: Elektrokemična napetostna vrsta Kemična korozija Večina kovin se pod vplivom kislin, lugov, raztopin soli ali plinov (npr. kisika v zraku) na površini trajno kemično spremeni. Na površini kovine nastane tanka plast kemične spojine iz kovine in nanjo delujoče snovi. Če je nastala korozijska plast brez por, neprepustna za vodo in pline, preprečuje nadaljnjo korozijo in deluje kot zaščitna plast. Takšna je npr. oksidna plast pri aluminiju. Če pa je nastala korozijska plast porozna ter prepustna za vodo in pline, bo korozija še naprej razjedala kovino. Takšen primer je rjavenje jekla. Zaščitni postopki Delimo jih na: • aktivne zaščitne postopke; • in pasivne zaščitne postopke. Aktivni zaščitni postopki Dosežemo jih: • z ustrezno sestavo zlitin, npr. legiranje jekla s kromom, uporaba nerjavečih jekel ipd. • z odstranitvijo sredstva, ki povzroča korozijo, primer: z ustreznim tesnenjem preprečimo dostop elektrolitom in tako onemogočimo razvoj elektrokemične korozije • s spreminjanjem pogojev (temperatura, tlak ipd.), pri katerih nastane korozija - pri ličarstvu manj uporabna metoda Pasivni zaščitni postopki Med nje štejemo: • premazi z mastjo ali oljem na kovinskih površinah • premazi s cinkovim prahom ali zaščitnimi sredstvi na osnovi voska, umetnih mas in bitumna, npr. zaščita podvozja • zaščita votlih delov karoserije z voskanjem • kovinske in nekovinske prevleke Kovinske prevleke Sem spada pocinkanje pločevine s potapljanjem v cinkovo kopel ali z galvanskim nanosom cinka. Nekovinske prevleke: fosfatiranje, eloksiranje, plastificiranje, lakiranje • Fosfatiranje. Celotna karoserija se potopi v fosfatno raztopino. Na površini jeklene pločevine nastane zelo tanka plast železovega fosfata, ki je zelo hrapava in se nanjo zelo dobro oprime temeljna zaščitna plast, npr. kataforezna plast. • Eloksiranje. To je postopek elektrolitske oksidacije aluminijastih sestavnih delov. Na površini aluminija nastane zaščitna oksidna plast debeline nekaj mikronov. • Plastificiranje. Kovinske in nekovinske površine se prevlečejo s tanko plastjo umetne mase. • Lakiranje. Z lakiranjem zaščitimo pločevino karoserije pred korozijo. Ta zaščitna plast mora vzdržati različne obremenitve, npr. sol za posipavanje, v morskem zraku vsebovano sol in kemične škodljive snovi, pa tudi močne sončne žarke. Z lakiranjem niso zaščitene samo vidne zunanje površine karoserije, temveč tudi še posebej od korozije ogroženi votli prostori. Sočasno mora lakiranje zadostiti visokim optičnim zahtevam. Biti mora atraktivno9 in sočasno enostavno za vzdrževanje. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kaj je korozija! 2. Pojasni, kateri vrsti korozij poznamo in kdaj nastaneta! 3. Naštej ukrepe za preprečitev korozije! 4. Naštej pasivne in aktivne korozijske ukrepe! 5. Naštej kovinske in nekovinske prevleke! 9 Atraktivno: ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv 10. PRIPRAVA TEMELJNE POVRŠINE Klepar mora ličarju pripraviti površino, primerno za ličenje. Ličar jo mora samo še obdelati s finim kitom ali tekočim kitom za brizganje. Mesto popravila je potrebno potem še zbrusiti z brusnim papirjem P80 in po potrebi v nekaj korakih še kitati in brusiti. To je potem osnova za ličenje popravljene karoserije. Pogoj za dober oprijem posameznih plasti naliča je dobra priprava temeljne površine. Napake, ki nastanejo pri pripravi temeljne površine, nam povzročijo dodatno delo in povišajo stroške ličenja. Pomembna opravila pri pripravi temeljne površine so: • čiščenje površine • odstranjevanje korozije • brušenje • čiščenje površine za ličenje in čiščenje obrobnih področij z odstranjevalcem silikona neposredno pred ličarskimi deli Čiščenje površine Pred začetkom lakirnih del je potrebno površino temeljito očistiti. Pranje Z veliko vode je potrebno odstraniti umazanijo in prah. Pri tem ne smemo narediti prask na še nepoškodovanih površinah starega laka. Šele po pranju je možno ugotavljanje barvnega tona in natančna analiza poškodbe. Čiščenje z odstranjevalcem silikona Še pred brušenjem je nujno potrebno površine očistiti z odstranjevalcem silikona. Z njim odstranimo madeže katrana, voska in ostankov sredstev za konzerviranje in za nego vozila. Če brusimo mastno površino, nastanejo grudice, ki povzročajo brusne sledi. Maščoba in olje se lahko vtreta v površino in se pozneje težko odstranita. Pri lakiranju povzročita napake, kot so npr. kraterji. Delavniška navodila • Pred brušenjem očistimo površino z odstranjevalcem silikona. • Za čiščenje z odstranjevalcem silikona