Murska Sobota, 21. junija 1990 • Leto XLII • Št. 23 • Cena 7,70 din ISKANJE KRIVCEV ZA MRTEV POTOK Operacija LEDAVA se nadaljnje Morda bi bilo medijsko še najučinkoviteje, ko bi si omislili kar se da popolno top lestvico vseh, ki so kakorkoli pripomogli — s storitvijo ali opustitvijo (pravzaprav je že lep čas prihajalo!) — do zdajšnje grozljive morije nekoč bistre in žive rečice Ledave, predvsem od mestne čistilne naprave v Murski Soboti do sotočja z Muro. Očitno nam kaj takega ni treba početi — preveč jih je vpletenih in predaleč bi morali poseči — saj zadnje dni tako rekoč z vseh strani dežujejo vsakovrstne pritožbe in očitki na soboško podjetje Komunala, Vodnogospodarsko podjetje Mura, prejšnjo občinsko vlado Janeza Stotla in njen krizni štab, ki ga vodi Oto Tušar, na inšpekcijske službe, sodišče, tožilstvo, milico. Na udaru odgovornosti seje znašel celo stari in novi župan An- drej Gerenčer, ki so mu Zeleni Sobote na zadnjem zasedanju občinskega parlamenta izrekli nezaupnico oz. mu pisno in ustno sporočili, da bodo zahtevali njegov odstop skupaj s poslanci in občani lendavske občine. »V normalnem političnem sistemu je za nesnago, ki se iz ene občine zliva v drugo, kriv župan onesnažujoče občine in v luči nove politične kulture bomo morali ob pomoči medijev ljudem to povedati,« sodijo Zeleni. Podobno nabrušeni znajo biti Lendavčani, saj so na nedavnem sestanku na občinskem izvršnem svetu v Lendavi (navzoči Jože Kuronja, Zdenka Tadina in Štefan Cigiit z lendavske ter Oto Tušar, Franc Kegl in Silvij Podlesek s soboške strani) terjali osebno odgovornost za slehernega, ki ima kaj z ekološkim dosjejem Ledava. Do včeraj, to je do 20. junija, bi mo OBČINE LENDAVA ke slavnostna geja skupščine ^Znik^^inPb 'edh so imeli v juniju, ko občina Lendava slavi svoj 0 Prireditev, odpirali pa so tudi gospodarske in druge »ili kar '°*ra( Pa ta mesec ne bo prav nič slovesen, saj ne bodo sla-Pfedaii i?3 P^^aega delovnega uspeha. Tako za zdaj še ne bodo Sredste\ nc tovarne keramike in ne tovarne sveč in čistilnih dine ra/V"^' s*a že dograjeni. Letos tudi niso natisnili (in zato tu-^občin)68'1') ol>ičaj»ih plakatov. Ob prazniku bo le slavnostna ',i-endavi v skupščine, v petek, 22. junija, ob 15. uri v kinodvorani Pucko r a bosta govorila predsednik občinske skupščine Ci-^^arsL ' s^ovenskem jeziku) in predsednica skupščine Pomurske j^iku), pe.narO(Jnostne skupnosti Maria Pozsonecs (v madžarskem neka; krajši kulturni program, nato pa bodo pode- ka> občinskih priznanj. o. JUNAKI motokrosa 24 pred gobarsko sezono ^ruštev Slovenije je z inštitutom Jožef Stefan la-gozd Ve radjoaktivnosti gob. Med temi gobami so tudi go-dr Se v Slo °V— so pokazale meritve? Černobilska jedrska ka-r.astlin dandanes kaže predvsem na gobah, ki so bolj a je v s? a°vzetne za radiaktivne elemente. Raziskava je po-^VRe^^ivnim OvenU> devet novih vrst gob, ki so zelo obremenjene Sni^eb' ^Z,jem 137- Medtemi gobami so cigančki, kosta-Pplstenka, datljeva polstenka, lijasta lisička, vot-struJa^a. P0|e ’ Pečenka, rjavi ježevec, navadna polstenka, zelenka ■e gob ^ne gobe" iC®a ?e gobarska sezona, ko rastejo tudi števil-6|>io|’ . jih ne dušeni gobarji jih poznajo, zato nikar ne nabiraj-še pisafnate' ® in njihovi oporečnosti bomo v na- Jani D. ŠPORTNO PERILO F | TRENIRKE MAJICE »Na tej poti smo imeli več namenov. Na kratko smo se želeli seznaniti s problemi, ki jih ima lendavska občina, zato smo začeli obisk na skupščini občini Lendava. Potem smo se sestali z madžarsko narodnostno skupnostjo, ki nam je predstavila svoje probleme, nato pa smo pot nadaljevali proti žalski župniji, s katero nas veže večletno sodelovanje. Podpisali smo tudi protokol, v katerem smo to sodelovanje okrepili s konkretnimi nalogami, predvsem gre tu za odpiranje maloobmejnih prehodov, ki bi olajšali potovanje ljudi z ene na drugo stran. Danes smo se srečali s predstavniki porabskih Slovencev, skupnosti, ki je bila izpostavljena močnemu asimilacijskemu pritisku, a je vendarle zdržala in se danes na nov način organizira. Mi smo želeli pokazati, da pričakujemo od porabskih Slovencev to, da bodo v novem modelu sožitja med obema državama, nastopali kot partner, tudi v odnosu do slovenske vlade. In v tem partnerstvu računamo, da se bo ta narodnostna skupnost začela bolj vspod- : budno razvijati kot se je v zadnjem času.« S temi besedami je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ocenil svoj dvodnevni obisk na Madžarskem, ki ga je končal v Monoštru, kjer se je sestal s porabskimi Slovenci. Več o obisku pa preberite na 3. strani. se Foto: N. Juhnov rali dobiti na vpogled odločbe inšpektorjev z ukrepi zoper onesnaževalce, kot so KEMA Puconci (nekdaj PKP ali Proizvodnja kremenčevega peska), Mesna industrija, Tovarna mlečnega prahu, Agromerkur in še (mar-si)kdo. Lendavčani tudi zahtevajo, naj se v zdravljenje (umetno dihanje!) mrtvega potoka vključijo republiške strokovne ustanove, kot je Zavod za ribištvo, naj Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje in drugi poklicani dosledno opravljajo analize kakovosti vode in — končno — naj se po vseh ukrepih poskrbi za ponovno celovito oživljanje Ledave z naselitvijo rib in ribjega zaroda. Slednje bo seveda več kot hud zalogaj. Iskanju krivcev za mrtev potok se je pridružilo tudi Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti, ki je na pogovoru s predstavniki Uprave inšpekcijskih služb in Uprave za notranje zadeve (tema: Vloga in delo organov odkrivanja in pregona pri zaščiti človekovega okolja) sprejelo več priporočil. Kar se tiče Ledave, dobesedno naslednje: »Pristojne inšpekcije in organi za notranje zadeve bodo ob medsebojnem usklajenem delu pregledali vse evidentirane onesnaževalce (posredne in neposredne) in preverili, če je izpuščanje odplak v potok Ledavo v skladu s predpisi in zoper vse kršitelje podali prijave za kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek, odvisno od ugotovljene kršitve.« Operacija LEDAVA se nadaljuje. Branko Žunec BO LETOS PŠENICE 4 PREVEČ? stran VODA ZALILA KLETI IN RAZDEJALA CESTE Ko je že vse kazalo, da se bo dolgotrajno deževno obdobje končalo, smo bili minuli ponedeljek po sončnem in soparnem dnevu priča pravemu neurju, ki se je razbesnelo nad nekaterimi kraji v Pomurju. Nevihtna fronta se je okrog devetnajste ure zelo hitro približala Pomurju, lilo je kot iz škafa, saj so na nekaterih območjih namerili tudi več kot 60 litrov dežja na kvadratni meter, pa tudi toča, ki It sreči ni bila debela, je padala v nekaterih krajih. Po še neuradnih podatkih je neurje na nekaterih območjih povzročilo škodo na kmetijskih posevkih, močno pa so bili poškodovani tudi nekateri komunalni objekti, predvsem ceste. Tudi kanalizacija ni prenesla preobilice padavin in voda je predvsem v Murski Soboti zalila številne kleti. Na pomoč so priskočili gasilci, saj je deset ekip do enih zjutraj črpalo vodo iz poplavljenih kleti v Soboti, gasilci iz Bakovec in Kroga pa so pomagali v domačih krajih. Zaradi neurja so na nekaterih območjih zabeležili tudi izpade električne energije in telefonije, vendar so okvare hitro odpravili. Dobro pa se je tokrat izkazala tudi obramba pred točo, saj so strelci ta dan izstrelili okrog 80 raket. L. Kovač Foto: N. Juhnov OSREDNJA PROSLAVA V BELTINCIH ■Na dan borca — 4. julija letos ob 11. uri bo srečanje borcev in prebivalcev Pomurja v beltinskem parku. Uro prej, torej ob 10. uri, pa bo tudi tam zbor borcev Prekmurske brigade. Slavnostni program bodo v glavnem pripravile kulturniške skupine iz Beltinec, slavnostni govornik pa bo predvidoma Milan Kučan, predsednik Slovenije. Proslava bo ob vsakem vremenu. V petek, soboto in nedeljo bo sončno in toplo. Pregovora za ta teden: Če kres (21. junij) deži, orehov ni. Ob kresi se dan obesi. VREME aktualno po svetu Ce mačke Že od 22. aprila v Bukarešti ni miru. Na trgu pred hotelom Int-tercontinental se iz dneva v dan zbirajo študenti, ki zahtevajo odstop sicer demokratično izvoljenega Iona Iliescua. Kot kaže slika tudi nova oblast ne pozna šale. [z Sombotela piše Tačas je približno 300 avstrijsko-madžarskih mešanih podjetij s sedežem na Madžarskem. Podatek izvira z madžarskega veleposlaništva na Dunaju in so ga menda dobili iz avstrijskih virov. Na Madžarskem namreč tega nihče ne ve natančno. Po liberalizaciji imajo novoustanovljena mešana podjetja eno samo dolžnost: svojo dejavnost morajo registrirati na sodišču v kraju, kjer imajo svoj obrat; podjetniki pa morajo imeti najmanj milijon forintov. Toliko je namreč potrebno, da se ustanovi npr. družba z omejeno odgovornostjo. Kot nam je povedal predsednik Joint Venture Cliba v Budimpešti Ivan Toldidsz, bo kmalu izšla knjiga, ki bo vsebovala podatke vseh mešanih podjetij na Madžarskem. Značilno je, da imajo avstrijski podjetniki največkrat 49-odsto-tni delež kapitala ali manj. Predstavnik firme Austria Metali AG se je pred kratkim pritoževal, da madžarski partner še ni odgovoril na njihovo ponudbo. Nato je namestnik generalnega direktorja Madžar- (Z)mešana podjetja globus m ... Tito si ni izmislil nacionalizma, toda razmah tega pojava v potitovskem obdobju ni naključje — trdi dr. Zoran Dindžič, srbski demokratski filozof v intervjuju za Delo. Ker sporov med političnimi elitami ni bilo mogoče odpravljati z notranjimi mehanizmi (ko je Tito umrl, ni bilo več nikogar, da bi neubogljive odstavljal), je vsak aktiviral »svojo bazo«. Odšli so tisti, ki »baze« niso imeli (v Vojvodini), ali so imeli preozko (v Črni gori). Toda spor se je v bistvu prenesel na nižjo raven, med »ljudstvo«, ki je potem igralo vlogo fevdalne pehote. Glavni problem je bil doslej v odsotnosti avtentičnih političnih predstavnikov. Po volitvah v Sloveniji in Hrvaški je ta težava vsaj v delu države odstranjena. Že nekoč je veljala izkušnja: če mačke ni — miši plešejo! Slabo zastopani v parlamentu V novem madžarskem parlamentu, ki šteje 394 poslancev, jih je le osem iz vrst nemadžarske narodnosti. Pa še ti niso bili na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljeni, temveč kooptirani, nekako tako, kot je bilo to v preteklih štirih desetletjih. Glede na številčno razmerje bi moralo biti teh poslancev okoli 40, saj je Nemadžarov po uradnih statistikah dober milijon od skupnega števila, 10,6 milijona vseh prebivalcev. Po podatkih Državnega statističnega urada živi na Madžarskem okoli pol milijona Romov, 80 tisoč Judov, 220 tisoč pripadnikov nemške manjšine, 25 tisoč Romunov, 60 tisoč Slovakov, 90 tisoč Hrvatov, 6 tisoč Srbov in 8 tisoč Slovencev. Uradne razlage o teh razmerah povedo, da se Romi in Judje ne jemljejo kot manjšina, temveč so — Romi na primer — po vseh kulturoloških kriterijih del madžarskega naroda, Judje pa verska skupnost. Kljub temu pa so se Romi že odločili za ustanovitev svojih političnih organizacij. Sedanja madžarska oblast namerava potegniti črto med nekdanjim »asimi-latorstvom socialističnega internacionalizma« in popolnim upoštevanjem pravic manjšin. To bodo storili z novim zakonom, ki naj bi ga sprejeli še pred skupščinskimi počitnicami. FRANCOZI V MONOŠTRU Louis Monek-alias Lajos Monek, še pred 33 leti prebivalec Monoštra, je pred dnevi skupaj s 14 Francozi, svojimi novimi sodržavljani, obiskal svoje rodno mesto, iz katerega je moral oditi leta 1956. Od takrat se ni vračal v domovino. Ni prišel s peugeotom, mercedesom kot »ponovni osvajalec«. Prišel je skromno, z majhnim kovčkom in prijatelji, ki jih je spoznal v zadnjih 33 letih: s predstavniki majhnega francoskega mesta Delle. »Ce bom že prišel domov (kjer ga je čakala sestra z družino, ki ga ni videla že 19 let), je pomislil, »naj bo ta obisk koristen, naj splete nove mostove med Monoštrom in podobnim obmejnim mestecem, tisoč kilometrov oddaljenim mestom Delle.« Z vlakom je pripotovala francoska skupinica? V avstrijskih Ženavcih jih je pričakal monoštr-ski župan Sandor Bauer skupaj s prevajalcem dr. Laszlom Ilye-sem. (Le-ta je prišel v Monošter pred letom dni, in sicer z družino ■ iz Transilvanije. Sedaj je imel možnost, da pokaže svoje znanje francoskega in nemškega jezika.) Na avstrijsko-madžarski meji v Rabafuzesu jih je v sobi, kjer sprejemajo diplomate, pogostil podpolkovnik Szekely. Žganje iz hrušk je gostom očitno prijalo. Gospod Delamotte, doajen mestnega sveta Delle, sicer pa lastnik avtoservisa, je skupaj s prijatelji kar zapel. Gospod Monek pa je bil ganjen zaradi toplega sprejema v stari domovini. V mestni hiši je Sandor Bauer med drugim dejal: »Zdi se mi, da so Francozi nazadnje prišli v naše kraje tam nekje v dvanajstem stoletju, kot cisterijanci, ki jih je sem preselil kralj Bela III.« Francoski gostje so nato gostitelju predali darila in ga povabili na obisk v Francijo. Tisočkilo-metrska pot, ki ločuje mesti, lahko postane s prijateljstvom, katerega temelje je položil Lajos Monek, mnogo krajša. Tudi poslanec Bela Meszaros se je udeležil srečanja, namesto da bi sodeloval na seji svojega parlamentarnega kluba v Budimpešti. »To mesto, ki je bilo dolga desetletja odmaknjeno od sveta, si zasluži, da se vrata končno odprejo, tudi proti zahodu.« Tako je dvodnevni obisk kar hitro minil. Gostje so obiskali nekaj tovarn, vrtec in se veselili v lovskem domu. Kratek dopust je končan in spet bo treba poprijeti za delo. Upajmo le, da so jim ostali lepi spomini. Potem pa — AU REVOIR, VIDIMO SE V DELLU! Po časopisu VAS NEPE skega trusta aluminija (MAT) izjavil, da so v stiku z UMAG-om in da v prenovi madžarske aluminijske industrije vsekakor računajo tudi na avstrijski kapital, vendar pa ne izključno le na avstrijskega, kot si to želi omenjeni avstrijski državni holding. Nekateri pravijo, da se kaže pri ustanavljanju teh mešanih pod-jetih nekakšna stara avstro-ogrska ljubezen. Češ da ravno od nekdanjih članic imperija Madžarska deležna največ avstrijskega kapitala (ravno tako avstrijska informacija). Tudi če to drži, ne smemo pozabiti, da je bila stara ljubezen tudi svojčas nekoliko enostranska. Nekaterim sedanjim poskusom pa bi mirno lahko rekli »cupbord-love«, ljubezen iz koristoljubja. Pred nekaj meseci se jev Sombathelu pojavil neki gospod iz Avstrije, da bi s Trgovskim podjetjem za industrijske izdelke ustanovil mešano podjetje. Ko so železožupanijski partnerji hlastno privolili, je ta isti gospod — ne ravno po džentlemensko — na skrivaj najel nekaj ljudi, naj ustanovijo agencijo za ocenjevanje premoženja. Ne da bi predstavniki podjetja vedeli (ali hoteli vedeti), da stoji za to agencijo Gospod Kapital, je agencija ocenila premoženje podjetja izredno nizko. Celotna firma s svojimi 70 trgovinami in 3 blagovnicami naj bi veljala pičlih 459 milijonov forintov (šiling velja približno 5—6 forintov), čeprav ima podjetje v treh letih toliko dobička. Ali tega, da je stvar daleč od realnega, madžarski partnerji niso videli? Niso hoteli. Gre namreč za to, da firma ni njihova, ampak dr-žavina, zato pa bi jo tudi poceni prodali. Pomembno je, da bodo oni imeli dobiček. (Tokrat jim je spodletelo). In to je ena največjih nevarnosti v zvezi z vsemi mešanimi podjetji na Madžarskem: razprodaja narodnega premoženja za majhen denar. Zgoraj omenjena stara, pogreta avstro-ogrska ljubezen je torej v določenem smislu lažna na obeh strane. Dvostransko izkoriščevalska. Da potem o tretji plati — o izkoriščanju poceni madžarske delovne sile — niti ne govorimo. Seveda pa ne smemo posploševati. To je le ena od tendenc, ki pa je ne gre podcenjevati. Torej po eni strani smo lahko veseli izjave, ki jo je pred kratkim dal v Kurierju kancler Wranitzky, češ da bo Avstrija podvojila t. i. vzhodno-zahodni fond, ko bo načrtovanih 5 milijar šilingov izčrpanih. Za ta fond, ki je namenjen za razvoj podjetništva avstrijskih podjetij v vzhodnoevropskih državah, je izredno veliko zanimanje. Po drugi strani pa bi morali biti skrajno previdni, da avstrij-sko-madžarska mešana podjetja ne bi bila tudi — zmešana. Nekateri so namreč mnenja, da Madžari lahko računajo predvsem na pomoč svojih »sorodnikov«. To pa so Avstrijci (Madžari jih imenujejo »sogorok«, svaki) in Američani (ameriški Madžari), ker dobivajo od Zahodnih Nemcev, kljub predhodnim lepim obljubam, v glavnem le lepa odlikovanja. Franček Mukič Bakerjevih devet točk ZA VSO KOROŠKO Avstrijska vlada je sprejela osnutek zakona o koroškem manjšinskem šolstvu, ki bo določal, da pravica do pouka v slovenščini na osnovni šoli ne velja samo na dvojezičnem območju, temveč na vsem ozemlju Zvezne dežele Koroške in torej tudi v glavnem mestu Celovcu. Vlada na Dunaju je sprejela tudi ustavni zakon o manjšinskem šolstvu, ki ima svoje izhodišče v razsodbi ustavnega sodišča glede Koroške, velja pa za vse narodne manjšine v Avstriji. Zelo verjetno je, da bodo smiselno uporabljali določila nove koroške zakonske ureditve dvojezičnega šolstva tudi na Štajerskem in na Gradiščanskem, torej za štajerske Slovence in za gradiščanske Hrvate. Na nedavnem washington-skem sestanku se ameriški in sovjetski predsednik nista mogla sporazumeti glede statusa združena Nemčije, zato naj bi se o tem pogovorili na ministrski ravni obeh Nemčij, V. Britanije, ZSSR, ZDA in Francije. Ameriški zunanji minister James Baker naj bi zato sovjetskemu zunanjemu ministru Edvardu Ševarnad-zeju v Kj6benhawnu pojasnil svojih devet točk o tem vprašanju, ki naj bi bile po ameriški oceni sprejemljive za sovjetsko stran: — na ozemlju sedanje NDR naj ne bi bilo vojaških sil NATO; sovjetski vojaki lahko ostanejo v NDR; Nemčija ne bo imela jedrskega, kemičnega in bakteriološkega orožja; r NAJPREJ NA KOBILO Ce je zgodovina učiteljica življenja, potem to že končno priznajmo in jo upoštevajmo; tako se nam ne bo treba vedno znova učiti iz lastnih napak, je na koncu članka Slovenski državni simboli — od kod in kam v Delu zapisal arheolog in zgodovinar Andrej Pleterski (v Vestniku smo o pobudi za novi slovenski grb objavili kratko notico prejšnji teden). Pleterski ugotavlja, da ima sedanji slovenski grb veliko mitološkega: triglav, zvezda kot sonce, lipova vejica. To so torej simboli naših prednikov, ki so veliko starejši od predlaganega srednjeveškega »karantanskega« panterja, saj segajo v*tisoč-letja pred Kristusovim rojstvom. Nadalje Pleterski omenja, da se je neuradno že pojavil tudi predlog slovesne zaprisege in ustoličenja novega slovenskega predsednika po vzoru koroških vojvod, ki prav tako korenita v določenih mitoloških predsta- vah. Ustoličenje koroških vojvod v 14. stoletju po opisu Janeza Vetrinjskega: kmet na kamnu, vojvoda v kmečki obleki, mahanje z mečem na vse štiri strani rejsih Časov znano pri posvečanju ilirskih kraljev. Tudi tu nastopata bik in kobila. Prvi del obreda je sestavljalo klanje bika. Svečenik je jedel njegovo meso in se napil njegove juhe do sitega. Potem je zaspal in v sanjah je videl bodočega kralja, ki 'ga je bilo treba, izbrati izmed zbranih plemičev. Izbrani se je potem moral združiti s kobilo, ki so jo zaklali, in se skopati v juhi iz kobiljega mesa. Potem šele je postal kralj. Bomo od novega slovenskega predsednika neha, predaja kobile in bika no- tudi zahtevali, da opravi svojo vemu vojvodi. dolžnost pri kobili? sc sprašuje Podobno obredje je še iz sta- Andrej Pleterski. Nemčija bo gospodarsko pomagala Sovjetski zvezi; združena Nemčija bo obsegala teritorij sedanjih ločenih Nemčij; strategija NATO se bo prilagajala Varšavskemu paktu; nadaljevala se bodo pogajanja o zmanjševanju klasične oborožitve v Evropi; začela naj bi se pogajanja o omejevanju taktične jedrske oborožitve; konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi naj bi dobila stalno sestavo. Po mnenju agencije AFP naj bi bile te točke prepričljive, vendar nezadostne. V čem, bodo pokazala pogajanja, rezultat pa naj bi jeseni predložili zasedanju Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Sedem proti ena ostane ZIS tudi po koncu junija, ko bodo odmrznili osebne dohodke, ne bo opustil tečaja dinarja v primerjavi z marko 7:1. Nadaljeval pa bo s sprejemanjem ukrepov za krepitev konvertibilnosti dinarja. Eden od teh ukrepov bo tudi dokončna ukinitev izvoznih spodbud konec junija, s tem pa bo pravzaprav prenehal obstajati dvojni tečaj, katerega vzrok so bile prav izvozne stimulacije, ki so bile tako tudi glavna ovira za vzpostavitev prave konvertibilnosti jugoslovanskega dinarja na svetovnem denarnem trgu. dejal Pregl. Glede napovedi o ustanovitvi stranke Zisa pa je Pregl dejal, da se kaj takega po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, saj je glavni cilj zveznega izvršnega sveta, da poišče skupni jezik z novo ustanovljenimi strankami v državi, da bi tako ustanovili skupščino SFRJ, ki bo nadaljevala začete reforme. To je na tiskovni konferenci v Splitu poudaril podpredsednik Zisa Živko Pregl. Povedal je, da vlada o politki osebnih dohodkov še vedno proučuje različne možnosti, predvsem pa razmišlja, kako naj bi na pravi način odprti prostor za motivacijo in proizvodnjo visokokonkurenčne-ga blaga za svetovni trg. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 25 odstotkov več blaga in storitev kot v enakem obdobju lani, kar vsekakor presega vsa naša pričakovanja, je BRUSELJ— ZR va s I. julijem uvesti cest vornjake iz Belgije, na J' V. Britanije in Nizozems• bo znašala tisoč do 9 tiso .j10# to, odvisna pa bo od nos PRAGA - Češkoslovaška^ stila namen, da bi za tuje la 25 dolarjev takse, ki bi Ji risti plačati ob prihodu :«vbtj'*' zlog za takšno odločitev J da bi država z uvedbo ko potrdila, da ni zH*" jih mej.« ’ SOFIJA - Bolgarska50^ stranka je na nedavni!1 v litvah dobila največ p° »t Za njo je najmočnejša X kratičnih sil, slabe rez nravi«? segle stranke Gibanje « S)X svoboščine (Turki), Df0 za in Socialdemokratska nemarksisti. jj!« BUDIMPEŠTA -njug, je ukinitev obv . ^opi 200 dolarjev za Madžare Jugoslavijo, naletela na ® ;epmi’ pri sosedih. Pred 8. jun« nam dnevno lepo P?!1 med• rov na dan, zdaj pa Jih P. _otujej?, 4 tisoč. Jugoslovanov, Ki P Madžarsko pa je dnevno P set tisoč. _ litij«!1 TIRANA - Albanska^ vdrla v poslopje fran ,. ^nek1!’ slaništvain.ssiloodpd^ banskega državljana, । da1" , sko veleposlaništvo z dejan s dobil politični azil- Pr>«® ‘ albanski policisti francoskega veleposla ja ženo. Francija je pr° BAGDAD -je dolgove je dejal '™rt|etju 1«% trgovino. V prvem « (jolafJe*|jS! že vrnili 3.4 milijarde gov. Ocenjujejo, da im milijard dolarjev dolg PARIZ - Kot kaže ka postal prva fran«’ S< lastno skupščino m jeve L; Parizom naj bi osta zunanje f policije, pravosodja 1 * pomoč vladi v Kamp Jota*lly slej na takšen način S(A(. 80 odstotkov proračun Takšno odločitev drž a m jejo pravila mednaro nega sklada. j glob^ PREVEC Zvezne b,a^pati^ morajo takoj uk Jti pridelovalcev pr ^iini f po zajamčeni ' 1,93 dinarja-P ( lotno zalog« s'* jZrn^ p (okoli 600.000 '“"LoSt« tako zagotovili z« shranjevanje m a fo J p kup novega stv“ zahteve skupščine vojvod ženja kmetijstva- [i dustrije in vodneg stva. Opozorili » jiJ J se morali si, ko so sred jp pšenico iz blag tj i>p ker bi to utegnilo sežne pogubne P j-kmetijstvo. Hkrati so 6» ščitna cena, k' Lseiy Zis, ni realna m” pi ,r zvezne vlade oC'”cŠiR’ ?. ;i poslovan je in vodnje, zadovoljevanje za (U JUGOSLOVANSKI PREBLISKI ji Gospoda Tudmana nimamo radi, tudi njegove p° odklanjamo, toda moramo ga spoštovati kot vodjo n bliltf; kot demokratično izvoljenega predsednika hrvaške 'eP fl'1' lendavski občinski hiši. Tam so ga sprejeli „a . In g“ v pogovoru seznanili s položajem in problemi lendav-t . LojzepeteU> 1 .omurja. V ospredju so bile predvsem gospodarske težave. , sedenja e dejal, da ve, kakšni so problemi v pokrajini ob Muri. Ko je v I d^.kpot, ^er kolesaril od Turnišča prek Bogojine do Sela, se je naužil I v tlan 'e^ -U(’ Prahu, ki se je dvigal z makadamskih cest. In te ceste so aktu- 1 y!a Le 'agol^p0 tiSta' Ljubljane. Sredstva za njeno prenovo pa Posebej Je namenjenih tudi sodelovanju med Slovenijo in Madžar-S. kratkem in ° sPreg°torili predstavniki madžarske narodnostne skupno-kl ‘s lredutnim ^r'arčnem pogovoru pa so predsednika slovenske vlade seznanili nadžarske 'n največjimi problemi, s katerimi se ubadajo pripadni- odnosti v Pomurju in sploh narodnostno mešana območja. I u ------------- se Stare obla’ i^ne volit,e> kaJti madžarske kend 7 bodo v okto-। , 'Ov in d0 ‘° „n! oviralo pogo-i’nj",saj sA7 rjan|a 0 sodelo-kZa Pristno e strani zavzema-neo-kr° Pol>tiko deo'o8'jo, blokov-: k^i ovir? .Siremsko-biro-I S°vre V obeh drža-nJble bis,‘ Vn° kratkem času P°litiČne ^pre-."'mi m°h,obn.™i in so-,> dOsedb em'> zlasti pa bo- । e k intenzivnejše- demokratične ideje’.« število članov in go- sko n ^speva'° k zares vsebin-k'Wr'm razpravam na petko-območnega odbora sk4 o^okratske zveze Mur-v Go™j'h Slavečih. tern nruI'ferenco organizirali v a'knem kraju, ni na- Wn’ saJ so socialdemokrat' te. a 1em območju dobili naj-"iikoJ,vd'loro v soboški občin'. L^i^t Herman Kisilak na volitvah v Gornjih Poro Ce'° 100-odstotno pod-"li Otm" r?ferat je imel doseda-Getij stranke Stanislav "stan’ K' R dejal, da so se T>° lltovskih'’^n'b težavah, zlasti ka-'4l'skeoa .or8anizacijskih, od "o aPrila vseskozi sponta-'SiM ?Va'i z drugimi alterna-b saa?;rankami, kar je obrodi-s^ve. Do koncaJ,eU je k "ov, k; pr'stopilo blizu sto čla-"’ške <1,7 Podprli vsebino Maj-k' ie P° nj.e8°' tila k ah po mirni poti pnspe-7d"vi? ,anitvi enopartijske komunistov. Priznal Z'Wmi ° dos'ei de'a'’ premalo hlavi n\podietjih, kar bo ena k ^dsed n?06 v Pr'hodnjel dnik 00 SDS Karel ^and,a.Omen'k da so na spo: o volitvah sicer dobili bratstvo in enotnost n°SENj^G-EGYSEG ALTALANOS ISKOLA AKOVCI _ PARTOSFALVA na'°9e; za šolsko leto 1990/91 za: 2 RAZREDNEGA POUKA, za določen cas, PRU _ »»».»«« č“- jezika a nedoloden čas, P ali PRU z znanjem madzarsk g »SITNEGA UČITELJA ZA NEMŠKI JEZIK Z DO - J5 ali PRANJEM Z lIkOVNO VZGOJO, za določen znaniem madžarskega jezika. . ■ Do. ^anjse^A RAZREDNEGA POUKA na P°d™ ° e. Zika 6VC|' za določen čas, PRU z znanjem madzar g ^d&A RAZREDNEGA POUKA na Pod™z^ K Č n čas’ PRU z znaniem madžarskeg 1 k P°l®9 navedenih pogojev izpolnjevati pog j ^Pdeia fKzifi°sPrejemamo 15 dni po objavi razpisa. 1-9. 1990. :------------ 1990 mu preustroju gospodarstva na eni in drugi strani meje ter k hitrejšemu vključevanju v Evropo. Na pogovorih v Lentiju so predstavniki Slovenije in Žalske županije opredelili vrsto konkretnih možnosti in potez za sodelovanje. Tako ne bi smelo biti več ovir za odprtje maloobmejnih prehodov na Kobilju in v Pincah. Skupna želja obeh strani je nadaljevanje dogovorov o grad- nji železniške povezave z Mad- žarsko in sploh za boljšo infrastrukturno povezanost. Na gospodarskem področju prevladuje interes za višjimi oblikami sodelovanja. Madžarska stran je posebno zainteresirana za skupne nastope na tretjih tržiščih. Spremembe na Vzhodu odpirajo zlasti možnosti pri izdelavi malih kmetijskih strojev, kjer bi lahko bila obstoječa industrija z obeh strani meje pomemben partner. Obojestranski interes je tudi povečati obmejno blagovno menjavo s sedanjega že nekaj let sta- »Ohranimo trdno vero v le 5,75 odstotka glasov, vendar je ta rezultat boljši od slovenskega povprečja. V občinski DPZ je izvoljenih 5 poslancev, v zbor KS 2, svojega predstavnika pa imajo tudi v občinski vladi. V prizadevanjih, da se morajo kot samostojna stranka že danes pripravljati na naslednje volitve, ga je podprl Erik Modic, ki je opozoril, da se bo treba bolj ukvarjati z lokalnimi problemi in vzpostavljati osebne stike s članstvom, da bi uresničili ključne cilje Demosa. »Zdaj, ko so sedeži v parlamentu razdeljeni, je v ospredju bitka za razvoj občine. Zavedam se, da v republiški skupščini ne bo lahko, zato je že v občinski skupščini nujno poenotenje ob pomembnih vprašanjih, kot je, denimo, kmetijstvo,« je poudaril Andrej Gerenčer. Tudi Slavko Horvat se je zavzel za enakopraven položaj kmeta, načrtno urejanje zemljišč in hitrejši razvoj Goričkega. Roko sodelovanja je ponudil prvak socialistov Geza Farkaš, s čimer je soglašal tudi krščanski demokrat Jože Kavaš, sicer predsednik DPZ. Na tajnih volitvah so za novega predsednika Socialdemokratske stranke izbrali Vilija gnirajočega obsega na milijon dolarjev letno. Pri pristojnih državnih organih se bosta obe strani zavzeli za sprejem tako imenovanih brezcarinskih list. Omeniti kaže tudi dogovor o srečanju gospodarstvenikov in podjetnikov, ki bi ga povezali z gospodarskim dnevom. Madžarska stran je izrazila poseben interes za vzpostavitev stikov med več mesti Slovenije in županije. V zraku je tudi pobuda o ustanovitvi skupne turistične agencije. Med pogovori je bil ves čas v ospredju položaj manjšin. Peterle je poudaril, da naj bosta madžarska manjšina v Sloveniji in slovenska na Madžarskem partnerja v sodelovanju in ne most, kot smo radi govorili. Torkovim pogovorom v Lentiju je v Zalaegerszegu sledilo še srečanje slovenske vladne delegacije s predstavniki županijskih strank. Predstavnik zmagovite stranke na madžarskih volitvah — madžarskega demokratičnega foruma — je naši strani zagotovil, da bodo tudi po morebitni zmagi na jesenskih lokalnih volitvah v stranki sledili dosedanjim oblikam dobrega in uspešnega sodelovanja med Slovenijo in Žalsko županijo. Tudi predstavniki drugih dveh strank vladne koalicije — krščanski demokrati in mali posestniki — so za obsežnejše sodelovanje, pa tudi pri opozicijskih svobodnih demokratih in socialistih dobrim odnosom med sosedi pripisujejo velik pomen. I. Benko Kerčmarja, župnika iz Gornjih Petrovec. Na poseben odmev pa so naletele besede dr. Štefana Vučaka, predsednika Demosa, ko je dejal: »Problemov ni možno reševati več forumsko in le zase, am- , pak v povezavi z vsemi, kajti nevednost in nestrokovnost se v politiki kaj hitro maščujeta. Takšne ekshibicije v občinski skupščini, ko je s strani poslanca stranke »miniran« sklep Demosa o izvolitvi podpredsednika SO, si ne moremo več privoščiti. S tem ne smemo dopustiti razpada koalicije Demosa«. V razpravi je prevladalo mnenje, da je poslanec Josip Kelemen kršil statut stranke in škodoval njenemu ugledu, zato so ga izključili iz Socialdemokratske stranke. Milan Jerše O organiziranosti sindikata odloča članstvo Na regijskem posvetu pomurskih sindikatov v Murski Soboti sodeloval Miha Ravnik — Večja fleksibilnost pri organiziranju — Generalna kolektivna pogodba se ne more zreducirati na ceno dela »Organiziranost sindikata ni stvar članstva, ampak funkcionarjev. To povezujem predvsem s tem, da organiziranosti članstva, sindikatov podjetij in ustanov ter sindikatov dejavnosti, kjer se članstvo neposredno povezuje, ne spreminjamo. Spreminjamo le druge oblike organiziranosti, zato menimo, da je to bolj vprašanje poklicnih funkcionarjev, ki morajo stremeti za učinkovitejšim sindikatom in da bomo približali tiste strokovne funkcije, ki jih članstvo danes potrebuje. O tem, kakšna bo organiziranost na posameznem območju, ali v občini ali pa v industrijskem središču, kot smo napisali v dokumentih, naj odloči članstvo. Predlagamo nekatere kriterije, ki omogočajo ustanavljanje območnih organizacij, kjer bo za to potreba. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ne bo določala načina takšnega organiziranja,« je na regijskem posvetu sindikalnih aktivistov v Murski Soboti poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik. Regijski posvet pomurskih sindikalnih delavcev je bil namenjen pri- Minister brez listnice v Porabju Dr. Janez Dular se je v Monoštru sestal s porab-skimi Slovenci — Mnogo problemov, v ospredju pa mejni prehod — Kaj lahko stori Slovenija? Dr. Janez Dular, minister brez listnice, ki je v novi slovenski vladi zadolžen za Slovence v tujini in za narodnostne manjšine v Sloveniji, nadaljuje s svojimi informativnimi pogovori s predstavniki narodnostnih manjšin doma in v zamejstvu. Tako je prišel tudi v Porabje. V monošterskem kulturnem domu so ga pričakali predstavniki slovenskega društva, Demokratične zveze južnih Slovanov in njenega slovenskega odbora. V dvournem sproščenem pogovoru smo slišali marsikaj, predvsem pa so Slovenci ministru predstavili najbolj žgoče probleme. Največ besed se je vrtelo okrog mejnega prehoda Martinje—-Gornji Senik. Porabci so povedali kakšne prednosti bi prinesla odprta meja proti matični domovini. Z njo bi lahko rešili problem slovenskega duhovnika, ki bi lahko vsaj nekajkrat tedensko prihajal na Gornji Senik, veliko lažje bi bilo tudi pri odpiranju malih obratov in nasploh pri stikih z matico. Najbolj pa bi se prav gotovo razveselili ljudje, ki žive na obeh straneh meje, saj bi se poslej lahko vsakodnevno srečevali in prijateljevali. Nenazadnje bi to možno povečalo tudi motivacijo Porabcev za učenje materinega jezika. Le-ta je zdaj odmaknjen na obrobje, saj ga lahko uporabljajo le doma (pa še teh primerov je vedno manj). Slišali smo še marsikaj drugega. Mnogo je drobnih problemov, tudi finančne narave, ki onemogočajo več stikov z matično domovino. Minister je obljubil, da bo poslej skrb za Porabje bolj kontinuirana in tudi usklajena, obenem pa je Porabce pozval, da strnejo svoje vrste in se bolj odločno začnejo boriti za ohranitev slovenstva v deželi ob Rabi. S. Edry MURSKA SOBOTA Dober glas o Centru Obljuba dela dolg in kdo bi si mislil, da si je v tem šolskem letu zaslužilo nagrado ali priznanje več kot 50 dijakov Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota! Tako smo bili pretekli četrtek priča slovesnemu dogodku. Vse, ki so si zaslužili priznanje, so namreč povabili v klubsko sobo Centra, in da bi imel dogodek še večji pomen, je bil med povabljenimi gosti tudi predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer. Slovesnost je bila torej namenjena učencem in njihovim mentorjem, ki so naredili in pokazali nekaj več kot drugi ter v ta namen žrtvovali tudi veliko svojega prostega časa. Gre za delo v raziskovalnih krožkih, poglabljanje znanja iz posameznih predmetov, udejstvovanje na športnih tekmovanjih in pri drugih interesnih dejavnostih. Največ jih je sodelovalo na 24. republiškem srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani, na katerem seje naloga Ogrožene rastline Pomurja, ki sta jo izdelali Karmen Erjavec in Alenka Kristl (4. letnik NA-MA usmeritve), uvrstila med osem najboljših in je bila zato posebej pohvaljena na sklepni prireditvi v Cankarjevem domu. Sicer pa, če b' hoteli našteti vse uspehe na republiških tekmovanjih in srečanjih, bi bil seznam predolg. Zato naj omenimo posebej tiste, ki so se uveljavili v zveznem merilu. Tako sta učenca strojne usmeritve Janez Habjanič in Dušan Hajdinjak (3. letnik) osvojila na zveznem tekmovanju računalničarjev (uporabni programi) 1. mesto, Simon Nemeš pa je osvojil zlato značko na zveznem tekmovanju v modelarski tehniki. Prav gotovo bi bil tudi ta seznam precej daljši, če bi bila izvedena vsa predvidena zvezna tekmovanja in srečanja. Na omenjeni slovesnosti so kot najboljša učenca Centra v tem šolskem letu razglasili Aleša Časarja, č.etrtošolca NA-MA usmeritve, in Natašo Hirci, dijakinjo 4. letnika pedagoške usmeritve. In kot že rečeno, imajo zasluge za uspehe dijakov v mnogočem tudi njihovi mentorji. To so bili predvsem Bariča Kralj, Adolf Pen (zunanji), Štefan Smej, Evgen Titan, Ernest Kološa, Marusja Uher-nik, Edvard Dečko, Imre Cikajlo, Jasna Cer-Titan, Štefan Baša, Stanko Časar in Branko Novak. Vsem je na omenjeni slovesnosti posebej čestital tudi Andrej Gerenčer. Naj se o Centru sliši torej tudi dober glas — in prav je tako! Jože Graj pravam na bližnjo sejo sveta in konference ZSSS, kjer bo govor o načelih organiziranja in generalni kolektivni pogodbi. Slednja je vzbudila precej pozornosti v razpravi, v kateri ni manjkalo tudi kritičnih pripomb. Med drugim so menili, da se ne bi smeli obremenjevati s teritorialnim načelom organiziranja sindikatov, ker je treba biti bolj fleksibilen in se ne zanašati na togost različnih predpv sov. Pri sprejemanju kolektivne pogodbe pa se pojavlja največ dilem glede tega, da se v ospredje postavlja zgolj cena dela, druga področja pa se nekako zanemarjajo. Miha Ravnik je povedal, da so že končali pogovore z Gospodarsko zbornico Slovenije. Višja stanarina v Ljutomeru Presenetljiva je bila odločitev republiške vlade, da je še v času zamrznjenih cen predlagala več kot stoodstotno povečanje stanarin ter nekaj manjše komunalnih storitev, sedaj pa je na občinskih vladah, da presodijo in določijo odstotek povišanja oziroma trend zviševanja stanarin in komunalnih storitev do konca leta. Od pomurskih izvršnih svetov je prvi sprejel odločitev ljutomerski in pri stanarinah so se ravnali po priporočilu republiške vlade. Z julijem se bodo v njihovi občini zvišale za 125 odstotkov. Komunalne storitve so zvišale za 70 odstotkov ter k temu dodali še petnajst odstotkov, da bodo lahko pokrili izgube komunalnih organizacij v prvem polletju. V ostalih treh občinah pa s sklepanjem še ne mislijo hiteti, najprej želijo počakati na podrobnejše in uradne informacije z republike ter na to, da se vlade dokončno oblikujejo. Na konstitutivni seji soboškega izvršnega sveta so se v ponedeljek bežno seznanili s to problematiko, vendar sklepa, za koliko bodo zvišali stanarine, še niso sprejeli. ni h »Mislim, daje bilo v skoraj enem letu dela skupaj s strokovnjaki veliko narejenega. Predvsem menimo, da je treba kolektivno pogodbo, izhajajoč iz razmer v gospodarstvu in tudi v družbenih dejavnostih, čimprej podpisati. V. javnosti se res ustvarja vtis, kot da kolektivna pogodba opredeljuje le izhodiščno ceno dela. Mislimo, da je le-ta pomembna, pri čemer je zelo pomembna še vrsta drugih vprašanj, ki zadevajo normativno, pravno ureditev, pravico in zaščito delavcev, ki so v sedanjih razmerah večje nezaposlenosti, tehnoloških presežkov in stečajnih postopkov enako pomemb-pa kot vprašanje izhodiščne cene dela,« je sklenil Miha Ravnik. Milan Jerše KONČANO ŠOLSKO LETO V PORABJU Drobci v mozaiku napredka Šojsko leto na Madžarskem je končano. Šolska vrata so se zaprla tudi za 250 mladih Porabcev, ki so obiskovali pouk slovenskega jezika na osemletkah v Porabju. Kaj jim je prineslo to šolsko leto? Vsakemu posebej najbrž več novih spoznanj, tudi pri učenju slovenskega jezika. »Včasih so ljudje preveč nestrpni, ker bi radi vse tisto, kar je bilo mnoga leta zamujeno, uredili v nekaj mesecih. To pa se v šolstvu ne da narediti tako hitro,« meni Janez Kerčmar, ki se zdaj že drugo leto trudi kot lektor in pedagoški svetovalec v Monoštru. Spremembe na Madžarskem zdaj omogočajo tudi več svobode, tudi v šolstvu. Pravzaprav se da zdaj marsikaj spremeniti, seveda pa je dosti odvisno od kadrovskih in drugih možnosti. V zadnjem obdobju je opazen napredek. Gre za drobne uspehe, ki se bodo najbrž pokazali šele čez leta. V tem šolskem letu so v pouk vključili štiri mlade učitelje, ki so končali Visoko učiteljsko šolo iz Sombotela. Naraslo je število ur slovenskega jezika, sedaj le v četrtem razredu, z leti pa bodo imeli tudi v ostalih 5 do 6 ur slovenskega jezika tedensko. Ruski jezik namreč izginja iz madžarskih šol in v Porabju bodo poslej te ure namenili slovenskemu jeziku. Seveda pa so tudi težave. Največja napaka, ki so jo storili pred leti, je bila ukinitev šole v Slovenski vesi in zmanjšanje števila razredov (zdaj le še trije) v Sakalovcih. »Vsi, ki se s šolskimi problemi ukvarjamo, vemo, da mora biti šola narodnosti v narodnostno mešanem območju. Tu pa smo otroke iztrgali iz tega okolja in jih preselili v Monošter.