moramo uporabljati dve krpi. S prvo, ki mora biti dobro napita, stopimo umazanijo. Z drugo krpo obrišemo raztopljeno umazanijo. Varnost in zdravje pri delu Pri delu z odstranjevalcem silikona moramo vedno nositi rokavice, ker ima razmaščevalni učinek in nam lahko poškoduje kožo. Čiščenje z nitro razredči lom je nepravilno Za čiščenje ni primerno, ker ne more odstraniti vseh nečistoč. Obstaja pa tudi nevarnost, da nitro razredčilo raztopi temeljno plast. Odstranjevanje plasti laka in rje Z luženjem, brušenjem ali peskanjem odstranimo: • rjo in • plasti laka, ki niso več nosilne ali so predebele Pripravljalno brušenje - matiranje Za dober oprijem naslednjih plasti laka moramo narediti površino hrapavo (matiranje). Poškodovano mesto po temeljitem čiščenju brusimo s P80 do P120 do zdravega gradiva, največkrat do gole pločevine. Za neoporečen prehod med lakom in golo pločevino, rob ploščato pobrusimo. prej potem Slika 1: Ploščato brušenje robov laka Test s topilom Daje nam informacijo o kakovosti obstoječega starega laka in s tem o nadaljnjih postopkih. S tkanino odrgnemo rob zbrušenega mesta z 2K-razredčilom. Po nekaj minutah lahko ugotovimo ali sta se temeljna plast in plast laka raztopila. Če se plasti z lahkoto premikata, potem sta se raztopili. V tem primeru moramo stari lak odstraniti ali izolirati s posebnim polnilom, npr. z epoksidnim polnilom. Če tega ne naredimo, lahko pride do markiranja roba (po lakiranju ostanejo barvna znamenja). Če se temelj ni stopil, lahko nanj nanašamo nove plasti reparaturnega ličenja. Temelj se je raztopil Da ne pride do markiranja obrobnega področja poškodovanega dela karoserije, moramo ravnati po naslednjih navodilih: 1. Z odstranjevalcem silikona popolnoma odstranimo ostanke topila. 2. V dveh tankih plasteh 2K-temeljnega polnila iz epoksidne smole popolnoma izoliramo staro temeljno polnilo na mestu popravila. Posamezni koraki brizganja ne smejo biti predebeli, da preprečimo vpijanje topila v staro temeljno plast. Razen tega se je potrebno držati časov sušenja med posameznimi postopki brizganja. 3. Temeljno polnilo fino pobrusimo in mesto popravila na koncu temeljito posušimo z infrardečim sušilnikom. Temelj se ni raztopil V tem primeru ni pričakovati zapletov. Postopamo tako: 1. Z odstranjevalcem silikona popolnoma odstranimo ostanke topila. Prezračimo. 2. Mesto popravila zakitamo in v stopnjah pobrusimo s P80 do P240, dokler površina ni popolnoma ravna in se več ne kažejo nobene neravnosti. 3. Obdelamo površino z brizganjem polnila. Odstranjevanje rje in plasti starega laka Odstranjevanje zarjavelih mest Korozijo je treba popolnoma odstraniti. To lahko storimo z brušenjem, s peskanjem ali s krtačenjem. Mesto popravila mora biti kovinsko svetlo, kajti sledi rje pozneje povzročijo novo korozijo. Pri velikih zarjavelih površinah moramo vstaviti in privariti novo pločevino ali zarjaveli del v celoti zamenjati z novim. Že očiščena zarjavela mesta lahko dobro zaščitimo proti koroziji s pasto za kositranje. Peskanje S površin na starih avtomobilih, pa tudi s šasij tovornih vozil, lahko odstranimo umazanijo in rjo s pomočjo peskanja. Peskamo s pištolo na stisnjen zrak, ki mu je primešan pesek, ki z veliko hitrostjo pada na zarjavelo in umazano površino. Peskanje ima pred brušenjem to prednost, da lahko z njim odstranimo rjo z majhnih površin, ne da bi poškodovali zdravo gradivo okolice. Pri brušenju obstaja tudi nevarnost, da pločevino preveč stanjšamo in oslabimo. Slabost peskanja pa je, da lahko pesek pride nekontrolirano v notranjost karoserije, jo onesnaži in škoduje delovanju posameznih naprav avtomobila. Slika 2: Peskanje zarjavelega platišča Luženje Stare plasti laka lahko odstranimo s pasto za luženje. Nanesemo jo s čopičem in po določenem času učinkovanja z rezilom lopatice za kitanje stari omehčani lak postrgamo. Postopek ponavljamo tako dolgo, dokler popolnoma ne odstranimo vseh plasti starega laka. Po izluženju je treba površino temeljito oprati z vodo, posušiti in očistiti z odstranjevalcem silikona. Varnost in zdravje pri delu Pri luženju moramo upoštevati naslednje predpise o varnosti, o zdravju pri delu in o varovanju okolja: • nositi moramo zaščitna očala, proti topilom odporne rokavice, predpasnik in čevlje • pršeč lužila na koži moramo takoj odstraniti • lake, ki jih odstranimo z luženjem, obravnavamo kot poseben odpadek VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej pomembna dela pri pripravi temeljne površine! 2. Opiši postopke za pripravo temeljne površine! 