« Tudi v vrtcih marsikaj ni tako, kot bi želeli. Dvakrat dvajset munut, ki jih tedensko namenjajo slovenskemu jeziku, je premalo. Poleg tega pa se dogaja (predvsem v Monoštru), da otroci obiskujejo slovenske ure v vrtcu, pa se potem ne odločijo za pouk slovenskega jezika v šoli. Veliko problemov je učiteljem in učencem v preteklosti povzročal tudi učni načrt, ki ni bil prilagojen razmeram v Porabju. Tudi tu naj bi bilo poslej bolje. »Pred kratkim smo imeli sestanek ravnateljev, na katerem so sodelovali tudi predstavniki pedagoških inštitucij. Predstavil sem svoj koncept in mislim, da sem dobil soglasje vseh. Skupaj s pedagoškimi delavci se bom lotil teh sprememb.« Janez Kerčmar želi predvsem razbremeniti učence in učitelje. Več časa bo namenjeno utrjevanju snovi, v pedagoško delo bodo vključevali več otroške periodike in sodobnih učil. Nekaj' tega Je v zadnjem obdobju že prišlo iz Slovenije, tudi različne kasete in videokasete, knjige, pa tudi strokovna literatura za učitelje. »Tudi sami smo pripravili nekaj novih knjig. Tako naj bi avgusta izšli: učbenik in delovni zvezek za četrti razred, čitanka za peti razred in tudi slovar strokovnih izrazov, ki smo ga že nekaj časa pripravljali.« Ob vsem tem pa ostaja še nekaj, kar poudarjamo že nekaj časa. Šola in šolstvo v Porabju lahko pomagata pri dvigu znanja slovenskega jezika, vendar pa nista najbolj pomembna za ohranjanje jezika Potrebno bo ustvarjati več govornih možnosti, ki bodo motiv za učenje jezika. Silva Edry STRAN 3 M Gorenjka ABC POMURKA HTP GORENJKA, Kranjska Gora Odbor za kadre in družbeni standard objavlja naslednji prosti delovni mesti: VODJA KUHINJE v ekonomski enoti Larix, Kranjska Gora Pogoji — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuharstvo, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. KUHINJSKI BLAGAJNIK v ekonomski enoti Larix, Kranjska Gora Pogoji: — V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuharstvo ali strežba, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v roku 8 dni po objavi na naslov: HTP Gorenjka, Kranjska Gora, Borovška 86, 64280 Kranjska Gora. BO LETOS PŠENICE PREVEC? Znana zaščitna cena pšenice — Ponudba bo letos večja od povpraševanja — Kakšna bo tržna cena? — Pridelovalci zahtevajo 3 dinarje za kilogram — Koliko pšenice bomo odkupili v Pomurju? — Od cene pšenice bo odvisna jesenska setev Po tem, kar smo bili navajeni v preteklih letih, bi letos lahko dejali, da se je zgodil pravi čudež. Če v preteklosti še v začetku žetve nismo vedeli za ceno pšenice, je zvezna vlada njeno zaščitno ceno letos določila že nekaj tednov pred žetvijo. Za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda bodo pridelovalci ob letošnji žetvi dobili najmanj 1,93 dinarja, kar je približno šestkrat več kot lani. Ali je ta cena realna ali ne, ostaja vprašanje, velja pa zapisati, da je povzročila precej polemik in tudi vprašanj med pridelovalci. Ostaja namreč vprašanje, ali so pri izračunu upoštevali le pridelovalne stroške ali pa je v njej zajete tudi nekaj akumulacije. Ob tem velja poudariti, da zaščitna cena pomeni najnižjo me- V lendavski Ini Nafti je 252 delavcev preveč Milan Bratkovič, podpredsednik poslovodnega odbora: »Stavka lahko le tisti, ki ima delo!« vsak četrtek VESTNIK SGP POMURJE, p.o. MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10 V skladu letnega plana SGP Pomurje razpisujemo za šolsko leto 1990/91 KADROVSKE ŠTIPENDIJE za naslednje poklice: gradbinec 25 štipendij gradbeni tehnik 2 štipendiji gradbeni inženir 3 štipendije dipl, gradbeni inženir 4 štipendije inženir strojništva 1 štipendija ekonomist 1 štipendija dipl, ekonomist 1 štipendija dipl, pravnik 1 štipendija Prošnje za štipendije pošljite na obrazcu Državne založbe Slovenije 8,40 na naslov: SGP Pomurje, Murska Sobota, Štefana Kovača 10, v 15 dneh po objavi. K prošnji priložite tudi zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih. Vse kandidate bomo o dodelitvi štipendij obvestili v 30 dneh po poteku roka objave. V Ini Nafti v Lendavi vre. Kako ne, ko pa je dela za 1200 delavcev, kolikor jih je tačas (še) v kolektivu, premalo. Najhuje je v sektorjih petrokemije in strojegradnje; v prvem se zatika z izdelavo metanola, ker prinaša izgubo, v drugem pa ni dela. V vodstvu podjetja so ugotovili, da s tako imenovano lažno solidarnostjo, ko so vsi člani Ine Nafte izrabili po 5 dni neplačanega dopusta, ne bodo bistveno pripomogli k zmanjšanju težav, ampak je nujno, da 252 delavcev s 15. junijem ne prihaja več na delo. Največ naj bi ostalo doma »režijcev« (tudi administrativ-cev), in sicer 118, nato iz sektorjev strojegradnja (69), petrokemija (45), raziskava nafte in plina (5) in rafinerija (5). Za obdobje dveh mesecev čakanja na delo (kar je lepši izraz za prekinitev delovnega razmerja) naj bi — po predlogu vodstva podjetja — prejemali 60-odstotkov osebnega dohodka. Vse to naj bi potrdili na seji delavskega sveta, ki so jo sklicali za sredo, 14. junija, vendar do nje ni prišlo, kajti navzočih je Danes MGZ za Pomurje — in nikdar več! S 1. JULIJEM PREPOLOVLJENO ZBORNIČNO MOŠTVO AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota p.o. Do konca leta si bodo morali štirje od osmih zaposlenih najti delo drugje. Ostanejo le vodja in administrator ter dva strokovna sodelavca. razpisuje KADROVSKI ŠTIPENDIJI za poklica: 1. DIPLOMIRANI EKONOMIST — smer ooslovna logistika 2. DIPLOMIRANI PRAVNIK — smer gospodarsko pravo Vabimo k sodelovanju vse, ki vas omenjeni področji zanimata in se želite izobraževati. Vaše prijave na obrazcu DZS SPN-1, s priloženim potrdilom o vpisu in fotokopijo zadnjega spričevala, pričakujemo v kadrovski službi podjetja, Bakovska ul, 29, v M. Soboti do 15. 7. 1990. g tehnostroj INDUSTRIJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE, p. o. Tehnostroj, industrija vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer, p.o., Ljutomer, Prešernova c. 40 Delavski svet podjetja Tehnostroj Ljutomer razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE GOSPODARSKO-FINANČNE- GA SEKTORJA Kandidat mora imeti: — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, — tri oziroma štiri leta delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan na razpisana dela za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Tehnostroj Ljutomer — za razpis, Prešernova c. 40, 69240 Ljutomer. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Tako pojasnjuje že kar gotove »posledice« določil marca letos sprejetega zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (za zdaj še) predsednik izvršnega odbora (za zdaj še) Medobičinske gospodarske zbornice za Pomurje Kolo-man Cigiit. »Vsem dosedanjim medobčinskim gospodarskim zbornicam se s 30. junijem ukinja status pravne osebe, kar pomeni, da prenehajo delovati po dosedanji organizacijski obliki. Po novem bo osem dozdajšnjih MGZ s 1. julijem začelo delovati kot območne gospodarske zbornice — enote Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pet donedavnih MGZ pa se ukinja in bodo po I. juliju delovale le kot informativne pisarne. V zvezi s tem se tudi drastično ukinja število zaposlenih,« se glasi povsem uradna razlaga ukrepov, ki sledijo sprejetju omenjenega predpisa s statusom in poslovnikom. Sprva je bilo predlagano, naj bi ostali samo ljubljanska in mariborska gospodarska zbornica, kasneje je prevladala zamisel, naj ostanejo predvsem tiste v pokrajinskih središčih oz. na sedežih nekdanjih okrajev, hkrati pa tudi tiste, ki bdijo nad obmejnim ali čezmejnim gospodarskim sodelovanjem s sosednjimi državami: Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Jedro zakonske preobrazbe zborničnega sistema na Slovenskem — »območne zbornice predstavljajo poleg selekcij, strokovnih združenj oz. strokovnih skupin, obliko delovanja in odločanja v zbornici« — tiči v težnji po prehodu na tržno gospodarstvo, na pospeševanje podjetništva in na izobraževanje/usposa- jo, pod katero pšenice ne bi smeli odkupovati, tržna cena pa se bo oblikovala na tržišču. Torej bodo tudi za pšenico veljale zakonitosti tržišča, kar pa za pridelovalce ne zveni ravno spodbudno. Po prvih ocenah bomo letos v državi pridelali okrog 5,8 milijona ton pšenice, to pa je precej več, kot je potrebujemo za domače potrebe. In če k temu dodamo zaloge iz lanskega leta, pomeni, da bo ponudba precej večja od povpraševanja in nevšečnosti ob odkupu ne bodo izključene. Sodeč po vsem tem bi lahko napovedali, da se bo cena pšenice na različnih območjih oblikovala na različnih nivojih, odvisno od tega, koliko bodo k zaščitni ceni primaknili v posameznih »Minirali« delavski svet hotelo okrog 150 delavcev iz obrata metanola in sektorja strojegradnje. Delavci so hoteli biti navzoči zato, ker so menili, da jih njihovi delegati ne predstavljajo pravilno oziroma bodo Delavski svet Ine Nafte se bo znova sestal v tem tednu. Verjetno bo seja burna, kajti delavci zahtevajo delo in ne prisilne dopuste oziroma odpuste. Na shodu naj bi vodstvo predstavilo sanacijski program, vendar so (za preglasovani. Vodstvo Ine Nafte je ocenilo, da so nastale razmere za sklic zbora delavcev celotnega kolektiva. To se je uresničilo še isti dan. Ker novinarjem navzočnost ni bila dovoljena, objavljamo izjavo podpredsednika poslovodnega odbora Milana Bratkoviča: »Na zboru smo obravnavali gradivo, o katerem je hotel prej odločati delavski svet, in sicer o finančnem poslovanju in predvideni reorganizaciji podjetja. Zdi se, da je največ nesoglasij okrog odstotka osebnega dohodka, kajti sindikat zahteva 80 odstotkov, mi pa zagovarjamo bljanje trženjskih načrtov. Kolo-man Cigiit zagotavlja, da mu ni vseeno, kako bo pomurska gospodarska zbornica delovala v korist tukajšnjih firm, pri čemer prisega na razvijanje tehle področij: tehnološki razvoj (mno-gosrediščnost, informacijski sistem, zlasti kar zadeva trg in tehnologijo, sodelovanje s službami GZS, predstavništvi Gospodarske zbornice Jugoslavije, drugi Območne zbornice bodo imele sedeže v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Pri tem je glede na prostorski in siceršnji geografski sestav upoštevana tudi posebnost pokrajin, ki sodelujejo v maloobmejnem prometu oz. so vključene v obmejno sodelovanje s sosednjimi državami (Koper, Nova Gorica, Murska Sobota in Kranj). F Dravogradu, Brežicah, Postojni, Trbovljah in Titovem Velenju, kjer so doslej tudi delovale medobčinske gospodarske zbornice, bi imeli informativne pisarne z enim strokovnjakom. Na območju teh pisarn bi člani izvolili tudi pododbor direktorjev. Pisarne in pododbori bi bili neposredno vezani na Gospodarsko zbornico Slovenije. mi predstavništvi v tujini in zbornicami sosednjih dežel pri posredovanju poslovnih interesov, kot so kooperacije, proizvodni programi, tuja vlaganja), podjetništvo z ustrezno davčno politiko (strokovna pomoč pri ustanavljanju malih in revitalizaciji obstoječih podjetij, pospeševanje podjetništva v kmetijstvu), usposa-bljanje/izobraževanje mladih strokovnjakov, poslovodnih delavcev, novih podjetnikov z organizacijo prekvalifikacije in dokvalifikacije delavcev ter sodelovanjem pri vzpostavitvi mreže šol za potrebe pomurskega gospodarstva, obmejno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko (pospeševanje blagovne menjave in višjih oblik gospodarskega sodelovanja, razvijanje sejemske in predstavitvene republikah. Zaščitna cena za pridelovalce ni spodbudna in zato zahtevajo višjo ceno. Srbski izvršni svet je že določil, da letošnjo pšenico v tej republiki odkupujejo po 2,50 dinarja, k takšni ceni pa se nagibajo tudi v Sloveniji, čeprav pridelovalci pravijo, da bi morali za kilogram pridelka prvega kakovostnega razreda dobiti vsaj 3 dinarje. Zdaj bodo na vrsti pogovori in pogajanja, poseben problem pa bo tudi, kako zagotoviti sredstva za odkup. Polovico potrebnih sredstev za odkup naj bi zagotovili iz primarne emisije, preostanek pa bi primaknile poslovne banke in žitno-predelovalne organizacije. In če vemo, s kakšnimi likvidnostnimi težavami se srečujejo eni in drugi, potem sredstev ne bo zlahka zagotoviti. V Pomurju smo v pretekla vlagali precej naporov vpo^ nje tržne pridelave pšeničen' zadnjih nekaj letih smo je že* kupili okrog 30 tisoč ton Pa ne za domače pomurske f* trebe, pač pa tudi za sloveni« kjer je letno porabimo okrogM tisoč ton. Pomurski prideloval bi tudi letos lahko ponudilipn bhzno enake tržne presežke,*1' liko naše pšenice pa bok®® v skladiščih žitnopredek™1, organizacij, bo seveda v H8F odvisno od cene. Kakršna to* bo, dobršen del tržnih preše" bo kljub vsemu končal v skih skladiščih, saj večjim P* lovalcem prav dohodek odr niče pomeni pomemben wr' preživetje. Pšenico bodo pr*' četudi cena ne bo SP0®^ ostaja pa vprašanje, kako setvijo. Zato se s potrpezf” pridelovalcev ne bi kazalo P VeC,grati! mdvikKo«' 60-odstotno nadomestilo, ker, če bi bilo višje, ne bi bilo pravično do tistih, ki delajo. Postavljala so se tudi vprašanja, ali je reorganizacija smiselna in ali so vodilni, ki so odgovorni za sedanje stanje, sposobni voditi bodoče družbe z omejeno odgovornostjo. Menim tudi, da k reševanju zdaj) različni pogledi, kako iz krize. Od skupnega števila 18 direktorjev naj bi jih bilo 15 nesposobnih in zato naj bi nosili 60-odstotno krivdo za stanje, za ostalih 40 odstotkov pa je kriva Država. problema presežka delovne sile vse predolgo pristopamo v rokavicah, saj razen 5-dnevnih neplačanih dopustov drugega ni bilo. Zdaj, ko končno gre za zmanjševanje števila zaposlenih, pa je, razumljivo, hudo, zlasti pri tistih delavcih, ki so odvisni predvsem od osebnega dohodka. Je pa tudi res, da predstavlja vsak zaposlen določen strošek, pa ne le zaradi osebnega dohodka, ampak tudi zavoljo njegovega delovanja; če ni zaposlen (nima dela) je več škode kot koristi. V kolektivu so nekateri zahtevo delavcev, da bodo sodelovali na seji delavske- ga sveta, razumeli kot sta^ pa menim, da stavka sti, ki ima delo. Ti delavci ( majo dela) so spremenil' le c’jo.« . V ini Nafti torej še vre in ni videti rešitve. O ja, v. c izdelavnih programih, ki naj gočili delo vsem, ki zdaj. Pos‘' ni Tega pa ni in ni, čeprav iMf, Nafti čez 100 inženirjev, z so torej zaspali in preveč d. ?, n3ii (tisti, ki so odgovorni) zan^1 delavne programe, ki so.‘ ^lie1 Jo«: plin metanol, izdelki industrijo iz strojegradnje. ? s * nafte... Zdaj pa denar P" glavnem rafinerija, pa h"11 Lpr nje naj bi bilo tako, zato JO ® / jo obnoviti in povečati pre" zmogljivosti. Tako bodo del" mestih' prvotne načrte, ko lStf zgraditi veliko prečiščevali^ vmešala republika in so m0"".. ložbe odstopiti, čeprav so vso opremo že na dvorišču-tem poceni prodali Kitajce — p dneh naj bi tam začela z ,#f sledice vmešavanja darstvo torej zdaj vedno delavci, mnogi Naftarji pa' kritično priznavajo, da so Ld' v utvari, da so velika »d*. j,/ ma, zato ne bodo dovolili. padla. Carski rezi so nuJn,J :f,r sicer se utegne zgoditi še (stečaj na primer). dejavnosti za potrebe Pomurja v sosednjih državah; sodelovanje na sejmih in razstavah v Gradcu, Oberwartu, Szombathelyu in Za-laegerszegu). Ob tem se bo pomursko zbornično moštvo v Murski Soboti ukvarjalo še z inventivno dejavnostjo, s prenosom inovacijskih dosežkov v proizvodnjo in pospeševanjem celostnega obvladovanja kakovosti, z energetiko (izkoriščanje energetskih virov, predvsem vodnih in alternativnih, kot je geo-termija), turizmom (»turistični prospekt, ki smo ga izdali, je le osnova«) in seveda gospodarsko infrastrukturo (predvsem obnova magistralne ceste Maribor—Lendava ter sodelovanje pri razvoju PTT omrežja in gradnji železniške povezave Slovenije z Madžarsko). Ker je v marcu prišlo do podpisa prvih pogodb zborničnega Podinga — to je podjetje za podjetniški inež-niring in marketing, kjer ima zbornica 80-odstotni, ABC Pomurka pa 20-od-stotni delež — z lendavsko Ino Nafto in Gorenje Imom za revitalizacijo določenega dela tamkajšnje proizvodnje, nas zanima usoda tega projekta. Predsednik MGZ za Pomurje: »Po-ding želimo ohraniti za vsako ceno. Ta čas se ukvarjamo s tremi konkretnimi zadevami: dve sta s področja programov, ena s področja izobraževanja. Seveda pa bo treba v okviru navedene zakonske preobrazbe vse skupaj drugače zasnovati.« Kaj pa konkretne oblike sodelovanja z Avstrijo in Madžarsko? »Nazadnje je bil pri meni direktor Platano, saj adO kvadratnih upora^|ofli5 dvorana Pl*««* “Pe. 5°% O izdelovalne "^dpisah’ tudi banka. Pq Ch^li^ j™, vsekakor P Gradcu opravil« £ 1)" “f zbornici edini Pa njh jamo do Posa "^‘dž^' z tudi delovat. rn^stikč\ZP stem. Navezal • se panijo, P«vc^^lya'"/6 Gybru, Szomb^je^ ko pa je bilo a slflo SWX skem? »°&tadm^ zbornici v bis JctaVt* li ponudbe-P^^da? W rese naših firm* * ovita’XX odziva. Najbrž ^aOjše c Gradiščanskem m / ali firme, k. ! "4OO. AZ našimi podjetj 0 / poslenimi. Zac in seje st'M. radgonski sejem ' se / ”, navezali sredno s sam'■ po^? nii’’rf1 > Vtisi P« razstav' P, « darstva na D nf>že^ r H strijskih P°^ čeprav so te danes verjetno manjše kot so javnih ?i ’ *° S° nekalcre Slovence skrbele kot narodnobežni de-da bi bil • or6-SP°m'njam drugačnega mnenja prof. Ehrlicha. Ne ^Npnost J™ Ju.eeval njih slabilno možnost za slovensko narodno 1939, Ponaf Pflca njegov nagovor na Slomškovem grobu oktobra finske r ISr»en v P°glavju — je prof. Ehrlich menil, da so po-'ale kot k.®nost* slovenskega narodnega značaja v glavnem delo-6 bi bi|j ^Puna protiutež slovenski številčni majhnosti. Menil je, 'ečji, panski narodni uspehi manjši, zgodovinski neuspehi pa diči svojstv ' ' VS’ Slovenci Gorenjci ali Prekmurci ali monolitni de-■ ane s|0 ene8a značaja katerekoli zemljepisno-zgodovinsko obli-Je tu rniš|jeenS' ki ga P° številu zvezdic presega samo še Ho®1* onirež'eri^' 8enerak Graditelj največjega vojaškega radij-Zv te'eviziisLa na svetu je bil Slovenec, ki danes vodi univerzitet-arm Zavsog° omrežje v Kaliforniji. Podšef ameriških vojaških tCy dnega t Vropo Je sin slovenskih staršev. Poveljnik ameriškega pr. Celotnegaansportnega oddelka, ki je imel na skrbi tudi uredi-Meh tak° na" prorneta ob pogrebu predsednika Kennedyja, je h'ki Slove gore list- Seveda ne smemo pozabiti, da je tudi v nec postal mehiški general. ^rn^^^slov01^1131-*03^ ^e''k' admiral Avstro-Ogrske je bil sin Post'1?1' "a Šv^j^kih staršev. Sin slovenskih potomcev je postal So In siromašen slovenski fantič v Ameriki je e f,QveljniFtTllr^' arr|eriške vojne mornarice. Slovenci so bili ali ton • ShipvarJi naJVečjih pomorskih oporišč na svetu: New York Sej. '.9 Nlava] T . Pa^et Sound Naval Shipyard v državi Washing-So pa so Center, Great Lakes, Illinois. Posameznim "rd -p e lsla> i ?venci poveljevali tudi v Naval Station, San Die-Venslr ' slovit' Naval Shipyard in San Francisco Naval Shipy-slove' 2dravn'k P'avaj°či bolnišnici US Repose je poveljeval slo-Hi m, ap-ilan in ameriška bojna ladja se imenuje po aVanje rnar'škem častniku-junaku. Dodajmo še odločilno ^ofj a ^ljask°VenPev pr‘ gradnji ameriških atomskih podmornic. ki ta ' najdemo slovenskega pustolovca in slovenskega '"kg । vo p, .'^^m, predore in stolpnice v Švici, nebotičnike v ^Ofh^ntik^^e in liafe na [2L|naju in v Washingtonu, železnice v Avstriji Prvi n e^lrarn^ Afriki in Aziji. »Nepremagljivi« gorski vrh Penile PsQIezali s'ovenski planinči in odtlej je znan pod ime-'■ veno ali Slovenski Zvonik, (se nadaljuje) Branko Žunec Za obstoj neke narodnostne skupnosti je zelo pomembno, da lahko ohranja stike z matičnim narodom. Ti so pomembni zaradi mnogih dejavnikov, hkrati pa morajo biti razširjeni na vsa področja človekovega delovanja in bivanja. Kako so lahko pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju zadovoljni s temi stiki? Lahko bi rekli, da so, vendarle menijo, da so na marsikateremu področju še skrite rezerve. Pa poglejmo! 30. 4. 1966 Najbrž je najbolje, če se nekoliko povrnemo v preteklost in si osvežimo spomin. Pogodba iz leta 1947 je potrdila oblikovano mejo po prvi svetovni vojni. Jugoslovanska stran od Madžarske ni zahtevala nobenih sprememb meja, kot. tudi ne preseljevanja manjšin. Kljub mnogim nezaceljenim ranam pa sta državi, ki sta krenili v socializem, začeli sodelovati; sklenjeni so bili različni sporazumi, tudi o trgovskem in gospodarskem sodelovanju. V času informbiroja je seveda to sodelovanje zamrlo, odnosi med državama pa so bili omejeni na minimum. Po Stalinovi smrti so se .odnosi začeli obnavljati. In stiki na državni ravni so omogočili tudi razvoj odnosov med Slovenijo in Madžarsko, še posebej z Železno in Žalsko županijo. Prelomni trenutek za lendavsko občino, za tukaj živečo madžarsko narodnost in sploh za Pomurje je bil 30. aprila 1966, ko je bil odprt mejni prehod v Dolgi vasi. (Slavnostna otvoritev je bila šele 1. julija istega leta, saj je bilo potrebno še opraviti vsa dela ob razširitvi ceste in gradnji zgradbe carinarnice in obmejne milice.) Ta prehod je potem omogočil neposredne stike ljudi ob meji. Poleg vsestranskega sodelovanja naj bi to pomenilo tudi izboljšanje gospodarskega in družbenega razvoja krajev na obeh straneh meje, hkrati pa podpora jezikovnemu in kulturnemu razvoju madžarske narodnosti v Pomurju? Po cesti prijateljstva Nekdanjo rimsko cesto, ki je povezala Slovenijo in Madžarsko, so mnogi poimenovali kar J a 1990 Zadovoljni?____________ Da, toda ne popolnoma. cesto prijateljstva. Promet oseb in vozil je vsako leto naraščal (leta 1971 je prestopilo mejo 72.000 potnikov, pred štirimi leti že več kot desetkrat več, natančneje 783.142). Med njimi so bili mnogi tranzitni potniki, vendar tudi številne delegacije politikov, gospodarstvenikov, kulturnikov ... Za stike narodnosti z matičnim narodom pa je ostalo značilno, da so bili to predvsem stiki ljudi ob meji, predvsem so' se srečevali s prebivalci Žalske (in delno Železne) županije. Tako je pravzaprav še danes. Lendava je leta 1982 podpisala dogovor o sodelovanju z mestom na drugi strani Lendavskih goric, z Lenti-jem. Sodelovanje naj bi bilo vse- vendar še vedno ni znano, kakšna bo usoda te proge. Kaj pa Budimpešta? Tako je bilo torej doslej. Najbolj so v narodnostnih vrstah zadovoljni s kulturnimi stiki. Tu jim iz matične domovine tudi največkrat priskočijo na pomoč. Predvsem so bili zadovoljni, ko so začeli v Pomurje prihajati različni mentorji, ki pomagajo pri vodenju pevskih zborov, folklornih in drugih skupin v kultur-noumetniških društvih, ki delujejo na narodnostno mešanem območju. Seveda so tu še različna gostovanja skupin iz Madžarske, pa različne razstave in še bi lahko naštevali. lokalne volitve šele čakajo — tam nekje na jesen. Že zdaj pa vseeno lahko ugotovimo nekaj: »Še vedno primanjkuje tisto, kar že leta in leta omenjamo, to je obmejno sodelovanje v pravem pomenu te besede. Tudi tisti gospodarski stiki, ki so bili vzpostavljeni med Slovenijo in Madžarsko, so šli mimo narodnostne skupnosti. Obenem pa ne smemo pozabiti še na nekaj. Kolikor poznam zadeve, '.e sodelovanje velikokrat skrči le na Žalsko in Železno županjo. Tu bi moral matični narod, predvsem tisti, ki odločajo v Budimpešti, ali ministrstvo za kulturo, kakšno drugo ministrstvo ali vlada, bolje poskrbeti za madžarske Tako je bilo pred 24 leti, ko so odprli mednarodni mejni prehod Dolga vas—Redics. S tem so sicer nastale možnosti za sodelovanj'e in stike ob meji, vendar vse še niso izkoriščene. stransko, od gospodarstva, znanosti, kulture, šolstva, kulture in tako naprej. Vendar pa vse želje niso uresničene, še posebej »škriplje« na gospodarskem področju. Le-to pa je bilo vedno tisto področje, ki je bilo zaradi.administrativnih omejitev in zavor vedno nekako na stranskem tiru. Večkrat je bila tudi izražena želja po vzpostavitvi železniške povezave med Lendavo in Lentijem, V Pomurje prihaja r zadnjih letih kar nekaj madžarskih strokovnjakov, predvsem mentorjev kulturnih skupin, ki pomagajo pri delu kul-turnoumetniških društev. V zadnjih številkah tednika Nepujsag smo lahko prebrali številna vroča pisma in odgovore. Kje se je pojavil problem? Govorilo se je namreč, da so mentorji začeli zahtevati dnevnice v devizah, vendar pa se je izkazalo, da je vsa stvar prenapihnjena. Res se je zgodilo, da so nekateri posamezniki namesto dinarjev zahtevali devize, vendar pa je krivda obojestranska, saj so nekateri posamezniki v naših društvih kar sami ponujali devize (Vemo, da na Madžarskem dinar še vedno ni konvertibilen). Mnogi se bojijo, da bo to škodovalo vsem in da bodo mnogi mentorji, ki niso bili ničesar krivi, odpovedali sodelovanje. Vse to bi negativno vplivalo tudi na delovanje kulturnoumetniških društev. Dopolnila k slovenski ustavi so zdaj omogočila, da tudi narodnost začenja soodločati o stikih z matičnim narodom. Se to že zdaj kaj pozna v praksi ? »Kolikor vem, se doslej še ni veliko spremenilo. Predvsem smo ostali pri kulturnih stikih, o kakšnem konkretnem koraku, recimo na gospodarskem področju ali trgovini, za. to še nisem slišala. Mogoče so bili že kakšni dogovori, vendar o njih v narodnostnih vrstah ne vemo nič,« pravi Jolan Novak Czaszar, predsednica izvršnega sveta konstituirane Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. Spremembe na Madžarskem in v Sloveniji bodo najbrž omogočile, da se bo tudi na tem področju kaj premaknilo, vendar pa moramo še počakati. Nova slovenska vlada je šele konstituirana, podobno je na Madžarskem. Poleg tega pa naše sosede manjšine. Naj navedem samo en zgled: Žalska županija letos od države ni dobila niti forinta, vemo pa, koliko nam, predvsem na kulturnem področju, dajejo.« Kaj bi dodali ob koncu? Mogoče še drobec z nedavno končanega kongresa FIDESZ-a (stranke mladih demokratov), ki tudi kaže, kako marsikomu na Madžarskem še niso razjasnjeni osnovni pojmi in problemi narodnostnih manjšin. K.ot gostje so bili povabljeni tudi predstavniki madžarske narodnostne skupnosti iz Pomurja. »Najprej je bilo sploh problematično najti ljudi, ki naj bi poskrbeli za goste. V komisiji, ki se je ukvarjala z narodnostno problematiko, je bilo nato zelo zanimivo. Tako so bili v kongresnih dokumentih omenjeni le Madžari iz Transilvanije in še nekateri, ne duha ne sluha pa ni bilo o nas, Madžarih na Hrvaškem in Gradiščanskem. Tudi od manjšin, ki žive na Madžarskem, so bili omenjeni le Romuni in Slovaki. Razprava je bila podobno neresna. Vse to je pokazalo, »GEA« — d.o.o. trgovina organizacija proizvodnje za veleprodaju, maloprodaji) u unutrašnjem prometu I vanjsko trgovinskem prometu i organizaclju proizvodnje 42300 ČAKOVEC, T. MASARYKA 24 KOMERCIJALA: 042/818-783; 042/811-214 SKLADIŠTE: 042/843-232 Žiro račun: 31400-601-2346 SDK Čakovec Pod najugodnejšimi pogoji in po nizkih cenah vam prodajamo kmetijsko mehanizacijo! • PONUDBA MESECA: — traktorji IMT 539 s kabino in s kompresorjem stanejo le 72.653 din — enak traktor brez kompresorja le 67.595 din — IMT 542 s kabino in kompresorjem stane le 79.995 din — IMT 549 s kabino in kompresorjem pa le 89.450 din Vse informacije boste dobili po telefonu (042) 818 783 in (042) 843 232 da je narodnostna politika za mlade demokrate vprašanje drugotnega pomena. Ce imajo vse stranke takšen odnos do narodnosti, se nam ne piše nič dobrega.« Tako torej predsednica izvršnega sveta Pomurske narodnostne skupnosti. Kako bo naprej, pa bomo še videli. Tisti stiki, ki so se doslej dobro razvijali (sodelovanje na kulturnem, športnem, pa tudi šolskem in znanstvenem področju), naj bi postali še tesnejši, predvsem pa bi morali več storiti na gospodarskem področju* Pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju se namreč zavedajo, da je njihov obstoj odvisen tudi od gospodarskega položaja oziroma razvitosti narodnostno mešanih območij. In pri tem bo potrebna podpora tako večinskega kot matičnega naroda. GEA p°djetie z VSO kmetijsko mehanizacijo po najmzjih cenah! * o Silva Eorv s kmetijska panorama Vpliv kmetovanja na pitno vodo Podobno kot lani — tedaj o melioracijah — bodo tudi letos v Pomurju izpeljali mladinski raziskovalni tabor, tokrat kmetijsko-ekolo-ško naravnan na varovanje pitne vode. Računajo na udeležbo učencev iz Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve in Srednje kmetijske šole v Rakičanu ter na dijake in študente drugih tehniških in naravoslovnih šol. Izrazito večpanožno zasnovan tabor načrtujejo med 25. junijem in 4. julijem pod mentorstvom Živinorejsko-vete-rinarskega zavoda za Pomurje in ob sodelovanju strokovnjakov iz občinskega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. ABC Pomurke, KZ Panonke, SC TPU Murska Sobota, Srednje kmetijske šole Rakičan, Zavoda za ekonomiko in urbanizem, podjetja Komunala in pomurskega društva za varstvo okolja. Namen tabora je proučiti varovanje in onesnaževanje varovalnega območja pri zajetju pitne vode za vodooskrbni objekt Črnske meje in Krog pri Murski Soboti. Še podrobneje: ugotoviti razmere pri varstvu pitne vode, gospodarjenje s prostorom in iskanje najprimernejših dejavnosti pri zajetjih pitne vode. Udeleženci bodo delali v dveh skupinah: eni anketo, drugi pregled terena. Poudarek bo na načinu kmetovanja in rabe tal, na uporabi kemičnih sredstev, predvsem pripravkov za varstvo rastlin, na obremenitvi kmečkih gospodarstev s kmetijsko mehanizacijo in njiv z živinorejo, na ravnanju z odpadki oz. ostanki embalaže in podobnem. Omembe vredno je tudi prizadevanje, dokopati se do podatkov o divjih odlagališčih, zlasti gramoznicah, ki so se sčasoma spremenile v smetišča, in o siceršnjem življenju rastlinskih in živalskih združb na obravnavanem območju. Tabor bi tako znal biti osnova za pripravo odloka o varovanju pitne vode in iskanju najprimernejših dejavnosti na zajetjih. B. Žunec Ropanje čebel kako ga preprečiti KRAŠKI PRŠUT ENAK PARMSKEMU Mednarodna strokovna komisija s profesorjem biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Božidarjem Žlendrom na čelu je minuli teden ocenila vzorce mesnin in suhomesnih izdelkov za razstavo na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo v Radgoni od 18. do 26. avgusta. V oceno so prejeli šut, ki se po astronomskih cenah prodaja po evropskih velemestih, pa je bil le, »ma oštja«, naš kraški pršut. Tudi predsednik mednarodne komisije, profesor biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Božidar Žlender je mnenja, da kakovost ocenjenih vzorcev daleč presega Predno so stroga usta ocenjevalcev izrekla sodbo o izdelku, ga je bilo potrebno ustrezno narezati, »servirati«. K / MEDENO VINO Čeprav smo v naši deželi navajeni predvsem na »klasično« vino, vemo, da ga je mogoče pripraviti tudi iz raznega sadja. Tokrat pa vam ponujamo recept zn manj zna’■ nedenu vino. -L: j V posodi, odporni proti kislinam (najboljša bo dobro emajlirana), razstopite 30 do 35 kg medu v 100 litrih vode in razstopino prevrite. Med vrenjem pobirajte peno, tako boste odstranili tudi grobe delce, ki so včasih v medu (pelod, delčki satja ...). Ohlajeno in zdaj že pasterizirano razstopino še pred vrenjem začinimo z 20 g vinske kisline, 1,5 dag muškatnega oreška, prav toliko cimeta in klinčkov, ki .pa ne smejo biti v prahu. »Začimbe« naj bodo v čisti platneni vrečki, ki smo jo že prej namočili v razstopini, da izgubi svoj duh. Za fermentacijo potrebujete še kulturo kvasovk, najboljša je vinska, sicer tudi pivska, nikakor pa ne uporabiti pekovskega kvasa, ker kvari okus. Ne pozabite nastaviti vrelno veho in čez dober teden boste imeli pravo medeno vino. —an Kadar gre za pridobivanje medu, se čebelje družine ne spoštujejo med sabo. Še zlasti, ko ni paše, poskušajo odnesti med tudi drugim družinam. Rop ni za čebele nič drugega kot najizdatnej-ša paša na tujem satovju. Zato so roparji navadno zelo marljive družine, ki tudi v naravi prve iztaknejo porajajoče se pašo. Zmotno je mišljenje, da je rop nekako naravno dedno nagnjenje, ki naj bi ga izkoreninili z izmenjavo matic. Čebele so čisto nedolžne in krivec je skoraj vedno (v 90 odstotkih) le čebelar s svojim nestrokovnim ravnanjem (nepazljivosti pri točenju, ker duh po medu čebele močno vznemirja; če iztočenih satov ne shrani dovolj skrbno; krmi podnevi; ima v čebelnjaku brezma-tične družine in slabiče . . .). Zato se ropanje le redko pojavi pri skrbnem čebelarju. Če je v času, ko obstaja nevarnost, da se pojavi ropanje čebel, nujno odpreti panje, jih bo izkušen čebelar odprl previdno in na hitro opravil delo, pri tem pa satja ne bo nikoli odložil tako, da bi bilo čebelam lahko dostopno. Odkrito ploskev satov bo pokril z mokrim platnom. V ta namen je v rabi posebno izdelan zaboj, v katerega pri pregledih panjev shranimo satje s čebelami. Če kljub temu opazimo ropanje, moramo zožiti žrela in zadelati vse razpoke in odprtine, skozi katere bi lahko vdrle tujke. Poleg zoženja žrel pomaga, če na odprtino vzle-tnice postavimo cevi tako, da zgradimo sistem predorov, skozi katere morajo zlesti tujke, če hočejo prodreti v panj in v katerih domače čebele organizirajo obrambo. V primerih obsežnega ropanja čebel pa lahko žrelo ali sistem predorov dodatno zaščiti-mo_s svežo travo. Žrelo napadenega panja lahko za dan ali dva zapremo in panj odpiramo le zadaj, da odletijo roparice, ki so bile že v panju. Tako zaprtemu panju dodajamo vodo in poskrbimo za dotok zraka od zadaj, da ne pride do zadušitve. Družino, ki ropa in je iz našega čebelnjaka, lahko odnesemo za 3 dni v klet. Paziti moramo, da bo imela dovolj zraka! Zvečer tretjega dne jo vrnemo na staro mesto. Naslednje jutro bo »pozabila« na ropanje, ker bo potrebovala vodo in cvetni prah za zalego in se bo osredotočila predvsem na to delo. V jesenskem času pa priporočajo uporabo benzaldehida ali lizola, ki ga nakapamo na manjše krpe blaga in jih položimo ob žrelo panja, ki ga napadajo roparice. Zaradi neprijetnega vonja bo ropanje v kratkem času prenehalo. Šibke družine moramo prestaviti v poseben čebelnjak. Tudi njihove žrela zožimo, pregled pa opravimo hitro in previdno, da preprečimo ropanje. C e ■ te čebelje družine dodatnok ti, jim krmo dodajamo z panj, ne pa zunaj panja. Kadar je napadena le cer razmeroma močna družina, jo lahko prestavimo drugo mesto v čebelnja^. možnosti med kaKo s . Žrelo zožimo na velikos . me čebele, prek njega p čemo zeleno travo ali k P ’ ( pojeno z nafto. Na me^’^ je ropanje začelo, . P® en sSlt drug panj. V njem naj bo sat, ki vsebuje zelo ma „ Ko čebele poberejo to količino medu, rop Pre Do velike katastrofe pa pride, če čebelar ropanj zi pravočasno. Kajti ropa« ko zajame vse dru.ž,np’"iedicaK ri v splošno klanje■ r® lnjakoJ tisoče žrtev pred cene veliko družin Povse!T1, j;ene. vse druge pa zelo osla p Zapomnimo si, da J jj lahko preprečiti, umetnos je ustaviti. # Pa še tole: Ne ve?e''"JjeIn’čt opazimo ropanje pn u Ae|nf belarju v bližini našega ka, kajti ko bodo roparl vile pri njem, pridejo prav gotovo tudi k nam^ ^ebat OHRANILI BODO GENETSKA SPOROČILA V Beogradu bo začela leta 1991 delovati genetska banka. Državne in strokovne institucije, ki snujejo ustanovo, imajo cilj ohraniti vso genetsko raznolikost kulturne flore na območju Jugoslavije, ki je zdaj zaradi stalne selekcije in žlahtnenj vrst v nevarnosti, da povsem izumre v svoji prvotnosti. Zbiranje genotipov so si zamislili dokaj široko, in sicer pozivajo strokovnjake in ljubiteljske sadjarje, vinogradnike, poljedelce in druge, da so pozorni na avtohtone bilke, drevesa, semena ... in pošljejo posamezne genotipe na Fakulteto poljoprivrednih znanosti Beograd ali kar osebno prof. Ivu Dubrovcu, ki predava na tej fakulteti. Zbrani material bodo kolekcionirali in ga izmenjevali s sorodnimi n-j-ičad' ABC Pomurka — Trgovina, Kmetijsko gospodarstvo |oVI)jdtj Srednja kmetijska šola Rakičan so pripravili strokovno-p0 ^jsld« pšenice 1990. Udeležilo se ga je okrog 150 predstavnikov s 2eia-hiš, kmetijskih kombinatov, pospeševalcev iz zadrug, rnlms valnih organizacij in fakultet. ... cmetiK Po ogledu dozorevajoče pšenice na poskusnih polji” . jZ0ietir ga gospodarstva Rakičan, ki ga je zmotil dež, so udeležen strokovna mnenja in izkušnje pri pridelavi in predelav tržno pšenice. Na splošneje prevladalo mnenje, daje ob preh o o’ gospodarjenje tudi čas za pridelavo kakovostnih sort pše.nl . ’užiten! dajale pridelek za dober in še boljši kruh, ki ne bo za lju en dan. Da bi mlinarji dobili čim bolj kakovostno PŠe™c u pšd1'? no za pekarske izdelke — razmišljajo o selektivnem odkup Zdaj so namreč vse sorte pomešane, tehnologija sPrav’^J^llp P° p Ijena, zato večkrat pride do mlinarjev vzklila pšenica. tah pa bi omogočal tudi pravičnejše plačilo kakovosti-ideja, ki ne bo tako hitro izvedljiva, kot je to pri grozdju- ustanovami po svetu. —an prek 400 vzorcev iz Jugoslavije in območja Alpe-Jadran. Po besedah direktorja sejma v Radgoni, Ivana Kovača, so naredili pri razstavi mesnin velik napredek, kajti letos se bodo predstavili vsi, ki v Evropi na tem področju kaj veljajo. Prvič so poleg Švicarji, iz Italije pa imajo prijavljeno podjetje, ki letno naredi 8 milijonov pršutov. Mimogrede naj ob tem izdamo majhno skrivnost: kraški pršut, ali točneje vzorec pršuta s slovenskega Krasa, je zavedel strogo mednarodno ocenjevalno komisijo. Po okusu in kakovosti so sodili, da' imajo v ustih znani parmski pr- splošna povprečja. Stopnja kakovosti in število razstavljalcev zbujata misel, da bi v prihodnje morda morali poostriti kriterije in zagotoviti prostor na sejmu le najboljšim. Novost na letošnji razstavi mesnin bodo izdelki z oznako »kmečki«. Strokovnjaki in poznavalci predelave mesa na slovenskih kmetijah so namreč izbrali tiste, ki imajo resnično kaj pokazati, se s čim postaviti. Tako bomo videli najboljše savinjske želodce, meso iz tiinke, domače klobase, salame, sušeno slanino.. . J. Šabjan Krave morajo ven Kje so že tisti časi, ko je skoraj vsak kmet oral njivo s kravami ali konji? Tedaj so živino vsak dan gonili tudi na pašo. Danes ne vidite tega skoraj nikjer več. Kako te spremembe doživlja Jože Grilec, Živinozdravnik Veterinarskega zavoda Murska Sobota, ki je prišel v Prekmurje pred 27 leti? »Najprej sem delal na območju Fokovec, Sela, Motvarjevec in Prosenjakovec. Kmetje so imeli v hlevih takrat precej več krav kot danes, manj pa je bilo mlade ži- vine, pitancev, ker se še ni začela intenzivna reja v velikih hlevih. Sčasoma pa se je to stanje spreminjalo, tako da se je stalež krav občutno zmanjšal. Prav gotovo tudi zato, ker jih kmetovalci niso potrebovali več za vlečno silo, saj so jih nadomestili traktorji. Opuščati so začeli tudi pašo in krave so ostale v glavnem vsepovsod stalno privezane.