3. Pojasni, kako poteka test topila in zakaj je potreben! 4. Na katere vidike varnosti in zdravja pri delu moramo paziti pri pripravi temeljne površine! 11. BRUSNA SREDSTVA Da se plasti laka dobro oprimejo površine, je treba površino pred lakiranjem brusiti. Pri ličarskih delih se za kvalitetno brušenje porabi veliko časa, zato je potrebno dobro poznati različne postopke brušenja. Če postopke poznamo, lahko izbiramo najučinkovitejši ali najgospodarnejši način brušenja. Naloge brušenja • izdelava gladke površine • odstranjevanje nečistoč • brazdanje (matiranje) površin Zgladiti brusne brazde in luknjice do gladke površine na podlagi, kitu in polnilu Majhne neravnosti v temeljni površini so vidne tudi po lakiranju s površinskim lakom. Gladka temeljna površina je zato pomemben pogoj za neoporečno lakiranje. Odstraniti nečistoče Močno oprijete nečistoče, npr. oksidne plasti ali korozijo, je potrebno pred lakiranjem temeljito odstraniti. Matirati stari nalič Površino starega naliča je treba narediti hrapavo, da se ji poveča površina in izboljša oprijemanje naslednjih plasti. BRUSNI MATERIALI To so trdi zrnati materiali (brusna zrnca), ki jih pod pritiskom vodimo po površini. Vdirajo v površino in odnašajo majhne delčke gradiva. Za brusna zrnca uporabljamo korund (aluminijev oksid Al203) ali silicijev karbid. Korund Elektrokorund ali aluminijev oksid je zelo žilav in ima zelo veliko obstojnost. Pretežno ga uporabljamo za brušenje starega otrdelega naliča, kovin in drugih trdih temeljnih površin. Silicijev karbid - karborund Je bolj trd od korunda in je tudi bolj lomljiv. Podolgovata brusna zrnca se med brušenjem polagoma lomijo in tvorijo vedno nove ostre rezilne robove. Zato se brusnemu sredstvu podaljša čas uporabnosti. Primeren je za obdelavo trdih in žilavih gradiv, npr. lakov in umetnih mas. Obrabna trdnost pa ni tako velika, kot pri aluminijevemu oksidu, ker se rezilni robovi stalno lomijo. VRSTE BRUSNIH SREDSTEV Poznamo vezana, posuta in nepovezana brusna sredstva. Za pripravo lakiranja karoserije se pretežno uporabljajo posuta brusna sredstva, ki imajo lahko naslednje nosilce brusnih zrn: • brusni papir; • brusna tkanina; • vulkanfiber; • folija iz umetne mase. Vezana brusna sredstva Pri njih so brusna zrna med seboj povezana s keramičnim vezivom ali vezivom iz umetne mase. Takšna brusna sredstva so npr. brusni koluti in brusni kamni. Posuta brusna sredstva Pri njih so brusna zrna nanesena na podlago, ki jo imenujemo tudi nosilec brusnih zrn. To so npr. brusni papir ali brusni trak. Nepovezana brusna sredstva Pri njih so brusna zrna položena v pasti, kot npr. brusni pasti ali pasti za lepanje. ZGRADBA POSUTEGA BRUSNEGA SREDSTVA Nosilec brusnih zrn je podlaga za brusna zrna in se lahko odlikuje z različnimi lastnostmi, kot npr. s prožnostjo, s prilagodljivostjo, s trdnostjo in z vodoodpornostjo. S pomočjo več lepilnih plasti se brusna zrnca povežejo s podlago in utrdijo. Po uporabljeni vrsti lepila se dosežejo z ubranostjo s podlogo ekstremno trda do visoko prilagodljiva brusna sredstva. nosilec brusnih zrnc temeljno vezivo površinsko vezivo brusna zrnca Slika 1: Zgradba posutega brusnega sredstva Nosilci brusnih zrn Razlikujemo različne vrste nosilcev brusnih zrn: Brusni papir Razlikuje se v debelini in s tem v njegovi prilagodljivosti. Za mokro brušenje imajo papirji vodoodporno impregnacijo. = A papirji so tanki brusni papirji za ročno brušenje s fino zrnatostjo. Zaradi velike prilagodljivosti brusnega papirja so še posebej primerni za obokane površine. = C in D papirji so primerni v srednji zrnatosti za ročno in strojno brušenje večine karoserijskih površin. = E papirji so debeli brusni papirji z največkrat grobo zrnatostjo za strojno brušenje ravnih površin. Vulkanfiber To je z umetno maso ojačan poseben papir, ki je izdelan večplastno s stiskanjem in utrjevanjem. Je bolj trd, stabilen in zato še posebej primeren za strojno brušenje ravnih površin. Brusna tkanina Na tkanini so zbrana brusna zrnca. V primerjavi s papirjem je bolj odporna proti trganju. Razlikujemo med mehkimi tkaninami, primernimi za zaobljene površine in trdimi tkaninami, ki so primerne za brušenje ravnih površin. Elektrostatično prekritje nosilca brusnih zrn Prekritje z brusnimi zrni poteka pod vplivom električnega polja. Brusna zrnca se poravnajo s konicami navzgor in dobimo enakomerno porazdelitev brusnih zrn. !f©' TčT Šij)r® fg j © © © © © © Slika 2: Elektrostatično prekrivanje nosilca brusnih zrn Po tem postopku izdelani brusni papirji ohranjajo visoko