« — Ali je to prineslo kakšne negativne posledice? »Da, predvsem glede zdravstvenega stanja živine. Nekoč smo se srečevali v glavnem s tuberkulozo, z modernizacijo hlevov in drugačnim načinom reje pa so prišle tudi nove bolezni. fotolA eniCC’ j 5 . 1 Vsak »kreator« je predstavil svojo pšenično vrsto. Na h>( Jošt, ki je na posvetu načel vprašanje zelo rodnih sort pse*1 nagnjene k hitri kalitvi. Pokličite nas na telefon 069 21-630. Pričakujemo vas! IŽ-^J 9.^ 9.^ Kmetijsko trgovsko podjetje Marko Slavič Ključarovci št. 19 ODPRTO VSAK DAN OD JUTRA DO VEČERA! Pokličite nas po telefonu: (069) 87-731 ji IZREDNO UGODNI NAKUPI! VAM NUDI: • gradbeni material • kmetijsko mehanizacijo • umetna gnojila • izolacijske materiale, vse strešne kritine in drugo blago IZREDNO UGODNI NAKUPI! Ker je živina privezana po 10 in več let, so pri njej pogoste okvare nog, seskov, vnetja sklepov, težave pri porodih, mastitisi in še druge negativne posledice. Te se odražajo tudi pri mesu, ki je preveč zamaščeno, in mleku, iz katerega je težko pripravljati dobre sire. Namreč tudi hranjenje živine je preveč enolično, in sicer je preveč silaže. Živina ima zaradi tega tudi pogoste okvare jeter in prebavne motnje.« — In kaj predlagate? »Vsekakor je zelo koristno, če gre živina vsak dan ven, na 'Sonce. Torej, če se le da, je potrebno urediti vsaj tekališče; da se živina razgiba in si utrdi skelet. Še bolje je, če se lahko pase.« Jože Graj AGROSERVIS P° Murska Sobota / KMETOVALCI -KMETIJSKE ZADRUGE Bliža se čas žetve, zato pravočasno poskrbite za nost vaše kmetijske mehanizacije. e V Agroservisu vam nudimo vse potrebne rezerv za kombajne »Zmaj« ter servisne usluge za krr mehanizacijo iz programov Ursus, Zetor, IMT, pedo, Tomo Vinkovič. .... izacUe Če še niste vedeli! Vsa popravila kmetijske opravljamo tudi na domu po zelo ugodnih cenah- V mesecu juniju vam nudimo 15% popust za nas® vode: — traktorski prekopalnik TA NF160 — kabina za Tomo Vinkovič 821 — kabina za Tomo Vinkovič 732 — kabina za Tomo Vinkovič 319K — kabina za Tomo Vinkovič 523 PRIMARNA PRIDELAVA LESA LENDAVA ---V VARSTROJU NIŽJA PROIZVODNJA Se vedno predvsem Delali bodo le tri tedne »samice« manij „??? t0’ ^a ^U odnim' državami ?akupuje ^2^°’ zat0 ni čudno, 0Valne nd edn° več iesnoprede-Monu^ s'nJe les zunaJ drža-^Vnem ba Jekar precejšnja; v Jeves ki : l ■ odstranjevanja Tfenutna 2e Podrlo neurje. M nas taka?3 okrogel les je dinarj„e' kakovosten hrast "“rjev. DnTV’ Jesen pa 3400 di-les, iz k m naj; da sta to ceni nir- Mani kat^83 'zdelujejo fur-> les ima h okrogel n,zJ° ceno. Tako 0° dinarit«eS bukve plačajo ^0”^’ za hrast 1700, lev-Rezan ]lln jelšo "0 dinar-■ ? 3000 din Paje že dražji :bu-dSa 2300 d£^ smreka 3500, t^^kovcih 1»? Spada še žaga v ^kub'L^no razžagamo 14 čn-Lak° Pridoh.metrov hlodovine 9 ‘isoč kubi-'nione^ samm, kakor menu-n 'Zv°zimoJ ?! deske. Precej le-A^setn jelšo t?hj° Prodajamo »r'j° pa is ’ brast 'n bukev, v J C nSen in Jelš0-« se na ° Predelavo lesa >.Xlh ladi zato, da bi k"? boljšem Uresn‘čili pobudo (J11 Sni° lesa' mi z^etekl mrFc ze’ da bodo °brob li čim več »sa-nJNes, n •'n tako prodajali PrlPo^delek^-^02' žag0’ am' »ŽJ 'Toslin« P° domače stS?' ^P^k.^T'3 dcnarja oKne °Prem kupiti potrebne smo Je Pa . dg0’ Pa še to ne *°tnuinf Lh'a Posodobitev Jna’ kajt! žaga obratuje že od 1975. leta in na njej lahko žagamo hlode, ki imajo celo do 120 centimetrov premera. Zmogljivosti žage so sicer večje, kot pa je sedanja izraba. V glavnem žagamo hlodovino iz gozdov Gozdnega gospodarstva Murska Sobota, ki gospodari s temi površinami na območju soboške, radgonske in lendavske občine, žagamo pa tudi za zasebnike in druge, vendar je tega malo, ker je v lendavski občini več zasebnih žag. Doslej pa dejavnosti še nismo razvili tako, da bi sami odkupovali hlodovino z drugih območij in jo predelovali (žagali) v Lendavi, čeprav bi bilo to skorajda nujno: ustvarili bi več dohodka, žaga in delavci bi bili bolje »izkoriščeni«. Sicer pa je letni prirastek v naših družbenih gozdovih na območju prej omenjenih treh občin 30 tisoč kubičnih metrov, vendar pa vsa ta količina ni primerna za predelavo, kajti od tega je 9 tisoč kubičnih metrov drv, 11 tisoč kubičnih metrov je tako imenovanega tehničnega lesa, prave hlodovine, ki jo predelamo, pa je okrog 12 tisoč kubičnih metrov. Naše gozdno gospodarstvo skrbi tudi za zasebne gozdove, kjer je letni prirastek okrog 45 tisoč kubičnih metrov, vendar je posek zaradi nizkih odkupnih cen močno zmanjšan in računamo, da kmetje posekajo manj kot 5 tisoč kubičnih metrov dreves. Na splošno pa smo zaskrbljeni za usodo naših gozdov, kajti jelša se vse bolj suši, topol nima prve podtalnice, jesen napada divjad . . . Kakovost našega lesa se je močno zmanjšala.« Š. Sobočan Vršilec dolžnosti direktorja Varstroja Ladislav Kiraly si ne dela utvar, da bodo vsi tisti, ki so si ogledali njihove izdelke (in želeli še dodatne informacije) na pravkar končanem sejmu varjenja in rezanja v Zagrebu, tudi njihovi kupci. Dejstvo pa je, da so na sejmu razstavili tržno zanimive izdelke, od katerih naj omenimo nov varilni aparat (140 — 160 amperov) Evrovar, ki je namenjen predvsem splošni porabi, in skupino izdelkov Mig-mag (350 amperov), ki so narejeni po vseh mednarodnih predpisih o varjenju in so seveda namenjeni uporabi v industriji in obrtništvu. Dobro so se predstavili še z rezalno tehniko s tremi vrstami krmiljenja. Te dni so v Varstroju izdelali milijondvestotisoči izdelek. Ob tem delovnem dosežku ni bilo nobene slovesnosti, kajti časi so preveč resni in težavni. Prodaja namreč ne teče gladko, pač posledica slabe kupne moči občanov in pomanjkanja denarja v podjetjih, zato bo letos, kot kaže, obseg izdelave za 20 odstotkov manjši, kot pa so ga predvideli z letnim načrtom. Zaradi tega se tudi oni ubadajo s problemom prevelikega števila delavcev, zato so prerazporedili delovni čas in bodo od junija delali namesto 184 le 144 ur, to je namesto 4 le 3 tedne v mesecu. Za zdaj bodi) torej prizadeti (za manj dela, manj plače) vsi, pozneje pa bodo najbrž poiskali kako drugo rešitev. Za to si med drugimi prizadeva novi direktor dr. Štefan Špilak, ki bo uradno prevzel krmilo prihodnji mesec. V Varstroju je sicer zaposlenih 540 delavcev. Š. Sobočan SOBOTA NA RAZPRODAJI SOBOTA (tapetništvo, mizarstvo, vrvarstvo) je bilo prvo podjetje v Pomurju, ki je moralo v stečaj, ker je 59 zaposlenih delavcev ustvarilo daleč premalo, da bi lahko poslovali naprej. Poleg tega niso uspeli nekateri poskusi združitve z drugimi. Prejšnji bratje in sestre (tozdi) v okviru matične delovne organizacije Sobota (Komunala, Vrtnarstvo, Obrtništvo) so jih prav tako pustili na cedilu. Za enoto vrvarstvo je bil sicer interes, toda to se menda ni dalo drobiti. Tako so vsi zaposleni 15. novembra lani dobili odločbe, da jim je prenehalo delovno razmerje. Potem so jih 21 ponovno sprejeli v delovno razmerje za določen čas, da so končali izdelke, reševali reklamacije in opravljali še druga najnujnejša dela. V decembru se je njihovo število zmanjšalo za 6, od januarja naprej pa je ostalo v delovnem razmerju samo še 5 delavcev, in sicer upravni (računovodski), ker Ct avtotehna , UGODNIH CENAH: • od 11-1T1 din ?ks®&°d 12177 d^ Sesa|Cj ’ Ieze> likalniki, kavni mlinčki, mikrovalovne pečice, 1 t I ®asbenf ^zorji (51 cm) 6.766 din Pren°sni rqJp 2 x 70 W z laserskim gramofonom 8.997 din ^^Jll, ° kaSetofoni od 2 069 din S 30% POLOGOM IN PETMESEČNIMI OBROKI BOSCH * ---------------------------—'------------"—” Mi Po daia sa,on AVTOTEHNE V VARAŽDINU, ulica Brače Radiča 16 e,eionu: (042) 49-466 ali 49-423. je bilo treba sestaviti začetno stečajno bilanco, inventuro, končno stečajno bilanco in zaključni račun. Zdaj pa so v Soboti zaposleni samo še 3 delavci — eden v računovodstvu, tajnica s polovičnim delovnim časom in neke vrste upravnik zgradbe, ki ima na skrbi licitacije in je zadolžen za zavarovanje premoženja. Da bi vse delav.ce iz proizvodnje odpustili, v pisarnah pa bi vsi ostali, kot se govori, torej ni res. Res pa je, da imetje dobesedno razprodajajo — tako drobni inventar kot opreme in objekte. Vse skupaj je ocenjeno na približno II,5 milijona dinarjev; obveznosti do upnikov in odpravnine z zamudnimi obrestmi za delavce pa bodo znašale okrog 5 milijonov dinarjev. Če bodo zares vse prodali, bo šla razlika v državno last. Zna pa se zgoditi, da bo nekaj časa objekt neprodan, čeprav se zanj zanimata dva zasebnika in eno družbeno podjetje, ker menda nihče od interesentov trenutno nima dovolj denarja. Objekti so namreč vredni okrog 8,5 milijona dinarjev. V tem primeru bo postala začasno lastnik objektov občina (država), ki bo tudi zagotovila manjkajoča sredstva (20 do 30 odstotkov) za poravnavo upnikom. Razplet Sobote je torej znan, in rekli bi lahko, da je škoda, ker je občina izgubila okrog 60 delovnih mest. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Vito Gy6rek, je bilo zamišljeno nekoliko drugače, in sicer da bi se ustanovilo novo podjetje s 35 delavci, oziroma da bi to dejavnost prevzelo eno od novo nastalih podjetij iz prejšnjih tozdov Sobote. Zgodilo pa se je torej drugače. Jože Graj ^4* V lendavskem Varstroju si prizadevajo čim več izdelkov izvoziti. Na domačem tržišču pa se vse bolj uveljavljajo z varilno in rezalno tehniko za industrijo in obrt, medtem ko so pri prodaji izdelkov za splošno porabo manjše motnje. Foto: N. Juh-nov RADENC1 Nič neobičajnega Eden od razredov Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih naj bi dosegel v tem šolskem letu izredno nizek učni uspeh — je bilo slišati te dni. Kot smo preverili pri ravnatelju šole Branku Puconji, temu ni ravno tako, čeprav je res, da je 1. c razred končalo s pozitivnim uspehom od 31 le 15 učencev ali 48,4 odstotke. Vendar to ni nič neobičajnega v srednjih šolah, še posebej v prvih letnikih. Ker pa ima večina učencev z negativnimi ocenami možnost opravljanja popravnih izpitov — eni že junija, drugi pa avgusta — bo končna slika uspeha v tem šolskem letu precej ugodnejša. Zdaj je povprečni učni uspeh prvih letnikov šole v Radencih 57,5, drugih 60,0 in tretjih 81,5 odstotka. J. G. FRANC ROŠKER KOVAŠTVO IN IZDELAVA KMETIJSKIH STROJEV 62351 KAMNICA, ROŠPOH 76 B, TEL. 062/621-233 ROTACIJSKI MULCER Namenjen je za mulčenje trave: - v sadjarskih plantažah, - v vinogradniških plantažah, - v nizkih grmičastih nasadih, - na smučiščih, igriščih, parkih, zelenicah. Prednosti domačega mulčerja: - masivna konstrukcija, - mala pogonska moč, - izredna uporabnost na strminah, - ploščata in nizka izvedba, - noži obojestransko uporabni, - velik prihranek moči. — rotacijski mulčerji imajo odmik, kateri omogoča košnjo — mulčenje trave v vrsti med trsi oziroma drevesi. STRAir? Čakovec vas vabi na poletne veče-RE’ 28. junija ob 18. uri nastop popularne dalmatinske KLAPE od 19. do 23. ure nastop skupine hari mata hari BLAGOVNICA MEDŽIMURKA ČAKOVEC organizira POLETNE VEČERE NA TRGU REPUBLIKE pred trgovsko hišo 27., 28. in 29. junija 29. junija ob 18. uri NASTOP TAMBURAŠKEGA ORKESTRA od 19. do 23. ure NASTOP ORKESTRA KAKTUS IZ ČAKOVCA 27 . 27. junija ob 18. uri NASTOP OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA MAKOVCI IZ ČAKOVCA od 19. do 23. ure nastop country ansambla POHORJE EKSPRES OBISKOVALCI BODO DELEŽNI LEPIH NAGRAD: • videorekorder • 7 dni bivanja v hotelu Radin v Radencih • večerja za dve osebi v boljši restavraciji v Čakovcu in še mnogo drugih nagrad VSAK VEČER MODNA REVIJA PRED BLAGOVNICO VELIKO HRUPA ZA MIC?! Načrtovana gradnja novih poslovnih prostorov soboške zavarovalnice povzročila različne odmeve — Ali je sporna lokacija na Lendavski sever — Postopek je zakonsko urejen — Zavarovalnica še ni lastnik parcele Kratka časopisna novica, da namerava Območna zavarovalna skupnost Triglav iz Murske Sobote graditi nove poslovne prostore v Lendavski ulici, kjer je imel IMP Blisk nekdaj svoje proizvodne prostore, je vzbudila v javnosti različne komentarje. Nekateri so namreč menili, da je ta naložba v sedanjih kriznih gospodarskih razmerah, ko se povsod otepajo z različnimi težavami, nadvse pogumno dejanje. Drugi pa so zopet menili, da si je soboška zavarovalnica zagotovila potreben denar za gradnjo nove poslovne stavbe — predračunska vrednost je blizu 65 milijonov dinarjev — na račun zavarovancev, pa čeprav v vodstvu Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti trdijo, da so denar dobili iz skupnega poslovnega sk-lada celotnega slovenskega zavarovalniškega sistema. Pojavljali pa so se tudi dvomi, ali je bilo pri pridobivanju parcele za stavbo soboške zava-. rovalnice vse zakonito. Da bi razkrili pravo ozadje te zadeve, ki je dobila zadnje čase veliko publiciteto, smo se napotili do tistih, ki lahko dajo najbolj konkretne odgovore. INVESTITOR »IZPLAČAL« ZAHTEVE BLISKA »Direktor Območne zavarovalne skupnosti Triglav Rudi Cipot nas je obvestil, da zaradi pretesnih prostorov želijo graditi nov objekt. Zato smo se skupaj z direktorjem Zavoda za ekonomiko in urbanizem Janezom Ori-jem dogovorili za pripravo primerne lokacije. Sprva sta bili na voljo dve možnosti, in sicer na severni strani ob novozgrajenem bloku v Kocljevi ulici, ali pa na parceli prejšnjega Bliska v Lendavski ulici. Ko smo pretehtali urbanistične in strokovne vidike, smo se odločili za Lendavsko, pri čemer smo upoštevali funkcionalne potrebe zavarovalnice za ocenitev škod na avtomobilih in ustreznih servisnih delavnicah. To pa bi seveda težko izvajali v središču mesta, kjer je tudi manj prostora. Poleg tega je za občino v tem trenutku zelo ugodna prijava investitorja, ker se je Blisk iz starih prostorov že izselil in tudi posredoval vlogo za izplačilo zemljišča in zgradb na tej lokaciji. Po vseh dosedanjih zazidalnih načrtih so bile vse omenjene zgradbe predvidene za rušenje, sklad stavbnih zemljišč pa je v skladu z zakonom dolžan odkupiti te zgradbe. Ocenjena vrednost parcele je 5,1 milijona dinarjev. Ker sklad teh sredstev ni imel, smo se z Bliskom dogovorili za postopno izplačilo, odvisno od dotoka sredstev,« pojasnjuje Silvij Podlesek, član soboškega izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. »V skladu stavbnih zemljišč' nismo pričakovali, da bi se v tem času pojavil nov investitor, ki bi nam, potem ko smo oddali komunalno opremljeno zemljišče, omogočil izplačilo stroškov Blisku. Direktorja zavarovalnice sem napotil na našo premoženjskopravno službo zaradi sklenitve predpogodbe za oddajo stavbnega zemljišča v Lendavski ulici. Po predpogodbi nam je zavarovalnica izplačala 5,5 milijona dinarjev. V tem času se je pojavila tudi novelacija zazidalnega načrta Lendavska sever. Zato je izvršni svet predlagal dopolnilo, po katerem bi se lokacija že v zazidalnem načrtu namenila zavarovalnici, kar je skupščina občine z odlokom tudi sprejela. To nam je omogočilo, da smo lahko ob pomoči sklada stavbnih zemljišč začeli s postopki,« dodaja Silvij Podlesek. OBE STRANI IMATA PRAV, DEJSTVO PA JE... Razumljivo je, da se povsod v civilizirani družbi zahtevajo čisti računi, kar je edino, prav. Nekateri namreč pravijo, da prodaja zemljišča ni bila javna, predvsem pa, daje bil v nasprotju s predpisi postopek za spremembo namembnosti parcele v poslovne namene. Resnica nasprotne strani je v marsičem videti drugačna. Ljudje so imeli možnost, da se vključijo v odločanje o parceli med javno obravnavo o družbenem načrtu soboške občine za obdobje 1986—1990. O tem so navsezadnje sprejeli odločitev delegati na zasedanju občinske NA TEM MESTU NAJ BI STALA ZAVAROVALNICA - Odkupljeni nekdanji Bliskovi proizvodni prostori na severni strani Lendavske ulice v Murski Soboti, kjer naj bi Območna zavarovalna skupnost Triglav gradila nove poslovne prostore, so postali kamen spotike. Foto: M. Jerše. skupščine, zbudili pa so se šele tedaj, ko je bilo nekaj že odločeno. S tem, ko je predlog sprejela občinska skupščina, pa je bila mogoča sprememba namembnosti zemljišča. Resda ni bil izveden javni razpis, ker so kot edinemu ponudniku, to je Območni zavarovalni skupnosti Triglav, omogočili na osnovi predpogodbe odkup omenjene parcele. Glede na to, da v Murski Soboti mnogi zaman iščejo stavbne parcele pri belem dnevu, je gotovo zanimivo, kako se lahko na razpis za zemljišče oglasi en sam ponudnik . . . Po občinskem odloku o pogojih za oddajo nepozidanega stavbnega zemljišča se javni razpis objavi v Vestniku ali na krajevno običajen način. Pri tej parceli so se odločili za drugo pot. Tako pa se seveda lahko zgodi, da ve zanj le tisti, ki že vnaprej ve, da bo tam. »Jaz sem v tej zadevi prizadet, ker menim, da si v teh razmerah tako velike naložbe ne bi smeli privoščiti. Tukaj sem nameraval zaposliti več ljudi in bi na ta način rešil problem njihove brezposelnosti. Kako zgleda to: do grla smo v blatu, pa si bomo kupili novo obleko?! Naj bi raje vložili denar v razvoj malega gospodarstva. Zavedam se, da sem le ena številka, ki bistveno ne more spremeniti zadev, pa vendarle Ljubljana ne more reševati naših težav. Nihče me ne bo prepričal, da je sedaj pravi čas za to naložbo. To me kot ekonomista zelo moti, kajti politični časi se spreminjajo in ljudje pričakujejo, da bo tako tudi v praksi. Na srečo sem začel graditi nove prostore v Veščici, kjer bom skušal razvijati novo dejavnost, zato me ta zadeva osebno ne bo preveč prizadela, čeprav sem računal, da bom na tej lokaciji ostal še okrog 5 let,« pravi Josip Kele-men, zasebnik, ki ponuja intelektualne in proizvodne storitve na dvorišču nekdanjih Bliskovih prostorov. Oglasili smo se tudi pri direktorju Zavoda za ekonomiko in urbanizem Janezu Oriju, ki nam je povedal, daje celotna stvar zajeta v novelaciji zazidalnega načrta za Lendavsko sever. »V osnutku je bila predvidena poslo-vno-stanovanjska zgradba, v teku javne razgrnitve pa je zavarovalnica dala pripombo, da bi zgradbo v celoti namenili poslovnim funkcijam. To pripombo je izvršni svet sprejel in tako smo naredili končni osnutek z dopol nilom, naj se ta lokacija nameni za potrebe zavarovalnice. S tem je bil na zasedanju skupščine občine sprejet odlok o zazidalnem načrtu, s katerim se 2 enoti na vzhodni strani blokovskega niza namenita za Območno zavarovalno skupnost Triglav. Z urbanističnega vidika pa bi bilo nujno, da se zgradi tudi ustrezen priključek na cestno omrežje z ureditvijo križišča Titove, Grajske in Lendavske ulice ter priključek za Pomurski tisk, medtem ko bi na dvoriščni strani tega objekta uredili parkirna mesta. Zavarovalnica bo postavila 3 do 4-krat večjo stavbo, kot je sedanja v Titovi ulici. Zadaj bi namesto dotrajanih Bliskovih in Potrošnikovih skladišč zgradili sodobna skladišča in servisni prostor. Inženiring je prevzel Projektivni biro Murska Sobota. Začetek gradnje je načrtovan za letošnji september, z deli pa naj bi končali v letu dni. Ker je bil interes zavarovalnice za to parcelo velik, smo se izognili natečaju za oddajo stavbnega zemljišča, kar dopušča zakon. S sprejetim dopolnilom na zasedanju zborov SO pa je zadeva končno urejena!« JE POSREDI ZAVIST ALI KAJ DRUGEGA? Nameravano gradnjo novih poslovnih prostorov Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti je že od začetka spremljalo precej nevšečnosti. Kljub nekaterim pomislekom je ves postopek, kot kaže, potekal v skladu z zakonsko določenimi dokumenti. Pojavile so se tudi govorice, češ da naj bi Irena Ne-meš, vodja referata za premoženjskopravne zadeve pri SO, imela od te zadeve osebne koristi, saj naj bi dobila službo na zavarovalnici. Ugotovili pa smo, da jo je zavarovalnica sprejela v službo na osnovi javnega razpisa že lanskega decembra, ko pri Triglavu še niso razmišljali o novi gradnji. Vidno prizadeta nam Irena Nemeš ni hotela dati nobene izjave. »Te zadeve sodijo izključno na strokovno področje, kar pa ne spada v časopis, ker bi si jih bralci lahko po svoje razlagali. Celotna zadeva sodi v pravno stroko/na katero se vsakdo ne spozna, poleg tega pa bi težko poljudno informirali javnost!« je le pripomnila. Silvij Podlesek pa nam je povedal, da je v celotni zadevi Irena Nemeš opravljala le strokovna opravila, to so sprejem vloge Bliska in priprava predpogodbe, in se ji nikakor ne more očitati, da bi kakorkoli prispevala k temu, da se bo gradila poslovna stavba zavarovalnice Triglav na tej ali drugi lokaciji. »Njena zasluga je le v tem, da je naročena dela pravočasno, kakovostno in strokovno opravila.« Seveda smo za mnenje povprašali tudi direktorja Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti Rudija Cipota »Ta zadeva je bila v našem srednjeročnem programu, saj smo načrtovali ustrezno usposobitev svoje dejavnosti. Naši poslovni prostori so pač zgradba in delo na terenu. S pravočasnimi pripombami na prostorsko-uredit-vene pogoje smo rezervirali omenjeno lokacijo, kar je bilo tudi sprejeto v skupščinskih zborih. V tem primeru gre za združevanje sredstev poslovnega sklada v celotni Zavarovalni skupnosti Triglav. Glede pomislekov in komentarjev, ali so zavarovalnici potrebni novi prostori, lahko o njih presojajo samoupravni organi, to so naši zavarovanci, ki so bili seznanjeni z zaključnim računom, in SDK. Mislim, da so natolcevanja nekorektna in na tak način mečejo senco na najbolj učinkovit zavarovalniški sistem v Sloveniji. Še vedno ni lokacijske dokumentacije, Projektivni biro, ki mu je zaupan inženiring, pa bo poiskal izvajalca del. Menim, da je to poslovna zadeva, zato podrobnejše pojasnjevanje naložbe ni stvar ulice, ampak stroke!« Dejstvo je, da zavarovalnica v nobenem primeru še ni dokončni lastnik parcele, kajti sklad stavbnih zemljišč ima z njo sklenjeno predpogodbo, ne pa tudi pogodbe. Zato bo dokončna usoda gradnje novih poslovnih prostorov Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti znana šele čez nekaj časa. Upajmo le, da se značilen primer zavisti tistim, ki imajo možnost postaviti nov objekt, ki je gotovo širšega družbenega pomena, ne bo sprevrgel v drugo skrajnost, zaradi katere bi potem marsikoga bolela glava!. MILAN JERŠE gorenje r li P- o., G3320 Titovo Veierje. Partizanska 12 Razstavno-prodajni oe»ter gorenje 69220 LENDAVA Kranjčeva 10 Telefon: 069/75-568 75558 ZMAGOVALEC ITALIJE '90 STE VI -KUPILI STE IZDELEK GORENJA ■ riali Še 1^ Uresničili smo vašo željo: znižali smo tovarniške cene in doaa" popust BARVNI TELEVIZORJI že od 5,817,00, katodna cev (ekran) 37 cm do 11.261,00, katodna cev (ekran) 71 cm PRALNI STROJI že od 5.990,00 do 8.924,00 POMIVALNI STROJI od 7.956,00 do 8.956,00 MIKROVALOVNE PEČICE od 3.232,00 do 9.569,00 ZAMRZOVALNE SKRINJE od 200 do 400 I cena od 3.748,00 do 5.849,00 KUHINJE GORENJE 25 % popusta na gotovino in posojilo KOPALNICE GORENJE 15 % popusta na gotovino in posojilo UGODEN NAKUP VSEH DRUGIH IZDELKOV NJA. PRIDITE, PREPRIČAJTE SE SAMI, OBIŠČITE N V RAZSTAVNO-PRODAJNEM CENTRU V LEND NA KRANJČEVI 10, telefon 75 558 in 75 568. BANKA Abanka d. d. Ljubljana NOVE LETNE OBRESTNE MERE LETNE OBRESTNE MERE LETNE OBRESTNE^ OD 1.3. 1990 DO 31.3. 1990 OD 1.4 VPOGLEDNE DINARSKE 11* 9% HRANILNE VLOGE ŽIRO RAČUN OBČANOV IN H* 8% CIVILNOPRAVNIH OSEB VPOGLEDNA SREDSTVA NA H* 8% TEKOČIH RAČUNIH DOVOLJENA PREKORAČITEV NA g4* 24% TEKOČIH RAČUNIH VEZANI DINARSKI DEPOZITI 13% OBČANOV NAD 3 MESECE VEZANI DINARSKI DEPOZITI 2^ 14% OBČANOV NAD 6 MESECEV VEZANI DINARSKI DEPOZITI 15% OBČANOV NAD 12 MESECEV VEZANI DINARSKI DEPOZITI 23°/° 16% OBČANOV NAD 24 MESECEV VEZANI DINARSKI DEPOZITI 20 18% OBČANOV NAD 36 MESECEV y Podjetje SOBOTA — tapetniška, mizarska in vrvarska dejavnost v stečaju Kopališka 2 69000 MURSKA SOBOTA OBJAVLJA na podlagi sklepa stečajnega senata javno dražbo GOP Graditelj-Komuna Beltinci, Štefana Kovača 21 uvaja kooperacijo za gradbena, obrtniška in instalacijska dela brez pristojbine s provizijo od 3—5 % na pogodbeno vrednost. Možnost vključitve imajo vsi privatni obrtniki, ki plačujejo dajatve od doseženega prometa oz. vodijo poslovne knjige. Podrobne informacije lahko dobite na sedežu podjetja ali po telefonu 42-202 int. 9. Se priporočamo! Svet Delavske univerze Murska Sobota razpisuje dela in naloge direktorja Delavske univerze Murska Sobota za 4 leta. Pogoji: — izpolnjevanje pogojev Zakona o usmerjenem izobraževanju za vodjo izobraževanja na Delavski univerzi, kar pomeni, da mora imeti vsaj višjo strokovno izobrazbo ter pedagoško-andragoško izobrazbo; — 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu z odraslimi — smisel za delo z ljudmi — izpolnjevanje pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu. Direktor opravlja hkrati tudi dela strokovnega sodelavca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija pri Delavski univerzi Murska Sobota, Kidričeva 19, 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o odločitvi v 8 dneh po končani izbiri. za prodajo osnovnih sredstev, drobnega inventarja in pisarn^ 1. strojna oprema (lesno-tapetniška dejavnost) 2. drobni inventar 3. gradbeni objekti (proizvodni del) 4. pisarniška oprema ✓6 . o (jO Ogled predmetov pod točko 1, 2, 3 in 4 je 26. 6. 1990 °a Javna dražba bo 27. 6. 1990 v prostorih podjetja SOBOTA- Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe klicne cene. 12-^ 10% poI°3 Osnovna sredstva in drobni inventar bodo prodani po nače' kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. V ceno ni vračunan prometni davek. Kupec mora plačati kupljeno blago in plačati preostalo kupn'n čno 2. 7. 1990. VESTNIK. 21 STRAN 8 kulturna obzorja *—— J POMURSKI ZALOŽBI JE IZŠLA AVTOBIO- grAFSKA izpoved (PROTI SVOJI VOLJI) ,e,'n‘j pogum ne prepričuje. Plemlje pribežališče zate. pr'"' volj'’ P oti " 'lv's vo0'. ,SVo^ volji boš moral polagati račune. 1 * (Talmud) Poj bj Petimi >eti je slovensko in drugo javnost pritegnila knjiga spij slta zdravnica Ruže Vreg. Avtorica, nekoč sama podeželska Ptik, .avnica< je ene bralce pridobila, druge odvrnila z odkritim kem v°Vnnjem surove resničnsoti življenja na manj razvitem Gonc-zdtavn č rekmur-’u- s pozornim očesom zapostavljene podeželske hnePaICe po ®n' strani brezobzirno razkriva bolno tkivo zbirokratizi-pa, i;P/1 ,(aj’nskega zdravstva in njegovih predstavnikov, po drugi Pravih • lm srcem skrbno in dobrohotno prisluškuje utripu srca °brobia S h01?'11, otrok in odraslih s skrajnega severovzhodnega živi; • enije- Nesebično jim pomaga premagovati številne tego-«zdtavB-a !.n dela na skopi zemlji, predvsem bolnim, da čnnprej ti j>h čim manj prezgodaj podleže njeni največji nasprotm-zdravni^11®''.Pr’čujoči knjigi se nekdanja podeželska, zdaj splošna ;nakjm:a. Vebkega kliničnega centra proti svoji volji goreče bojuje z ^ubovainZaVam' 'n napakami našega vsakdana. Uporno, trmasto, ini ad ■no Se uPira strahotni birokraciji, togim predpisom, preobse-tazdaia lstraciji, ki se ji tudi zdravstvo ne more izogniti, in se vsa “Mov i °čnim v hedi in bolezni. Zadovoljna'in srečna je, ko si Omagat;0. °Pornore in ozdravi, nesrečna in obupana, ko mu ne more Zidkih tr k°j'£a iz srkbnega naročja iztrga prezgodnja smrt. V takih ^ežekv.nU!k'b se zateka v spomine na leta, ko jih je preživela ko a zdravnica na Goričkem in Kozjanskem. Ta vračanja v pre-"e Pripo^j™3-*0 ^bmšno polovico knjige in so najlepši del avtonči-*hniŽ V ^'fki Domača književnost, uredil jo je Jože Ternar, paje knjigo z 270 stranmi opremil Franc Mesaric. DD °(DEZ)INFORMACIJI, obisku IN HAZARDU Ve «>h in Nata” ''terat' naredili korak v svobodno umetnost Sarba-li lit a) bi lahl ( elcc (objavljene na mnenjski strani v prejšnji številki infjarni veče *° pomo*oma sklepali, da je bila za slab odziv na minu-ne ra,acija 0 -r miadih na ploščadi soboškega gradu kriva le napačna 88 ^tčniljai!?81! Prireditve, pa si na osnovi izkušenj več kot desetlet- Je ku'turn‘h prireditev pri nas upam trditi naslednje: v v objavi v Kulturnem koledarju ponagajal tiskarski Ih arioo ?,rani v v -V žal vse prečest gost tako na strani Kulturnih obzorij liSniF e tisk;irm.stn. u in ga bo zato potrebno i. vso odločnostjo pregnati In Ui .bnredj^ “e v kateri tiskajo domači tednik). Toda edini krivec da so £bdiza k kaj do v i1™ Soboti'slabo obiskane, gotovo ni. Očitno je krog brMn in lastne razgledanosti v tej smeri, vse ožji, kar ve- p, “ Priredi v druepm ne zadovoljuje tovrstnih pričakovanj. Morda je razlog, J’iZenP; vlcv . delu citiranega iz omenjenega zapisa, ki pravi, da so si ki?žaraa“''jardov Htšiezacij rilge. Z vs«k^Vetu kmetijske za-*sm0se2^ 'nP ,novih predpi-^ali Da tmdnib člane zadruge, Dodl° tudi vPrašal-ugotovira^' °dgovorov bo-im^danjo orkako. g,edajo na teme^amziranost, ko i^cije v i „ J!]e zadružne orga-^Urni^’ HobzL Cren-l? Hi Pričat,SCU'n Dobrovniku, L,S 6 °rgan' Jej° od nove kme-»?isija Posebna hNe in kavljena iz delavcev >ju eknnetOV’ b0 ob apo-Si -ir ;h “ite p-bi ^kinetiki' dve možnosti: dn^^iia se^a ?adru§a’ ki nai orSandanje temeljne za-s ab sle^°bn° Vseh'm 'n Z enako al' »itit^amožnostM3 k°‘ d°‘ lih, ^tiiskih05^4Je ustano-OroSC^anjih tph zadrug na sede-ra^^oij Dn^ Jn'h zadružnih p ?« “gotov remer Pa bi mo-h 6 "adahn r, Vrst0 in obseg P°vezav. >i?ožnost dLSe-b° uvelJav'la t’ie?adruge us‘anovitev ^zadk ' Bl se s ‘cm P«lo-Neb. Zadr“ge kaj spremenil? S"' ^'danii^^ahšal, saj bi na ipVM^oizacii e(TelJnih zadruž-ki ^^"''i vse de-do i?°si Prav °Pravljajo sedaj. Simiča pri osebe prihaja-frimZadruoarnOd?l°Vanju z dru-S^PrS?11 Podjetji ter v ^ar^tugo med čla- »Hi, Problem eb primerih bi "a ra-st8tu>anja> ki iitelakor Pa s0 'o "torn. Jlh bomo uredili s Mercator - Univerza! Lendava Čestitamo vsem svojim cenjenim kupcem ob prazniku občine Lendava! I Obiščite nas in se kakovosti naše trgovske ponudbe. al> bUo več raa I Ohrberg je za Mercedes oblikoval tale prelestni super ben ■ 1 poganja deset koles in ima v ozadju kopalni bazenček. *>osaS1j|jjolll,’ j ga dvanajst metrov. Lahko jo kupite za milijardo in dvesto J'^^-^na-1 lir. Za tiste, ki imajo manj pod palcem, je na voljo možno* ■ I Na dan vas bo stalo dva milijona lir oziroma ustrezno toliko j UKROČEN NOGOMETNI HULIGA-NIZEM? Nedavno divjanje navijačev Crvene zvezde in Dinama na nogometnem stadionu Maksimir v Zagrebu je dokončno potrdilo, da smo se pri nas, vsaj kar se nogometnega huliganstva tiče, vključili v Evropo. Prizori, ki smo jih bili sicer vajeni videti prek televizijskih ekranov le s tujih stadionov, so zdaj tu, na naših nogometnih igriščih. In po balkansko še boli vroči. Divjanje na Maksimirju opozarja, da bo treba na stadionih narediti nekaj več reda. Ker imajo še posebno v Veliki Britaniji zelo zanimive in bogate izkušnje z nogometnim huliganstvom, kot pojavu pravijo, čeprav v ozadju tičijo dejansko socialni razlogi, je zanimivo pogledati, kako so se tam lotili problema. Predvsem so okrepili nadzor nad prihodkom in odhodom navijaških skupin. Avtobusom z navijači je dovoljen V morjih žive mnoga primiti- IZ MORJA ZDRAVJE vna bitja, za katera razen morskih biologov nihče ni nič vedel. V zadnjem času pa se o njih čedalje več govori, predvsem med farmacevti in farmakologi, ki so odkrili v mnogih primitivnih in malo poznanih morskih živalih in rastinah dragocene vire za nova zdravila. Na nedavnem strokovnem srečanju morskih farmacevtov v Santa Barbari v Kaliforniji je bilo veliko govora o zdravilih, ki jih je mogoče dobiti iz primitivnih morskih organizmov. Splošna ugotovitev strokovnjakov je bila, da je farmacija doslej preveč podcenjevala morske vire, kar pa je tudi razumljivo, saj so bila morska podvodna prostranstva težje dostopna kot travniki, poljane in gozdovi. V morju ima farmacija odprto ogromno zalogo surovin za zdravila, ki jih tačas človeštvo silno potrebuje, denimo zdravila za aids, astmo in druge bolezni, ki so čedalje bolj razširjene. Treba je samo ustvarjalno poseči v to naravno bogastvo, ga spoznati in koristno uporabiti. Posebno pozornost so strokovnjaki posvetili morskim živalim, kot so spužve, nekatere korale in brizgači. Te primitivne živali nimajo nobene zaščite pred morebitnimi sovražniki, razen izredno zanimivih sposobnosti, da tvorijo zapletene kemične spojine, ki na sovražnike delujejo kot odbijajoča snov. Tako nekatere od teh živali tvorijo snov, ki povzročajo bruhanje, druge pa celo smrtno nevarne strupe. Morski plenitelji se jih zaradi tega seveda izogibajo. Zapletene organske snovi, ki so jih te živali sposobne tvoriti, pa so lahko za človeka zdravilne. Spužve so se izkazale kot vir naravnih zdravil za encefalitis in herpes. Spužva Luffariella varia- bilis, ki živi ob otočju Palau v južnem Pacifiku, vsebuje snov, ki blokira encime, odgovorne za vnetja in bolečine pri artritičnih obolenjih in mišičnih distrofijah. Zdravila, narejena iz njih, že prihajajo na tržišče. Oranžna pacifiška spužva vsebuje snov, ki je smrtna za številne parazitske črve, spužva iz Južnega morja pa vsebuje snov, ki preprečuje replikacijo virusa aidsa. V nekem morskem polžu brez lupine so farmakologi odkrili snov, ki deluje proti tumorjem. Vrsta mehke korale pa vsebuje snovi, ki so se na kliničnih testih izkazale kot učinkovite pri lajšanju artritisa in luskavice. Tudi za astmo so zdravila v morju: zapletena snov, ki jo proizvaja neki morski bičkar, veliko obljublja. Vonj morja se bo torej v lekarnah kaj kmalu pomešal z vonjem travnikov. Galaktično rojstvo Naša galaksija, imenovana Rimska ali Mlečna cesta, naj bi nastala v zgodnji fazi razvoja vesolja, ko še ni bilo staro milijardo let. Ogromen oblak kozmičnih plinov naj bi se takrat strnil v vrtinec zvezd. V približno enakem obdobju naj bi se oblikovale tudi druge galaksije v nam poznanem vesolju. Astronomi bi morali torej raziskovati skrajne meje vesolja, če bi hoteli opazovati rojstvo galaksij, se pravi milijarde svetlobnih let v globine vesoljskega prostora. Astronoma Riccardo Giova-nelli in Martha Haynes s cornell-ske univerze pa sta odkrila galaksijo v nastajanju, ki je neprimerno bližje in mlajša. Galaktični zarodek je diskasto obliko- van oblak vodikovih P1 ogromnih mer. Je desetkrat w kot je naša Rimska cesta- v' 'ma le desetino njene Oblak je v procesu strmogl •. nja vase pod silo lastne g^' je. Kolaps je, kot so oP32*^ nejši opazovalci tega zani®j pojava, že stvoril nekaj zve Vse torej kaže, da so mi odkrili galaksijo v naTLji k e je to res, kar bodo P°tr A). zavrgla nadaljnja oP32^ potem bodo morali v a«/« p. skih učbenikih spremeniti P vje, ki govori o nastajanja S sij, in sicer dodati, da m galaksije nastale v zgodnji tvorjenja vesolja, temveč^. tvorjenje nekaterih močn3 klo. vstop v mesto, kjer je nogometna tekma, le uro pred začetkom tekme. Obiskovalcem ne smejo točiti alkoholnih pijač, gibati se smejo samo po odrejenih prometnicah. Na vhodu na stadion vsakega sumljivega navijača temeljito preiščejo. Navijači tekmujočih moštev so strogo ločeni, pregrade med tabori pa so ojačane in zamrežene. Po končani tekmi se razgreti ljubitelji nogometa ne smejo zadrževati po lokalnih gostilnah in popivati, ampak morajo avtobusi takoj odpeljati. Toda to še ni vse. V Veliki Britaniji so sprejeli načrt, po katerem naj bi v naslednjih letih ukinili vsa stojišča na nogometnih stadionih. To so prostori, kjer se navijači najraje zbirajo. Žal so to tudi prostori, kjer najpogosteje prihaja do nasilja in tudi do množičnih tragedij in smrti. Klubi prve lige morajo do leta 1994 preurediti stadione tako, da bodo na njih samo sedišča. Klubi druge in tretje lige imajo čas za preureditev do leta 1999. Na stadionih s stojišči tekme ne bodo dovoljene. Ljubitelji nogometa pravijo, da je to Tcohec nogometa. Enkratno vzdušje na nogometnih tekmah bo izgubljeno, obisk tekem ne bo več skoraj mističen obred za milijone ljudi. In ko bo nazadnje upadlo zanimanje za nogomet, se bodo spraznile tudi klubske blagajne. Morda je to res. Zanesljivo pa bo na nogometnih spektaklih nekaj več miru in varnosti. Že sedaj se številni ljubitelji ogibajo ogledov tekem v živo. Nevarnost, da se vrnejo domov z razbito glavo, je vedno večja. SOD REKORDER SINDROM OBOLELIH V avli Mercierjeve šampanjske kleti v Epernayu (Francija) stoji znameniti sod, v katerem je Mercier (izdelovalec šampanjca) leta 1889 pripeljal v Pariz na svetovno razstavo 1600 hektolitrov šampanjca. Sod je vleklo 10 parov volov, narejen pa je iz 250 let stare hrastovine, ki so jo pripeljali iz Madžarske. O tem nenavadnem sindromu lahko govorimo, kadar se vsaj petina prebivalcev določene zgradbe pritožuje, da imajo zaradi bivanja v prostorih, kjer stalno delajo ali bivajo, zdravstvene težave: pečejo jih oči, nos, grlo, počutijo se utrujene in pogosto jim je slabo. Razlog takšnim težavam so plini, ki nastajajo zaradi sintetičnih mas in vlaken v stenskih in talnih oblogah ter v pohištvu. Krivi pa so lahko tudi gradbeni materiali. Problem obolelih zgradb je razmeroma nov, saj so o njem začeli resneje razmišlja- ti in ga raziskovati šele nedavno. Opozorila so sicer prihajala že prej, vendar so se znanstvenih raziskav lotili šele kasneje, ko je bilo očitno, da mora biti neka povezava med zdravstvenimi težavami in bivalnimi oziroma delovnimi prostori. Raziskave so potrdile, da je zrak v nekaterih zgradbah onesnažen s plini in bakterijami, ki povzročajo omenjene nevšečnosti, lahko pa tudi razlog za pogostejše obolevanje. Na ta spoznanja se je že odzvala tudi industrija. Domiselni izdelovalci so že začeli ponujati talne in stenske zgradb ( obloge iz takih materi^0^ ne onesnažujejo zraka d stotih. Tudi izdelovali p , štva so krenili po ten njah. Predvsem med izdelavo očistiti d tako, da gredo v pj. t! meljito prezračeni 1 sproščajo več ph'nov- ji štva, obloge in PreP.„ri majo več tistega tu«1 J f tako značilnega voiya2j^, vem, ki pa je vonj ’°r' H I hida, feniciklohekse j drugih snovi. Res da $ $ delki nekoliko dražji čajnih, toda prep^j.