začetno rezalno zmogljivost in enakomerno brusno sliko. Dodatna plast veziva povezuje brusna zrna med seboj. Oplaščenje brusnih zrn Oplaščenje brusnih zrn z vosku podobno snovjo preprečuje hitro sprijemanje brusnega papirja in brusnega prahu in mu podaljša življenjsko dobo pri brušenju barv, lakov in kitov. Zrnatost Velikost posameznih brusnih zrn je odločilna za dosego kvalitete površine in količino odvzetega gradiva. Veliko zrno pomeni veliko zmogljivost odvzema in grobo površino. Malo zrno pomeni majhno zmogljivost odvzema in fino površino. grobi P180 Slika 3: FEPA standard za zrnatost Velikost zrnatosti je zato pomemben kriterij za izbiro brusnega sredstva. Po FEPA skali se brusna zrna razvrščajo po njihovi srednji velikosti delcev. FEPA je kratica za združenje evropskih proizvajalcev brusnih sredstev - Federation of European Producers of Abrasives. Velikost zrna se podaja s črko P in številko. P 12 je najbolj groba zrnatost, P 1200 pa najbolj fina. Ker natančno ločevanje po velikosti tehnično ni možno, vsebuje vsakokratno razvrščanje resnično število brusnih zrn, ki so večje ali manjše, kot navedena zrnatost. Premajhna brusna zrna komaj pripomorejo k odvzemu, prevelika pa poslabšajo brusno sliko. V FEPA standardu je določen delež prevelikih in premajhnih brusnih zrn, da bi dobili primerljivo kvaliteto. Sestav brusnega papirja Sestav brusnega papirja podaja velikost vrzeli med posameznimi brusnimi zrni. Brusni papir ima lahko odprti ali zaprti sestav. Pri odprtem sestavu je zmogljivost brušenja zmanjšana, zato se brusni papir pri brušenju mehkih podlag, npr. mehkega polnila pri ročnem brušenju, manj sprijema z brusnim prahom. Za trde podlage, npr. jeklene ali poliestrske površine, se uporabljajo papirji z zaprto sestavo. fldprt? Slika 4: Odprta in zaprta sestava brusnega papirja Brusno pletivo (brusna volna) Sestavljeno je iz sintetičnih vlaken, na katera so s smolo prilepljena brusna zrna. Brusna pletiva se razlikujejo po stopnji finosti. Uporabljamo jih v naslednjih primerih: • za izdelavo matiranih površin aluminija ali starega laka; • za fino brušenje; • za fino brušenje obrobnih lakiranih površin. Slika 5: Zgradba brusnega pletiva Z brusnim pletivom napravimo površino hrapavo (matiranje) in s tem zagotovimo optimalno oprijemanje naslednje plasti barve ali laka. Še posebej je primerno za matiranje tistih obrobnih površin pri lakiranju na prehod, ki niso izravnane s pričujočo strukturo. Z njimi ne ravnamo, ne odstranjujemo delčkov prahu ali majhnih neravnosti. Mrežasto platno To so brusni koluti iz zelo grobe pentljaste tkanine, ki je obdana z brusnimi zrnci. Med brušenjem dodajamo manjše količine vode in zato se brusni mulj useda v mrežasto platno. Brusni mulj učinkuje kot fino brusno sredstvo. Na ta način se hkrati izvaja grobo in fino brušenje. Prednost tega načina brušenja je hiter način dela in zato prihranek časa. Dosežemo lahko tudi boljšo brusno sliko, kot pri običajnem ročnem brušenju. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej naloge brušenja in vrste brusnih sredstev! Iz kakšnih gradiv so brusna zrna? 2. Opiši zgradbo posutega brusnega sredstva in naštej vrste nosilcev posutih brusnih sredstev! 3. Pojasni, kaj je FEPA standard in kaj nam podaja! Kako označujemo zrnatost brusnih sredstev? 4. Pojasni, kaj je brusno pletivo in brusno platno in za kaj sta namenjena! 12. DELOVNI POSTOPKI BRUŠENJA IN VRSTE BRUSILNIH STROJEV Ročno brušenje Ročno brusimo majhne površine, površine na težko dostopnih mestih, popravila in fine izboljšave. Delamo lahko z držalom brusnega sredstva iz plute, gume, umetne mase ali gobe iz umetne mase. Za brušenje ravnih površin uporabimo držalo brusnega sredstva brez gobaste blazinice, za brušenje oglatih in zaobljenih površin pa z gobasto blazinico. Slika 1: Orodje za ročno brušenje Z roko vodimo brusni papir samo v primerih, ko drugače ne gre, npr. na nedostopnih mestih. Zavedati se moramo, da je v takih primerih brusni papir obremenjen samo točkovno na blazinicah prstov in zato površine ne brusimo enakomerno. Pri enaki zrnatosti dosežemo z ročnim brušenjem slabšo površino, kot s strojnim brušenjem. Strojno brušenje Zaradi večje zmogljivosti je strojno brušenje primerno za brušenje velikih površin. Brusilni stroji so večinoma gnani s stisnjenim zrakom, redkeje z elektriko. Stroji na stisnjen zrak Lahko jih močno obremenimo, se manj kvarijo in so za polovico lažji od električnih. Celo pri dolgotrajnem brušenju se ne pregrejejo. Primerni so za suho in za mokro brušenje. So