^11' slek pove, da za I previsoka nobena cen I Izdelovanje molekul »po želji« Oskarji za tehnične dosežke Ameriška akademija za filmsko umetnost inznanost v Los Angelesu je že razdelila nagrade za tehnične dosežke na filmskem področju. Eno od nagrad je dobil John Leavitt, iznajditelj kamere, ki ni občutljiva na zunanje vibracije. To kamero lahko postavimo na vozilo, pa je vibracije med vožnjo ne motijo, oziroma se ne poznajo na posnetem gradivu. Take kamere izdeluje družba Istec. Poleg konstruktorja te kamere so dobili priznanja omenjene akademije še iznajditelji novega modela stroja za sinhronizacijo, kamere z večjo hitrostjo, nove vrste gibljive osnove za kamero in aparat, ki pomaga varčevati filmski trak. Vse te iznajdbe v filmski industriji že s pridom uporabljajo. Pesticidi in farmacevtski izdelki dokazujejo sposobnost kemikov, saj znajo sintetizirati spojine, ki jih najdemo v naravi. Toda kakšni izdelki bodo prišli na trg zdaj, na pragu dobe, ki jo nekateri imenujejo naravna kemija? Eden od vodilnih britanskih kemikov dr. Fraser Stoddart trdi, da je izdelovanje zamišljenih molekul tako enostavno kot otroško igranje z lego kockami. Opiral se je na različne strategije za sintezo, razvite v zadnjih letih, in izumil postopek za pridobivanje molekul nenavadnih oblik in prav take sestave iz manjših, ki se natančno vključujejo druga v drugo. Nove spojine niso samo čudež molekulske konstrukcije, temveč pomenijo popolnoma novo vrsto snovi. Izumitelj verjame, da bo mogoče v prihodnosti izdelovati molekule v obliki krogličnih ležajev, biserov na nitki, pasov, kletk, vozlov in še marsičesa. Dr. Stoddart je na univerzi v Sheffieldu mladim navdušencem demonstriral načelo »molekulskega računala«, ki so ga izdelali člani njegove ekipe. Uspelo mu je izumiti način, po katerem je mogoče molekule pripraviti do tega, da se zberejo v obliki računala, v katerem dolga verižna molekula obda okroglo molekulo. »Nenaravne« molekule »zložijo« skupaj z mehanskim povezovanjem, pretikanjem in odmotavanjem, ne pa s pomočjo obi- čajnih kemičnih vezi- b9 Utegne se zgodit . L znanstveniki kmald narejali« orjaške bi , pai kule proteinov m u . v3li "cit da bodo lahko Pr0 ve sposobnosti za prenos informacij- st li^' Če želite, da bi vam nedelja, 24. junija, ostala v lepe"1 SP pridružite Prvemu pohodu Goričko na 5, 10 in 15 km h jO-, :e ob' • vsak udeleženec bo prejel spominek • štart pohod J izpred gostilne pri Veseli Goričanki v Radovcih Po vrnitvi bo piknik pod padalo Zabaval vas bo ansambel Golf Vabi vas gostilna pri Veseli Goričanki, Radovci! Informacije po telefonu Tl 616 VESTNIK, 21 STRAN 12 za vsakogar nekaj SADEŽ V STEKLENICI — ZDRAVLJENJE ——————— DRISKA PRI DOJENČKU SADEŽ U STEKLEDICI vstek^eVSad0Vn^aku hru^^° vilijamovko? Kaj ko bi poskusili vzgojiti sadež doh,Cl? K° hruška v steklenici dozori, jo utrgamo, v steklenico pa nalijemo ooro sadno žganje. Dobimo specialiteto, ki je v svetu in pri nas visoko cenjena. Okrog te drobne hruške odstranimo liste in druge plodove: liste in hruškice odrežemo z ostrimi škarjami, da ne motijo izbranega sadeža pri dozorevanju. Posebej nerodno je, če ste na dopustu in dojenček dobi drisko. Hitro pozdravljena driska je nedolžna bolezen. Če pa je ne zdravimo, lahko povzroči hud zaplet, izsušitev. Naučimo se pravilno zdraviti otroka in predvsem pravilno hraniti. Zdravljenje je v prvi vrsti sestavljeno iz diete, najpomembnejše pa je, da damo otroku dovolj tekočine. Zaradi driske izgublja vodo, pa tudi pomembne rudninske snovi. Zadostuje, da mu damo vodo, ki ji dodamo sol in glukozo (v pol litra vode damo 20 mililitrov glukoze in 2,5 mililitra soli). Poleg vode lahko otrok pije korenčkov sok ali vodo, v kateri se je kuhal riž. Vsekakor se je treba izogibati mleku in sadnim sokovom. Za ozdravitev mora dojenček popiti 150 do 200 mililitrov tekočine na kilogram teže na dan. Takoj po tekočini je seveda na vrsti hrana. Že drugi dan damo otroku hrano. Če predolgo čakamo s hrano, se zmanjša možnost črevesja, da vsrka hranilne snovi, telesni imunski sistem oslabi in tako se poveča nevarnost okužb. Če ga hranimo z mlečnimi pripravki, jih za dan ali dva nadomestimo s korenčkovo juho, riževo sluzjo in podobno hrano. Približno po 48 urah se lahko počasi vračamo na normalno hrano. Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu PONOVNO PRESENEČAMO Z NOVOSTMI! beliti na drevesu men drL 4 ,ku ' izberemo Posebni?"'™ sade^'ene9a kije - ki raste na primerno močni veji. »bkleŽ?."0 “Prano trebušno sadež un/JOpove2nerno na izbrani Stek|enico&0 Sedaj v s,eklenici-, Mveže ° ? pritrdimo na vejo, Vrat s’eklS« a 1 z.vrvico ali z žica eno drevo iSe obrnien navzdol. Na vo lahko privežemo tudi več steklenic. Čakamo, da se hruška počasi debeli in zori. Ko je zrela, jo utrgamo. Stekleniconapolnimo z žganjem, nato jo zamašimo in zapečatimo z voskom. Postavimo jo na hladen in temen prostor. Za božič imamo na voljo primerno slastno darilo domače pridelave. | VELJA POSKUSITI 1 Čokolada ali kava ali oboje? Kadar bi se radi posladkali in bi nam hkrati teknila skodelica močne, poživljajoče kave, si privoščimo pijačo, ki ni niti čokolada niti kava, ali pa je oboje hkrati. Za 4 osebe potrebujemo 125 g jedilne čokolade, pol skodelice zelo močne črne kave, 3 skodelice mleka, 4 ali več kock sladkorja, tekočo sladko smetano za okras. V kozico damo kavo, va- njo nalomimo čokolado. Pristavimo na štedilnik in počasi segrevamo, da se čokolada raztopi. Prilijemo vroče mleko in mešamo. Kuhamo 5 minut. V vsako skodelico damo kocko sladkorja, prelijemo z vročo tekočino. Na vrh nalijemo v vsako skodelico žličko smetane. Ponudimo s pecivom. • v zalogi imamo priznano kozmetiko BUTLER: dezodoranti, spreji, laki za lase, detergenti za pomivanje posode, pena za pomivanje sanitarij, mehčalec za perilo in še in še . . . • prejeli smo najnovejšo pošiljko modnih izdelkov usnjene konfekcije, ženskih kostimov priznanih izdelovalcev • za vaše noge modne nogavice vrhunske kakovosti EDOO iz uvoza • možnost nakupa na potrošniško posojilo na 6 ali več mesecev brez obresti, mi smo trgovina, ki vedno preseneča; želja kupcev se prilagajamo tudi z delovnim časom od 6.30 do 20. ure • nogavice EDOO lahko kupite tudi v prodajalni KROJ v M. Soboti na Titovi ulici. mast t NE bezajte ^usesa sluhovodu p°"e w POSUŠ^ inSeSna maSt P°' Poseh Sama pade iz ašek 1 Čute^- Zdravnik H ? 'elesnT5"0 masti iz’ .'kje ,v°do. ao temperaturo ?arnašek mo-flica^^ati j Je. treba naj-otroSK!1Cer'nsUmi ka-ali 2? 2dravXedstvonl- v^-^i. e,tl tnOr., sP,ranje pono-a sluhovod posu- Vaša koža je mastna in na njej se večkrat pojavljajo rdeči madeži, mozolji in črne pike. Toda če ste se odločili, da vam te malenkosti ne bi zastrupljale življenja, imate prav. Vse te težave so največkrat posledica slabo očiščene kože, ki se maščuje s kopičenjem loja. Česa ne smete delati? Nikar ne čakajte, da nevšečnosti minevajo same od sebe. In nasprotno nikdar ne pretira-vanjte z nego. Ponavadi zadostuje, da uporabljate ustrezne preparate in kreme samo takrat, ko imate slabo kožo vse leto. Koža se različno odziva na letni čas in na stres. Pozorni bodite zlasti ob vrnitvi z BOJ Z NEČISTO KOŽO dopusta, saj mozolji pogosto izbruhnejo prav jeseni. Kaj morate delati? Izbrati morate izdelke, ki so prilagojeni mastni koži. Opazujte učinek, če vam ustrezajo, nadaljujte z njimi, drugače pa jih zamenjajte. Vsakodnevna nega je sestavljena iz umivanja z nevtralnim milom, ki čisti gornjo plast kože, ne da bi jo uničilo. Dvakrat na teden pa je pametno kožo temeljito ■ očistiti ali uporabiti masko. ZATIRANJE MRČESA MUHA IN MRAVLJA Sivo-črno hišna muha je zelo nadležna, srečamo jo skoraj v vsakem stanovanju. Muhe se najraje nabirajo okrog hrane, odpadkov ali domačih živali. Najbolje se zavarujemo pred mušjo nadlogo tako, da napnemo na okenske okvire gosto mrežo ali gazo. Muhe lahko lovimo na lepljivi muhalovec, ki visi pod stropom. V kozarcu postanega piva se muhe utopijo. Na spodnji okvir okna prilepimo ozek lepljiv trak in ga za vabo potresemo z malo sladkorja. Muhe lezejo po steklu in se lepijo na vabo. V stanovanje prilezejo mravlje skozi odprta vrata in okna ali razpoke v zidu. Privlačijo jih vonjave sladkih jedil. Preženemo jih z brinjem, praprotjo ali šivkinim oljem. Za vabo pripravimo mešanico dveh delov medu in enega dela kvasa — ta zmes uničuje mravlje. HITRA HOJA jedače ?dStran-ak dan v?inOrna zadostu-15 Cišfnirt1o z v, dno slušno mast So nje «"2 krP°' G'°b-Od Ve{ina n, Oda z vatirano °st Poatuje. saj °ok'h zdravni‘ Sk°dKe nevar- e bobniča ^ Česen za sladokusce Vložen česen je prava poslastica: olupimo 500 g strokov. Zalijemo jih s pol litra kisa in pol litra vode, dodamo 50 g sladkorja, žličko soli, lovorjeve liste, zrna gorčice, popra in koriandra. Postavimo na štedilnik, da prevre. Potem pustimo stati 24 ur, ponovno prevremo, zlijemo v kozarce, dodan®) svež timijan in rožmarin in dolijemo malo olja. Kozarčke zapremo s pokrovčki na navoj. NEKAJ 0 VAŠI MAČKI Mačja ura in potovanja Vsak dan natančno ob istem času sedi mačka pred skodelico za hrano Točno ob času, ko gospodar prihaja iz službe, ga pričakuje ob vratih Ta izredni občutek za čas je mačkin »šesti čut«, njena notranja ura, po kateri si do minute natančno zapomni časovni potek življenja »svoje družine«. ........ Mačka naj bo med prevozom vedno v košarici, psi pa naj bodo na vrvici ali z žično ogrado ločeni od voznika. Zelo nevarno je namreč če se v avtu prosto gibljejo, ali pa sedejo na poličko pri zad-njemsteklu. Pri zaviranju se živel lahko poškoduje, nemalokrat pa voznika tudi ovira in pride do nesreče. Kuhajte z nami ^DlO MURSKA SOBOTA 5 NAJ 'Ca ^adia Murska Sobota, v oddaji 21-232. 3-Vd«da i U '."2 4 p-?8ue ?dujemo — Tajči 5. So ' ^adonna J °thing - Magnet mPares 2 U - Sinead 0'Connor Sobn? ~ dopisnice — pošljite na naslov: Radio ' 5 naj’ Titova 29’ 69000 Murska Sobota, s pripi- K hz ali'U, na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 648 kHz) ob petkih, od 18. do 19. ----------------------------- p- ---—_--------------------------------- 1990 Marinirani svinjski zrezki z mešano zelenjavo Poletje je čas izobilja sveže zelenjave. Pripravljajmo jo na razli- • čne načine in uživajmo vsak dan. Potrebujemo: 1 rdečo in 1 zeleno papriko, 4 srednje debele čebule 2 kot večji kumari veliki bučki, 4 srednje debele paradižnike, 1 jajčevec 2 stroka česna, 4 žlice masla ali olja, 1/8 I juhe, sol, poper, majaron, žlico sesekljanega peteršilja, 4 svinjske zrezke po približno 18 dag, 1 del rdečega vina in začimbe. Papriki operemo, očistimo same in narežemo na obročke. Čebulo olupimo bučki operemo in oboje narežemo na rezance. Paradižnike poparimo in olupimo ter narežemo na osmine. Jajčevec narežemo na kocke ga malo solimo, počakamo par minut in ga ožmemo. Česen olupimo in stremo. Zrezke pripravimo nekoliko prej. Potolčene popopramo, izdatno potresemo z zelenjavo, zlozimo v skledo m poh-iemo z 1 del rdečega vina. Od začimb uporabimo: poper, sesekljan timijan lovor drobno čebulo, nariban korenček in žličko peteršilja. Tako naj pred uporabo stoji 4 do 5 ur na hladnem. Maslo ali olje v kozici segrejemo ter na njej dušimo pripravljeno zelenjavo približno 5 minut. Prilijemo kostno ali zelenjavno juho in dušimo še 10 minut. Začinimo s soljo, poprom in majaronom. Segrejemo drugo polovico maščobe. Zrezke natremo s soljo in poprom ter jih dobro pokrite popečemo z obeh strani. Ponudimo jih z zelenjavo in pečenim krompirjem. Dobra novica za ženske, starejše od 40 let: tveganje da bi zbolela za koronarnim srčnim obolenjem, je mogoče zmanjšati s hitro hojo, ki znižuje raven holesterola v krvi. Anketa, ki so jo opravili v nekem angleškem mestu, je pokazala, da se je skupini žensk s povprečno starostjo 45 let, ko so pešačile leto dni vsak teden po 16 km ob nespremenjenem načinu prehrane in ob isti telesni teži vrednost holesterola v krvi zmanjšala kar za 16 odstotkov. SESTAVIL MARKO NAPAST BRAT CESARJA FRANCA JOŽEFA ENIGMATIK ORODJE ŽANJIC NASILNEŽ, PRIVRŽENEC TERORJA DEL SAUDSKE ARABIJE FR. BAKTE-RIOLOG (ANAGRAM: CONRAD) GORA V SEVEROZAHODNI ITALIJI TIP FORDOVEGA AVTOMOBILA NAPADALEC MUHA. SVOJE- GLAVOST * KOSITER ALŽIRSKA LUKA ARABSKI ŽREBEC PRVI MIT. LETALEC, DEDALOV SIN KRATICA NA RECEPTIH MARVIN ŽENSKO. IME AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA SELEN TELOVADNI ELEMENT, STRIŽENJE J ROMUNIJA GOREČ PRISTAŠ, FANATIK RIMSKO ŠTEVILO PETDESET POTKA PEČENA SVINJSKA ZAREBRNIC OSTRIVEC NOČNI GOSTINSKI LOKAL IGRALEC NELSON OSEBNI ZAIMEK JAMBORJI ANTIČNI FILOZOF, EPIKTETOV UČENEC ČRNCU PODOBEN PRASELEC V FILIPINIH REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Leonid, oktober, gorčica, ano, zev, roč, Ann, ime, Ta, T, Turn, Menelaj, Anatole, Nd, Imh drevesa, epakta. STRAN 13 križemkražem po naših šolah Preden sploh začnem razmišljati o tem in ta razmišljanja zapisati, se še moram nekaj vprašati. Kaj je to sreča? Na hitro bi rekli: čustvo veselja, prijetno naključje... Pa nesreča? Najbrž ravno obratno od sreče. Ali si lahko oboje skupaj naenkrat — mislim srečen in nesrečen — pa vam nekaj povem o tem? Začelo se je, ko sem po dolgem času spet šla v disko. Imela sem rojstni dan. Starša sta mi dovolila ostati pozno v noč. (Tež.ko sem ju pripravila do tega). Dekleta smo se že prej zmenile za uro zbiranja, fante pa pustile doma. Toda tisti zanikerni disko ni pomemben v tej zgodbi, ampak moje kolo. Osredotočite se nanj. Prišla sem po Majo in kolo pustila pred njeno stolpnico. V sto- Bili smo na izletu Zjutraj smo se zbrali pred šolo in počakali na avtobus. Vstopili smo in se odpeljali v Maribor. Tam smo si najprej ogledali akvarij, kjer smo videli razne živaii. Janja Njivar, 2. b Po ogledu akvarija nas je vodila pot na Pohorje. Peljali smo se čez reko Dravo in se kmalu zatem vzpenjali v hribe. Na Pohorju smo si ogledali žičnico in se igrali. Alenka Kreft, 2. b V našem razredu smo se odločili za izlet po Pomurju. Najprej smo se odpeljali v Gornjo Radgono, se ustavili ob reki Muri, nato pa smo se odpravili v Mursko Soboto. Tam smo si ogledali muzej v gradu. Videli smo: stare grablje, čoln, ki so ga imenovali drevak, vaze, slike, kipe, top, puške, ure, žrmlje, skrinje . .. Bili smo tudi v Moravskih Toplicah, Lendavi in Ljutomeru. Videli smo veliko zanimivih stvari in se imeli lepo. Vesna Istenič, 3. b, OŠ 12 talcev, Videm ob Ščavnici Pouka je konec in zdaj... Narisala Jasmina V6-roš, 6. a, OŠ Turnišče. Ko si srečen, ali pa ... jalu zraven je bilo še najmanj sedem nezakljenjenih koles. Brez skrbi sem plesala v disku in se zabavala. Ko pa sva z Majo prišli do njenega doma, sem se skoraj »zložila« po tleh. Saj je jasno in razumljivo; kolesa ni bilo več?! Odzibala sem se počasi domov in šla takoj spat. Noč je bila strašna, še bolj strašne so bile moje sanje. Zbudila sem se opoldan, nenaspana. Starša pa takoj nadme zaradi kolesa. Oče me je po hitrem postopku dal v avto in odložil na policiji, kjer sem vse morala prijaviti. Miličnik je bil ravnodušen in poudaril, da le na vsakih sto koles najdejo eno. Oče mi je obljubil novo kolo iz Avstrije in jaz sem bila kar zadovoljna s krajo. Hitro sem pozabila na staro kolo in le čakala, kdaj se odpeljemo v Grac. Vesela sem prišla iz šole. Doma pa me je na mizi čakala gora banan, jabolk, pomaranč in kivija, oče pa je tam pustil tudi listek, nakracan s temi besedami: »Pojdi v garažo!« Kar poletela sem. Že mi je kupil novo kolo! Stekla sem do garaže, odprla vrata in tam je bilo ... umazano ... staro . . . kolo . . . Kaj pravite na to? Jaz nič. Doživela sem najšokantnejši šok in .. . no, sploh ni važno. Aha. Pa mi vi povejte: sem bila takrat srečna ali nesrečna ali pa samo presenečena? Bianca Žvorc, 8. a, OŠ Dane Šumenjak. Murska Sobota EKSKURZIJA V PREKMURJU Bilo je jasno hladno jutro. Pred šolo smo že stali nekateri učenci v gručah, drugi pa so še hiteli proti nam. Ta dan ni bil običajen, kajti pouka v šolskih klopeh ni bilo, pač pa smo se odpravljali na ekskurzijo. Nestrpno smo pričakovali avtobus. Ko se je pripeljal, smo se kot ponavadi vsi zgnetli proti vratom. Tudi ta dan je bilo nekaj zamudnikov in morali šmo počakati še nanje. Krenili smo na pot. Mimogrede naj bi spoznali tudi pokrajino; tako je rekla tovarišica razredničarka, ki nas uči zemljepis. Na tihem smo se nasmihali, češ: Saj že vse vemo o tem delu Slovenije, kjer živimo! Pozneje smo spoznali, da smo se zmotili. Res je, da smo najprej ponovili vse, kar že vemo o Panonski nižini, Slovenskih goricah, podnebju, ipd., ko pa smo prišli na drugo stran Mure, smo zvedeli še marsikaj zanimivega. Glavna postaja naše ekskurzije je bil kraj Lendava. Ob vznožju hriba, na katerem stoji lendavski grad, nas je pričakala tovarišica, ki poučuje zemljepis in zgodovino v lendavski šoli. Ta tovarišica nas je potem ves čas vodila po tem dvojezičnem mestu ob madžarski meji. Izkrcali smo se iz avtobusa in krenili v hrib. Priznati moram, da smo bili še nekoliko »dremavi«, vendar nas je vzpon predramil. Na vrhu smo prišli do gradu, ki so ga obnavljali. Na dvorišču je bilo več spomenikov iz lesa. Vodnica nam je pripovedovala legendo o kralju Matjažu in njegovi nevesti Lenki, ki sta prenočila na gradu v času Banfijev, takratnih lastnikov gradu. Pozneje je dal eden od naslednjih lastnikov grad delno porušiti in ga preurediti tako, daje dobil tlorisno obliko črke L, začetnice imena Leopolda 1., v čemer se je kazala naklonjenost do avstrijskega dvora. Danes je v gradu razstava slik in starih znamenitih predme tov, značilnih za Prekmurje. Po ogledu le-teh smo se vrnili do avtobusa, ki nas je popeljal do kapelice Svete Trojice. Vožnja navkreber je bila zelo zabavna, saj smo ugibali, ali bo avtobus zmogel to pot ali ne. Seveda smo varno prispeli do cerkvice. Tukaj smo najprej poslušali zgodbo o znameniti mumiji kapetana Mihaela Hadika, ki je padel na tem kraju v znameniti bitki proti Turkom. V znak spoštovanja in v zahvalo za zmago je dal Banfi padlega Hadika balzamirati. Učenci smo si z velikim zanimanjem ogledali to mumijo. Za marsikoga je bilo to tudi grozljivo, saj smo prvič v živo videli mumijo. Zanimivo je, da je pod kapelico tudi grobnica. Zgodovinskih znamenitosti je bilo s tem za ta dan dovolj. Bile so očarljive in razburljive. Peljali smo se do tovarne INE —NAFTE, kjer se je poučna ekskurzija preusmerila na drugi del — kemijo. Tovarišica za kemijo nam je povedala kar največ o nafti. Bili pa smo že dobre volje in se pogovarjali o vsem mogočem, tako da nas je bilo že kar težko miriti. V obratu INA— Kaj bom postal Še preden sem začel hoditi v šolo, smo se pri bloku t j. igrali razne poklice. Že takrat sem govoril, kaj bom postal,a jo odločitev sem pogosto menjal. l Zdaj razmišljam, da bi postal mehanik. To delo m® * pog0' očetom večkrat popravljava avto, traktor, kolo in druge sltif sto vzamem sam orodje v roke kaj montiram. Marsikaj zn [0 napraviti. Mami sem že menjal gumo na avtu, ko sva 'me.9.I|ie| d"' na cesti. Svoje kolo sam popravljam. Predstavljam si, da bi1 ma delavnico in obrt. u osn°" Mislim, da bo ta moja odločitev ostala, seveda če si vt vne šole ne premislim in me ne pritegne kak drug poklic- DANIEL BOI,' • oš dobs°v NAFTE nam je več predstavni-kov podjetja predstavilo pro® dela v obratu. Razdeljeni v i skupine smo si ogledali Rafincfl’ . jo, kjer se ukvarjajo s pridobi* njem nafte in plina, s predelavo j nafte, proizvodnjo topil in do®" , lavo ter manipulacijo derivate'-Najbolj zanimivo od vsega n®1 je bilo opazovanje »dežja«-y za velike bazene, v katerih pa® z vratolomne višine voda, ® ogromen slap in se tako hladi- j teh milijonih kapljic se svetlo1” tako lomi, da je vidna mavrica-Petrokemiji proizvajajo P””' vsem metanol, formalin, umei" smole - lepila, in izolacijs* materiale. V Energetiki in str0J” dejavnosti skrbijo za preskrb’ električno energijo; v ta i”111-imajo tudi lastno elektrarneD proizvajajo tehnološko vo , paro ter tehnološko vodoinz za potrebe Rafinerije in Petr0 mije. . ■ Ta dan je bil zelo pou^D' glave smo imeli polne znanja, r tudi zabavali smo se. j Domov smo se vrnili ut™ in razmišljali smo, ali se nam sanjalo o mumiji ali ne. z Maja BUNDERL^ I/ bližini zalaja strojnica. •■Hitro! Hitro1" plane Glattstein k vpregi, naglo izpreže vola, ju požene na kolovoz med polji, voz z golažem in s kruhom pa pusti sredi ceste. »Kar naravnost čez polja pojdiva, da jim še enkrat na padeva v roke,« reče in udari z bičem po volih. Bil je skrajni čas. Ko stopita v goščo, zagledata pred seboj na ovinku nemške kolesarje s puškami, obešenimi čez pleča, in z nahrbtniki na stokih hrbtih. Glattstein se spomni, da ima šajkačo na glavi. Zgrabi jo naglo, kot da bi bita kača, in jo vrže v grmovje. "Vsaj suknjo bi si slekli,« svetuje Lončarju. »Če je vam vseeno, meni ni, ker imam družino. Zaradi vaše lahkomiselnosti ne 'bi rad pade! v vojno ujetništvo.