pa veliki porabniki stisnjenega zraka. Električni stroji Zaradi električnega pogona so ti stroji bolj mobilni, saj je električni priključek pogosteje na razpolago kot priključek za stisnjen zrak. Primerni pa so samo za suho brušenje. Za mokro brušenje so dovoljeni samo specialni električni stroji. Pri daljši uporabi obstaja možnost preobremenitve električnega stroja. Varnost in zdravje pri delu Brusni stroji morajo biti dobro uravnoteženi, saj predstavljajo vibracije nevarnost za roke (bolezen belih prstov) in povzročajo poslabšano brusno sliko. Med suhim brušenjem je treba brusni prah odsesavati in nositi masko proti prahu. VRSTE BRUSNIH STROJEV Glede na vrsto dela uporabljamo različne brusne stroje. Kotni brusilnik Brusilni stroj z vrtečim brusnim krožnikom uporabimo pri delih, kjer želimo veliko zmogljivost odvzemanja materiala in lepa površina ni toliko pomembna. S kotno brusilko ločujemo karoserijske dele, na veliko odvzemamo gradivo, uničujemo zvarne spoje, brusimo stari lak itd.. Kotni brusilnik večinoma nima odsesavanja brusnega prahu. Slika 2: Kotni brusilnik Vibracijski brusilnik Primeren je predvsem za brušenje velikih ravnih površin. Njegova pravokotna plošča niha z okoli 20.000 delovnimi hodi v minuti. Pri tem napravi vsako brusno zrno majhno krožno gibanje. Zaradi odsesavanja prahu na brusni plošči se brusni papir manj sprijema in ogrožanje zdravja zaradi brusnega prahu je manjše. Slika 3: Vibracijski brusilnik Trikotni brusilnik To je vibracijski brusilnik s trikotno brusilno ploščo. Zaradi sorazmerno majhne brusne površine imajo majhno zmogljivost odvzemanja gradiva in se uporabljajo predvsem na težje dostopnih mestih. Slika 4: Trikotni vibracijski brusilnik Ekscentrični brusilniki Imajo okroglo brusno ploščo z oscilirajočim brusnim gibanjem. Brusni krožnik se lahko pri tem prosto vrti. Zato se imenuje tudi vrteči nihajoči brusilnik. Zaradi obeh gibanj dobimo gladko površino, skoraj brez brazd. Razlikujemo stroje s 7 mm hodom za grobo in srednje brušenje in stroje s 3 mm hodom za fino brušenje. Slika 5: Ekscentrični brusilnik Formati brusnih sredstev Glede na vrsto brusnih del pridejo v poštev različni formati brusnih papirjev. Za ročno brušenje uporabljamo brusni papir v poli ali zvitku. Koluti pridejo v poštev pri vrtečih brusnih krožnikih, npr. pri kotni brusilki ali ekscentričnem brusilniku. Za vsakokratno velikost brusnega papirja pri vibracijskem brusilniku so na razpolago pravilno odrezane pole brusnega papirja. Pri brusnih strojih z odsesavanjem brusnega prahu so brusni listi preluknjani. Skozi te luknje se odsesava brusni prah. Glede na različne proizvajalce je lahko razporeditev lukenj različna. Pritrditev brusnih listov Za pritrditev brusnih listov na brusni krožnik je več možnosti: • Spojke pri vibracijskem brusilniku ali ročnih brusnih držalih. Brusni list napnemo preko brusnega krožnika in ga na dveh straneh pritegnemo z napenjalnimi spojkami. Problematično pri tem načinu pritrditve pa je, da brusni papir pogosto ni dovolj napet in frfota. Zato se hitreje obrablja, zmogljivost brušenja pa se hitro zmanjšuje. • Sistem s pomočjo ježka. Postopek podraži brusne liste, jamči pa pritrditev brusnega papirja na brusni kolut brez spodrsavanja. Zamenjava uporabljenega brusnega papirja je hitrejša. Iz gospodarskih razlogov ima ta način pritrditve prednost. Brusni krožniki To so podloge, na katere se pritrdijo brusni listi. V odvisnosti od podlage, ki jo brusimo, se za brusne krožnike postavljajo različne zahteve. • Trdi brusni krožnik. Uporablja se za velike ravne površine in za grobo brušenje debelih plasti laka. Velika trdnost robov dovoljuje tudi brušenje ozkih robov in pregibov. • Mehek brusni krožnik. Je univerzalen in primeren tako za ravne kot tudi za zaobljene površine, ki jih lahko brusimo grobo ali fino. • Zelo mehek brusni krožnik. Primeren je za močno zaobljene površine in radije. V teh primerih lahko nadomešča časovno potratno ročno brušenje. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši ročno in strojno brušenje! 2. Naštej vrste brusilnikov in opiši njihovo uporabo! 3. Opiši formate brusnih papirjev in kako jih pritrjujemo na brusne stroje! 4. Pojasni, kakšne brusne krožnike poznamo in kako jih uporabljamo! 13. MOKRO IN SUHO BRUŠENJE Razlikujemo sledeče postopke brušenja površin: • mokro brušenje • suho brušenje Mokro brušenje Površino brusimo z vodoodpornim brusnim papirjem in z veliko vode. Brusni prah se z vodo veže v brusni mulj, ki učinkuje kot brusna pasta in omogoča zelo fino brusno sliko. PO drugi strani pa ima mokro brušenje kar nekaj slabosti: • Otežena kontrola dela. Voda in brusni mulj preprečujeta pogled na delovno površino. • Napake na laku zaradi vodnih vključkov. Površina mora biti pred lakiranjem popolnoma suha, drugače obstaja nevarnost, da nastanejo pozneje v površinskem laku pri sušenju mehurčki. • Napake na laku zaradi brusnega mulja. Če se brusni mulj pred lakiranjem popolnoma ne odstrani, lahko v vlažnem vremenu v laku nastanejo z vlago napolnjeni mehurčki, ki povzročajo korozijo. • Uporaba posebnih brusnih strojev. Zaradi varnosti pri delu smemo delati samo s stisnjeni zrakom ali s specialnimi električnimi brusnimi stroji. Suho brušenje Zaradi zgoraj naštetih slabosti se pri lakiranju vozil vedno bolj uporablja suho brušenje. Ima sledeče prednosti: Slika 1: Odsesavanje s premičnim ali stacionarnim sesalnikom • Fina brusna slika. Z ekscentričnim brusilnikom s 3 mm hodom in oplaščenim brusnim papirjem dosežemo zelo fino brusno sliko. Postopek je primeren tudi za suho končno brušenje polnila. • Manjša poraba časa. Časi brušenja in čiščenja se skrajšajo, ker odpade sušenje. • Manj napak pri lakiranju. Brusni prah lahko odsesavamo direktno na brusnem krožniku že med njegovim nastajanjem. Zato se možnost napak pri lakiranju zaradi pomanjkljivega čiščenja in sušenja temeljne podlage močno zmanjša. • Boljša kontrola brusne slike. Brušena ploskev je vedno dobro vidna in je ni potrebno znova in znova brisati. • Velika obstojnost brusnega papirja. Brusno sredstvo dalj časa ohrani sposobnost brušenja. Nekateri premazi nase vežejo vodo (so higroskopni, jo posrkajo), konkreten primer je poliestrski kit. Za take premaze je primerno samo suho brušenje, z mokrim brušenjem si gotovo nakopljemo težave (parni mehurčki ipd.). Izbira zrnatosti in stroja Vsako brušenje in vsak stroj zahtevata nekoliko drugačno zrnatost brusnega papirja. Iz tehničnih navodil proizvajalcev lakov lahko izbiramo zrnatost in brusilne stroje za vsakokratni primer uporabe. Uporaba ZmatMt Brusitni si&tem Odstranitev rje Plfi- PlfcO Kotni brus Inik Poliesterski kit P4D P120 P40- PESO P0O-P12O Vibracijski brusilnik Brusna, pila Ekse^ntfiiini brusilnik Fini kil P24 - P360 PSG - P120 P30 Pieo Počno brušenje Vibracijski brusilnik Ektc-enlritm brusilnik Temeljno polnilo F4G0 - P800 P120 - P1$0 PVO - Roi no brušenje Vibracijski brusilnik EkseerUrtini brusilnik Polnilo r<'.oo paoo P130 - P-7'JO Rotno brušenju Ekscentrični brus Inik Pourjinski lak P400 P8C0 Ročno bruienjs ■Stan lak P1S0 - P220 Ekscerlr in brusilnik Tabela 1: Izbira zrnatosti in brusilnega stroja Ekscentrični brusilnik doseže pri uporabi brusnega papirja enake zrnatosti bolj gladko površino kot vibracijski brusilnik. Postopki brušenja Da bi v čim krajšem času dosegli optimalno kvaliteto površine, izvajamo brušenje v več stopnjah. Grobo brušenje Z grobo zrnatostjo dosežemo veliko zmogljivost odvzemanja. Površina ima potem še žlebove, ki so lahko pozneje vidni še na površinskem laku. Fino brušenje S fino zrnatostjo odpravimo sledi prvega brušenja in naredimo hrapavost površine, ki je potrebna za oprijemanje naslednjih plasti laka. Stopenjsko brušenje Daje postopek brušenja čim krajši in gospodarnejši, moramo pravilno uskladiti menjavo zrnatosti od grobe do fine. Premajhni skoki nepotrebno podaljšajo postopek brušenja, preveliki skoki pa vodijo do tega, da se pozneje na površinskem laku še vidijo sledi. Pri skoku od velike k fini zrnatosti smemo preskočiti največ 3 zrnatosti po FEPA standardu. P80 /VVWW\ Stopenjsko brušenje-pravilen potek 2. brušenje s P150 F"150 7VWWWTO površina za brušenje 3. brušenje s P240 P240 wmvwwwm 1. brušenje s 4. nanos laka, nobenih raz Slika 2: Stopenjsko brušenje Delavniški napotki • Ekscentrični brusilni stroj vklopimo šele tedaj, ko ga prislonimo na površino, ki jo brusimo. Tako preprečimo, da bi lakirano plast preveč odbrusili. • Delati moramo z majhnim pritiskom, da se izognemo vzmetnim efektom pločevine in da ne odbrusimo predebele plasti lakiranja. Ta nevarnost obstaja še posebej na prožnih karoserijskih delih, kot so npr. streha, pokrov motorja ali vrata. • Stroja ne smemo postaviti na rob. Tako se izognemo, da bi odbrusili predebelo plast lakirane površine. Ta nevarnost obstaja pri stranskem kontaktu brusne plošče s pravokotnimi robovi. • Vpete brusne liste je treba dobro napeti, da med brusno ploščo in brusnim papirjem ne pride do zdrsa, ki zmanjša zmogljivost brušenja. • Pri suhem brušenju moramo brusni prah brezpogojno odsesavati. • Poliestrski kit vedno brusimo suho. Zaradi higroskopnosti se v plasti kita nabira vlaga. Če pri sušenju ne izpari zadosti, povzroča napake pri lakiranju. • Uporaba maske proti prahu preprečuje nevarnosti za zdravje zaradi vdihanega prahu. • Pri brusnih strojih z odsesavanjem prahu moramo uporabljati brusne liste z luknjami. Pri napenjanju je potrebno paziti, da se luknje na brusnih listih ujemajo z luknjami na brusilnem stroju. Če tega ne naredimo, se zmanjša moč odsesavanja in brusni listi hitreje izgubijo učinkovitost brušenja. • Brusni stroji morajo biti skrbno uravnoteženi, sicer obstaja nevarnost za zdravje rok in sklepov (bolezen belih prstov). VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Primerjaj suho in mokro brušenje ter naštej prednosti in slabosti obeh načinov. 2. Pojasni kako izbiramo zrnatosti brusnega sredstva in stroj za brušenje ter naštej postopke brušenja! 3. Naštej nekaj delavniških napotkov, ki se jih moramo držati pri brušenju površine za lakiranje! 14. KITANJE S kitanjem odpravljamo neravnosti in gladimo podlago. Zaradi potratnih del pri ravnanju vboklin je gospodarneje, če se majhne neravnine izravnavajo s kitanjem. Uporabljajo se kiti, ki so sestavljeni na osnovi različnih gradiv. Poliestrski kit Največ se danes uporabljajo kiti iz nenasičenega poliestra10 (kratica UP - unsaturated polyester), ki se z dodatkom trdilca utrdijo v zelo kratkem času. Poliestrski kiti tudi pri debelejših slojih ne upadejo, ker med sušenjem iz njih praktično ne izhlapi nobena sestavina. Poliestrski kit se lahko na podlago nanaša na tri načine: • z lopatico • s čopičem • z brizganjem Vrste poliestrskih kitov Poliestrski kiti se ponujajo za različno uporabo. Kit za nanos z lopatico Kot fini kit tvori gladko površino in je primeren za majhne izboljšave. Kot grobi kit služi za izravnavo večjih neravnosti. Kit za nanos z brizganjem Pri kitanju velikih površin, npr. poškodb zaradi toče in velikih popravilih karoserije, lahko nanašamo tekoči kit z brizganjem. Brizgalna pištola za ta namen ima šobo širine najmanj 2 mm ali več. S tem načinom se odpravljajo samo majhne neravnosti na velikih površinah. Mehek kit Gradivo kita je mehko in primerno za brušenje. Primerno je za modeliranje in obdelavo robov in prehodov. Kit z vlakni Za prekrivanje majhnih luknjic (posledic rje) na nenosilnih delih karoserije se uporablja s steklenimi vlakni ojačan poliestrski kit. Pri večjih luknjah se vgradi še pletivo iz steklenih vlaken. 10 ■v Nenasičen poliester: s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken 1K-akrilni kit Kratica 1K pomeni enokomponentni kit. Izdelan je na bazi akrilnih smol. Strjuje se zaradi izhlapevanja topil, zaradi spajanja s kisikom ali zaradi dodajanja energije (toplota, UV žarki ipd.). Kit se vzame z lopatico direktno iz doze ali tube in se uporablja za manjša kitanja. Še posebej je primeren za fino kitanje majhnih površin,npr. za zapolnjevanje in zgla-jevanje brazd, ki so nastale zaradi brušenja zakitanih površin. Nitrokombi kit (NC- kit) in kit iz alkidne11 ali umetne smole Utrjujejo se z izhlapevanjem topila ali zaradi reakcije s kisikom iz zraka. Ker se utrdijo samo v tankih slojih, je treba nanašati posamezne sloje v časovnem razdobju 1 do 2 ur. Pri sušenju močno upadejo in jih zato danes ne uporabljamo več. Kiti za pocinkane površine, za aluminij in za umetne mase Za pocinkane površine, aluminij in umetne mase se uporabljajo posebni, za njih primerni kiti. Pri pocinkani pločevini in aluminiju je lahko problem oprijemanje kita pri povišanih temperaturah. Pri kitih za umetne mase je pomembna dobra elastičnost in seveda dober oprijem, pogosto je za dober oprijem potreben še dodaten primer premaz. Preberimo pisna navodila proizvajalcev kitov V tehničnih pisnih navodilih proizvajalcev so podana pomembna opozorila in napotki o tem, katere vrste kitov se smejo uporabiti za določene podlage. PRIPRAVA POLIESTRSKEGA KITA V tovarnah avtomobilov in ličarskih delavnicah se večinoma uporablja poliestrski kit. Pri delu z njim se je potrebno držati naslednjih delovnih korakov: Nitrokombi kit je smola iz nitroceluloze. Alkidna smola: umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil 1, delovni korak 2. del ovni ka rak Slika 1: Mešanje poliestrskega kita 1. Priprava površine Pred kitanjem se mesto obdelave temeljito očisti in pobrusi. Temeljito je treba odstraniti rjo, prah in umazanijo. Končno se površina pločevine očisti s sredstvom za čiščenje pločevin. 2. Mešanje komponent. Poliestrski kit je dvokomponentno gradivo, ki ga je potrebno pred uporabo temeljito premešati z 2 do 4% trdilca. Obarvan trdilec olajša enakomerno pomešanost obeh komponent. Če dodamo preveč trdilca ali trdilec neenakomerno premešamo, se kit nezadostno utrdi. V takem primeru lahko kasneje na površinskem laku pride tudi do barvnih sprememb. Dozirne naprave za kit olajšajo dodajanje trdilca, ker avtomatsko odmerijo pravilno količino trdilca. Če se jemlje kit neposredno iz doze, je treba uporabljati samo čisto orodje, da ne pride do reakcij nečistoč s kitom ali ostanki trdilca, ki bi napravili kit neuporaben. Postopek mešanja Pri mešanju se uporabljata dve lopatici, po ena za vsako roko. Na položeno lopatico se nanese smolo in trdilec v pravilnem razmerju in se nato dobro premeša. Pripravi se samo toliko kita, kolikor se ga v času obdelave porabi. 3. Nanos oziroma uporaba Za nanašanje kita se uporabljajo tanke, elastične lopatice različnih velikosti. Za zaobljene oz. ukrivljene površine in profile se uporabljajo gumijaste oz. plastične lopatice. Premešana masa kita se mora pri temperaturi 20°C uporabiti v času do 5 minut. Višje temperature skrajšajo čas uporabe, pod 5°C pa se masa kita ne bo utrdila. Da se prepreči nastajanje razpok in mehurčkov, se kit nanaša v tankih plasteh. Nanos kita pa mora biti dovolj debel, da ga je potem možno obdelati z brušenjem. Paziti pa je treba, da ostane višinska razlika med površino popravila in okoliško površino majhna. Moderna gradiva kitov postanejo med močnim mešanjem mehka in se z lahkoto gladko nanašajo. Po nanosu postanejo zopet gosta in se ne posedejo pravokotno na površino. Delavniški napotki • Poliestrski kit se ne sme nanašati na kisle trdilne materiale npr. Waschprimer in elastične podlage, kot so npr. termoplastični akrilni laki. Sicer lahko pride do motenj oprijemanja in razpok v kitu. • Standardni poliestrski kit se nanaša na golo pločevino. • Izogibati se je treba debelini slojev nad 0,5 mm. 4. Sušenje Kit se mora pred brušenjem dovolj posušiti, sicer se brusna zrnca usedajo v kit. Po času sušenja 15 do 30 minut pri 20°C ali 2 do 3 minute pri sušenju z infrardečim žarilnikom, se lahko prične z brušenjem. Pri temperaturah pod 15°C se čas sušenja podaljša. 5. Brušenje kita Za brušenje uporabimo brusno sredstvo zrnatosti P80 do P240. Če je potrebno ponovno kitati nastale neravnine in brazde, se morajo pred kitanjem temeljito odstraniti ostanki brušenja. 6. Matiranje Mejno območje okoli kitanega mesta, približno 15 cm, se mora matirati - razbrazdati. To pomeni, da se brusi z zelo finim brusnim sredstvom zrnatosti P400 do P800. 7. Nanašanje polnila na zakitano mesto. Po brušenju je treba zakitano površino polakirati s temeljnim polnilom. Zakitano mesto je treba popolnoma pokriti, ker se sicer robovi pozneje vidijo na površinskem laku. Slika 2: Nanos polnila na zakitano površino Varnost in zdravje pri delu • Pršeč kita na koži moramo takoj odstraniti in umiti z vodo in milom, kajti pasta trdilca vsebuje organske perokside, ki so močno jedki. • Pršeč v očeh moramo izprati z veliko vode in z raztopino natrijevega bikarbonata. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kaj dosežemo s kitanjem in naštej vrste gradiv za kite. 2. Opiši pripravo poliestrskega kita. Pojasni probleme, ki lahko nastanejo pri pripravi poliestrskega kita. 3. Naštej vrste kitov glede na namen uporabe in način nanašanja na podlago. Na kaj moramo paziti pri delu s kiti? SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE • Rolf Gscheidle: Fachkunde Karosserie und Lackiertechnik, 2006 by Verlag Europa Lehrmittel; • Wilfried Staudt: Kraftfahrzeugtechnik, Friedr. Vieweg & Sohn 1988, Braunschweig/Wiesbaden; • Rolf Gscheidle: Fachkunde Kraftfahrzeugtechnik, 2001 by Verlag Europa Lehrmittel; • Rolf Gscheidle: Motorno vozilo, Tehniška založba Ljubljana, 2004; • V. A. W. Hillier: Delovanje motornega vozila, Tehniška založba Ljubljana, 1992; • Jože Puhar, Jože Stropnik: Krautov strojniški priročnik, Littera picta, 2003; • Knjiga o avtu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1978; • Tovarniška literatura Helios, Glaso, REVOZ Novo mesto itd. Avtorja Ferdinand Humski, Nikodem Žuraj LIČARSKA DELA 1 Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski, Nikodem Žuraj Elektronska izdaja, junij 2019 Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplačna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: http://stroina.scptui.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300581120 ISBN 978-961-92244-1-0 (pdf)_