« Lončar se za njegov nasvet in pretirani strah ne zmeni. Ko stopita na drugi strani iz gozda, se vnovič oglasi strojnica, zdaj še bližje kot prej, in požene Giattsteinu takšen strah v kosti, da kar naprej švrka z bičem po volih. Vola se očitno zavedata, kdo jima komandira, ker se ne zmenita ne za bič ne za kletvice, še manj za lajanje strojnice, temveč gresta mirnih živcev svojo pot. Prednji vol spotoma celo na vsem lepem obstane in nekaj tako globoko razmišlja, da ga niti Glattsteino-ve pesti in brce ne spravijo iz ravnotežja. Ves obupan bi rogača naj-reje pustil kar sredi polja, če ne bi računa! na civilno obleko, ki jo bo izkupil zanju. Na obzorju se pojavijo nemška lovska letala in mu nekaj hipov pozneje zgrmijo čez glavo. Boječ se. da bi ga pokropili s svinčenkami, se Glattstein skrije pod vola, ki se prav tedaj olajša in ga pokropi. Ko srečno prideta v prvo vas, pričnejo daleč na jugu grmeti topovi. Prva kmetija v vasi se zdi Giattsteinu preveč siromašna in hiša bajtarska, da bi imeli kar dve moški obleki, čeprav bi se v skrajnem primeru zadovoljil tudi s cunjami. »K tistemu kmetu stopiva! Tam bova še najprej dobila, kar potrebujeva,« pokaže z bičem na kmetijo z veliko zidano hišo in velikanskim gospodarskim poslopjem pod hribom. »Če že morava odstopiti vola, potem naj ju dobi siromak,« reče Lončar odločno. 3 Kljub vojni vihri, ki je zajela svet, Murinci vojne pod Madžari ni- so občutili tako kruto kakor njihovi rojaki pod Nemci in Italijani. Orožniki so sicer vse tiste, ki so preveč glasno izpovedali svoje domoljubje, pretepli in zaprli. Nekaj nezadovoljnežev, ki so hujskali ljudi in organizirali odpor, je oblast drugim meščanom v svarilo celo obesila ali postavila pred zid. Okrajni glavar je sumljive ljudi poslal v internacijo. Manj nevarne med njimi je pozneje poklical domov. Mladina je morala k vojakom; nekaj so jih poslali tudi v Rusijo na bojišče. Na splošno pa so imeli Murinci, ki niso vzbujali posebne pozornosti, mir. Aretacije, zapori in smrtne kazni so bile za Glattsteina samo zanimive novice, o katerih ljudje dan ali dva govorijo, potem pa nanje pozabijo. Ne samo da je s svojo družino srečno vozil med nevarnimi prepadi, s Klaro sta se pod Ogri počutila zares domače. Samo Šarolta se je nekaj širokoustila. Pripovedovala je o nekih upornikih, ki naj bi prišli čez Muro in se spopadli z orožniki, da si ti ponoči ne upajo več v vasi. Prepričan, da je dekletovo pripovedovanje gola izmišljotina, ki se je rodila v razgretih buticah murinskih dijakov, se je oče za hčerkino besedičenje komajda zmenil. Zato je ni niti vprašaj odkod ima čudne novice. Ko pa je Šarolta kar naprej omenjala upor, ki naj bi zaje! mnogo krajev v domovini, in pela slavo nekim namišljenim junakom v hosti, se mu je zazdelo, da deklo le nokoliko preveč ve in da je preglasna. »Ne vem; kdo ti je vse to nakvasil. Zdi se mi. da preveč govo- riš, in to o rečeh, ki so nevarne in ki te prav nič ne brigajo« jo je prekinil nadvse resno, ko mu je jelo njeno razglabljanje presedati. »Ne brigajo?« ■ »Ena sama nepremišljena beseda vpričo nepoklicanih ljudi te lahko kljub mladoletnosti spravi za zapahe. Ne razumem, zakaj siliš v nesrečo, ko ti ničesar ne manjka.« »Ničesar mi ne manjka? Kaj pa svoboda?« »Kakšna svoboda? Si zaprta? Si lačna in naga? Te zebe? Ne smeš v šolo? Ti kdo brani iti med prijatelje? Ne vem, kaj hočeš.« »Domovina ječi pod tujčevo peto, ti pa, kaj še hočem. Boriti se hočem. Ali naj prekrižanih rok čakam na svobodo, ko drugi tvegajo celo svoje življenje zanjo,« je rekla razgretega čela in vročičnih oči. »Če norci v vodo skačejo, tebi ni treba.« »Samo sebičneži in ljudje brez narodne časti mislijo tako.« »O kakšni narodni časti govoriš? Ne razumem, zakaj naj bi se jaz bori! za Slovence in proti Madžarom. Dokler me bodo Madžari pustili pri miru, bi biPneumen, če bi se jim upiral. Samo škodoval bi si, koristi! pa nikomur. Vojna se zaradi mojega rovarjenja ne bi skrajšala niti za minuto. Zato tudi tebi ne dovolim, da siliš v nesrečo. »Mama je Slovenka, otroci po krvi napol, po prepričanju povsem ...« 10 »Igor in Kurti pa prepričanje!« je prasnil v smeh. »Ogri so na strani nacistov, ki morijo Jude. Zato bi človek pričakoval, da bo oče, če že ne svojim otrokom, sledil vsaj svojemu zdravemu razumu.« »Madžarska oblast doslej nobenega Juda ni izročila Nemcem.« »To še ne pomeni, da jih v prihodnje ne bo. Nacisti si bodo prej ali slej podvrgli tudi Madžarsko in potem gorje Judom« »Dokler me ne bodo nadlegovali, bom tudi jaz miroval.« »Pameten človek se vnaprej zavaruje.« »Dokler čeri ne bodo nevarne, bom jadral po svoji trezni poti.« »Si pač mož brez lastnega prepričanja, klečeplazec, ki vsakemu kadiš, samo da imaš od tega korist,« je bruhnilo iz hčerke. »Tukaj imaš klečeplazca!« Oče je stegni! desnico in dekletu prisolil klofuto. »Da si boš za vse večne čase zapomnila, kdaj si prelomila četrto božjo zapoved in užalila svojega očeta. Poberi se mi izpred oči, da te ne vidim več!« Šarolta takšnega izbruha od očeta ni pričakovala. Odkar je odrasla, ni položil roke nanjo. Velikih, začudenih oči, kot da ne more verjeti, da jo je oče zares udari! je strmela vanj. Užaljeno in zmedeno je pogledala mater, ki je malo prej vstopita in se še ni utegnila vključiti v prepir. »Tvoj oče ima prav. Dokler nas pustijo pri miru, bi bili neumni, če bi se jim upirali,« je mati proti njenemu pričakovanju potegnila z očetom. Bolj razočarana v materi, ker pri njej ni našla opore, kakor ranjena v svojem dekliškem ponosu zaradi klofute, je rekla jezno: »Ko bo prepozno, se boste zaman tolkli po glavi« in solz stekla v svojo sobo. . ir Opoldan, ko je bila družina pri kosilu, se je izmuznila iz T se vrnita šele sredi noči, ko sta bila starša že v skrbeh, da kaj hudega zgodilo. _ p0/lti- Po tem dogodku Šarolta dolgo časa ni načeta nobenega p enega vprašanja. Ko pa je zopet spregovorila, je bilo jasno, sama, temveč da ji nekdo daje potuho. . upd »Borci prihajajo čez Muro in sejejo nezadovoljstvo / med kmeti,« je rekla pri kosilu. »Tudi z orožniki so se zop so padli. Tokrat z večjimi silami, kar je Madžare tako vznemirilo.' p^i-poslali vojsko v vasi. Z uporniki imam neposredne zveze, z kom sem se že trikrat sestala. Terenka sem,« je pripovedova strahu kar vpričo Igorja in Kurta, ki sta napenjala ušesa ko zajca, iz oči pa ji je sija! ponos, da je z uporniki in da sme deliti razne nevarnosti. Očetu je skoraj padla žlica iz rok. -:st/ b' »Prav zdaj ti je treba vtikati svoj nos v te stvari, ko so ta ko čuječi, da slišijo vsako iglo, ki pade v Prekmurju na tla," J ., od skrajno vznemirjeno. »Na svojo sestrično pomisli! Kaj ima « tega, da je rovarila proti oblasti. Zaprta je, dosegla pa ni ? g 2rne' »Žrtve morajo biti,« je pribila polna zanosa in ne da b'5 nila za očetov strah povzela: s. »Naši prav dobro vedo, kaj hočejo in kako je treba r sovražnikom. Če se upajo boriti proti Nemcem, zakaj P0'? lahko ugnali Ogrov v kozji rog. Žaupnik pobira za upornika p0 zdravila, hrano, obleko, pač, kar dobi. Vsak domoljub prisp ^pe' svojih močeh. Za prispevke dajo potrdilo. Tudi mi moramo P »Samo s tem mi ne pridi! AH ti zadnjič nisem dovolj ja^e^k veda! kaj mislim? Ničesar ne dam. Ne samo to, da je smrtno no, komunistov jaz ne bom podpirat V zahvalo mi bodo vze.t0K“ no. Kaj naj počnem potem? Stopim v kolhoz in vozim trak pg- »O kakšnem komunizmu govoriš?« se je zasmejala. so 0. .vobodilna borba ni komunistična, ampak narodna. V borb vključili pripadniki vseh političnih strank. Zato imamo opot° Angležih.« pjč d°' »Če imajo Angleži prste vmes, potem se iz tega ne bo brega skuhalo.« . sj pa »Tisti, ki so pametni, ne odklanjajo prispevkov. Dajo m način zagotovijo prihodnost.« m , »Prihodnost!?« pti^ »Da, prihodnost!« je hlastnila, ko je videla, da je dvomiti o svojem stališču, mati pa ostala neopredeljena, »t v ov kodušnost bo po naši zmagi samo tebi v prid. Če pa boe strani, od nas ne pričakuj nobenih uslug!« . a »Sodelovanje s partizani nam lahko vrže lepe obresti, sf pri tem veliko tvega. Zato je treba o zadevi temeljito premi je vtaknila v pogovor mati. 0 o »Mati ima prav. Preden se odločimo za ali proti, mora devi temeljito premisliti,« se je strinjal oče, si zasukal brke v prodajalno. * r!^i^ Naslednje dneve ni veliko govori! zato pa tem vec y pgn »Če rdeči vojno zaigrajo, mi prispevki, ki jih bom P°s ptfP, zanom v hosto, sicer ne bodo koristili, škode pa tudi ne bo peflO, Če pa zmagajo, jaz pa nisem bi! zanje, mi najprej vzame/ k 0 po ženje, potem pa me poženejo na skupni kote! Če pa jim po molim pod nos potrdilo, da sem bil njihov, mi trgovino mo!1 pjpil0 stijo. Zatorej bom pametno ravnaj če bom dajat Samo da n tako strašno nevarno!« »Če me Madžari osumijo, bom taji! Kratko malo ne p$ H česar vedeti. Če pa mi dokažejo, da sem prispeva! bom l.žjdiČ me komunisti prisilili. Potrdilo pa bom tako skril, da ga niti najde.« hoif.^p »Štiri prekajene šunke in dvajset kilogramov klobas K speva! Naprej pa nič ne vem,« je rekel nekaj dni pozneje o sta bila sama. ..^piia f Šarolta mu je od sreče planila okrog vratu in ga Pol> kam na brke. . (nadaljevanje Pr' VESTNIK, 21 STRAN 14 sPort SNL člani Rudar (TV) ••tale Medvede Steklar ^fft.) tlan •herad Hkroi Voaila MURA Stol 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 16 14 13 10 9 9 9 6 6 4 10 8 PNL 9 9 8 7 6 0 6 8 8 10 10 13 4 6 9 6 9 10 10 8 9 10 9 10 13 43:13 52:26 35:29 35:24 25:33 37:36 28:36 19:28 31:31 23:25 24:34 26:31 28:31 10:37 38 34 30 29 26 25 25 25 24 24 24 23 22 13 mladina S1*’ 24 20 0 4 125:47 40 ^HŠOVci 24 17 2 5 83:39 36 "sina 24 15 2 7 60:40 32 24 13 4 7 60:34 30 ’»išie 24 10 5 9 71:64 26 “akovci 24 8 7 9 50:58 23 ^lana 24 10 2 12 45:43 22 Xovci 24 7 7 10 33:43 21 pravnik 24 8 2 14 45:69 18 24 8 1 15 48:59 17 24 6 5 13 54:86 17 ^kovci 24 7 3 14 45:96 17 24 6 2 16 36.77 14 “""X ---------~ SLOGA tretjič . ŽAGALA saj so tretjič |; a. v trajno /P™0 mesto in prejeli V 0 Radgončani so bi-jl/M. Drueo °jkl ln kr°su, kjer so v'v ^Vanit t”16-0 so zasedle žen-tenis r‘J' paso bili moški enske v košari/ nam'znem tenisu ----------------- o,nost na SCTPU .URESNIČILI PROGRAMSKE .naloge •rWh.“Plovili v tem Šolskem le- ueOd2adnjem sestanku "jih s srLdn° ?° lud' ocenili lvtadd;njl1?1 šolami sosed-Wn LOli iniait fa2kem 'n v Avstri-ki 7 tud' nekaj izvrstnih h dr?Urske lj., sPehom tekmujejo Žaj v okviru republike 'Zvesti zim"! tokrat Prv’č ni «aj i) ^dtem FSku8a smučarskega < >li no 0 bodo Plavalni te-^ania'’' 'n ment' Ograde Pa lud' podelili Jud0 PO DVEH TURNIRJIH VODIJO SOBOČANI V Leobnu v Avstriji je bil drugi turnir Alpe Panonija v judu. Sodelovalo je 138 tekmovalcev iz 12 klubov. Lep uspeh so dosegli tekmovalci soboškega Partizana, ki so osvojili 11 medalj. Rezultati — pionirji — do 28 kg: 3. Ran-čigaj; 31 kg: I. Hašaj; 34 kg: 5. Čuk: 38 kg: 3. Novak, 8. Kralj: 42 kg: I. Lazar, 3. Vehab; 46 kg: L Pavlič, 3. Horvat; 55 kg: 5. Glažar, 7. Kuplen; nad 55 kg: 8. Kerec. Mladinci — 60 kg: I. Breznik, 3. Cikajlo, 5. Šeruga; 65 kg: 2. Brozovič 71 kg: 2. Vehab, 5. Sapač; 78 kg: 3. Kos in nad 78 kg: 3. Sadi. 7 k Atletika REKORD ŠČANČARJA V Ljubljani je bilo republiško finale za atletski pokal Slovenije za pionirje. Sodelovali so tudi pionirji in pionirke iz osnovnih šol Pomurja in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje se je odrezal Miran Ščančar (OŠ Beltinci), ki je skočil v daljavo 572 cm, kar je nov republiški rekord. Tina Klemenčič (Radgona) je zmagala v mestu žogice z 62,90 m, Alenka Žekš (OŠ III MS) pa je žogico vrgla 49,04 m in zasedla tretje mesto. Kajakaštvo Štiri prva mesta tekmovalcem Kroga Ne reki Savi v Krškem je bilo medklubsko tekmovanje kajaka-šev in kanuistov. Sodelovalo je okrog 40 tekmovalcev iz 5 klubov. Lep uspeh so dosegli tekmovalci Kroga, saj so osvojili štiri prva mesta. Pri članih C—1 je zmagal Simon Kuzmič, pri mladincih K—1 Roman Kovačič, pri mladincih C—I Iztok Horvat, pri pionirjih K—I pa je zmagal Darjan Borovič, Borut Horvat je bil tretji, Anton Škraban četrti, Simon Bokan peti in Titan šesti. PO OSMIH LETIH NAFTA ZOPET V SLOVENSKI LIGI Nogometaši lendavske Nafte so v območni slovenski ligi vzhod osvojili prvo mesto s prednostjo štirih točk in se po osmih letih zopet vrnili v slo- vensko ligo. Pot do tega uspeha je bila dolga in težka, zato so v klubu tembolj veseli, da so naposled uspeli uresničiti cilj. Zavedajo se, da je bilo potrebno veliko dela in napora tako med igralci, strokovnim vodstvom kot tudi vodstvom klu- ba. Za ta uspeh so najbolj zaslužni igralci, ki so se zavedali odgovornosti in se požrtvovalno borili na tekmah, od vratarja Kuska do najboljšega strelca lige Hercega, ki je dosegel 15 golov, kapetana Dovečerja z 9 goli ter igralca in trenerja Ivana Davida. V moštvu so se tudi uveljavili nekateri mladi igralci ter drugi. Po doseženem uspehu Nafte pa ni časa za praznovanje, saj se bo hitro približala nova tekmovalna sezona, ki bo zahtevnejša. Tega se po besedah podpredsednika kluba Mihaela Dominka, s katerim smo se pogovarjali, dobro zavedajo. Zato pripravljajo nove načrte, saj predvidevajo spremembe v igralskem in strokovnem vodstvu. Za zdaj je zanesljivo, da bo klub zapustil Glavina, svoj odhod pa je napovedalo še nekaj igralcev, med njimi oba vratarja, kar bi bil zanje največ-ji problem. Upajo pa, da bodo obdržali vsaj enega vratarja in tudi še kakšnega igralca, ki je napovedal odhod. Poleg tega N. Bale Pr p°r?ra »J^njakovec t' te^1Sl?ednarodni n0‘ 'z M člani v? se Pomerili ve-XnŽ?rske ^^zombatfa ^aoapPJ51 SO k .^osenjakovec. X lvobehk ' gostje, ki so 'z2:| a k°akurencah:ve-. ’ ldm pa s 3:1 X Akcija NAUČIMO SE PLAVATI V soboški občini tudi v tem letu organizirajo učenje plavanja. Tečaji bodo v juliju in avgustu na soboškem kopališču. Tam tudi zbirajo prijave vsak ponedeljek. Začetek tečaja bo 2. julija 1990 ob 10.00. Cena 20-urnega tečaja znaša 200 dinarjev. STOLPEC UREDNIKA ^t^rsk ^ 1990, ob 8. r tn'|Sob,,,' tradicio-J'6oHa'-'n">riai e\! noSometu za ° p Umovanju, 'o^lo 4Sr\e Snovne šole, ekip. Šah Zmagal Igor Kos Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo junijski hitropotezni turnir. Med devetimi šahisti je zmagal Igor Kos s 6 točkami pred Danilom Harijem 5,5, Cirilom Logarjem in Antonom Maričem, po 4,5, ter Borisom Kovačem in Matijo Gaborjem, po 4 točke. Monošter v Krogu V soboto, 23. junija 1990, bosta v Krogu mednarodni rokometni tekmi. Srečali se bodo rokometaši Kroga in Monoštra ter Beltinke in Monoštra. Srečanji sodita v okvir obmejnega športnega sodelovanja med športniki in športnicami iz Porabja iz soboške občine. ŠŠD Gimnazija Ljutomer Kodbova in Makoter Tako kot vsako leto so tudi tokrat v okviru ŠŠD na ljutomerski gimnaziji izbrali najboljšega športnika, športnico in razredno skupnost na šoli. Za najboljšo športnico je bila ponovno izbrana Alenka Kodba z 294 točkami pred Nado Vukovič, 291, in Alenko Zorko, 264 točk. Naziv najboljšega športnika pa si je pridobil Sašo Makoter s 599 točkami pred Dejanom Škrgetom, 580, in Danijem Smodišem, 515 točk. Za najboljšo razredno skupnost pa so izbrali 3. NM s 1865 točkami pred 2. NM 1375 in I. NM b s 1335 točkami. Najboljši posamezniki so dobili praktične, razredna skupnost pa denarno nagrado. Na petem športnem dnevu pa so izvedli šolsko prvenstvo v atletskem troboju, na katerem je sodelovalo 141 učencev. Pri fantih je zmagal Makoter s 3423 točkami pred Novakom, 3329, in Rudolfom, 3272 točk. V konkurenci deklet pa je bila najboljša Giovanijeva z 2216 točkami pred Zorkovo 2133 in Vrbnjakovo 2101 točko. Tone Ficko PRODAJA IZJEMNO UGODNO VSI NA G0KSK0 KOLO 18 prestav 'sW$~beretta MOUNTAIN BIKE ZR somo 3.700 din BREZ OPREmE ALI tel. oPstvo 3.900 din Z OPREfflO na 3 obroke BESS PRO MARKET : 061 455 298 tel.&fax.: 061 218 968 062 39145 JUNIJA 1990 NOGOMETAŠI NAFTE IZ LENDAVE - NOVI ČLANI SLOVENSKE LIGE. Stojijo od leve: Gašpar (teh. vodja), Kapun (pom. trener), Varga, Novak, Rob, Herceg, Palatinuš, Ratajec, Drvarič, Graj, Kusek, A. Horvat, Dominko (podpredsednik). Čepijo: Šemov-čan, Piberčnik, David, Preradovič, Pintarič, Dovečar, Karakatič, Glavina, Tot, D. Horvat in Šabjan. se tudi pogovarjajo z nekaterimi igralci, ki bodo okrepili moštvo. Prvi pogovori so bili uspešni, zato upajo, da bodo pripravili kakovostno moštvo, ki bo z uspehom tekmovalo v slovenski nogometni ligi. Do spremembe bo prišlo tudi pri strokovnem vodstvu. Dosedanji trener David bo v prihodnje samo igralec. Zato iščejo novega trenerja, katerega ime pa še ni znano. Vodstvo kluba pa čaka tudi zahtevna naloga pri zagotovitvi potrebnega denarja za tekmovanje. Po finančnem načrtu, ki so ga že pripravili, bi za tekmovanje potrebovali 145.000 nemških mark, kar vsekakor ni tako enostavno zagotoviti. Stroški potovanja, oprema igralcev in vzdrževanje so precej visoki, dotacija pa minimalna. Zato čaka pri zagotavljanju denarja člane upravnega odbora kluba zahtevna naloga. Upajo pa, da bodo ob razumevanju delovnih organizacij, obrtnikov in ljubiteljev nogometa v Lendavi, kjer ima ta športna zvrst dolgoletno tradicijo, to tudi uspeli ter se tudi v prihodnje obdržali v slovenski ligi, kar je tudi njihova želja. F. Maučec ---Nogomet MURA OSTALA V SLOVENSKI LIGI Nogometaši Mure iz Mruske Sobote, ki so se po odvzemu treh točk znašli v nezavidnem položaju v boju za obstanek v ligi, so v zadnjih kolih tekmovanja v slovenski nogometni ligi igrali zelo obremenjeni'. Vse pa se je dobro končalo. V zadnjem kolu so sicer zabeležili skromen rezultat 2:2 s Pohorjem iz Ruš, ki celo prvenstvo ni doseglo niti ene zmage, vendar pa je bila točka dovolj, da se ni zgodilo najhujše. V zadnjih kolih so namreč dosegla moštva, ki so si prizadevala za obstanek v ligi, nekaj sumljivih izidov, tako da je usoda marsikoga visela v zraku. Treba pa je tudi povedati, da je na nedeljski tekmi Muro oškodoval sodnik Kolarič iz Kidričevega, saj je v 70. minuti razveljavil pravilno doseženi zadetek. Na tekmi pa zaradi dveh rumenih kartonov tudi ni nastopil Kardoš, kije eden od stebrov soboške Mure. Strelca golov za Muro sta bila Gaševič in Ku-tuš. ---KARATE —----------------------------------- Sobočani na mednarodnem turnirju V Črnučah je bilo mednarodno tekmovanje v katah. Sodelovalo je 113 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 klubov iz ZRN Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanja so se udeležili tudi Sobočani: Gabika Bočkaj, Sabina Jakovljevič, Tatjana Ternar in Boris Baranja. Bočkajeva je morala zaradi obnovljene poškodbe gležnja svoj nastop odpovedati. JakovljeviČeva je lepo izvedla nastop, pozna pa se ji, da je prehitro napredovala, da bi posegala po prvih mestih med pionirkami že takoj na močnih mednarodnih turnirjih. Ternarjeva in Baranja sta kot kadeta zaradi propozicij organizatorja nastopila pri članih in članicah. Zato po pričakovanju nista dosegla vidnejše uvrstitve. Trener Milan Zadravec bo poletne mesece izrabil za redne treninge s svojimi varovanci; dvig forme za jesenska republiška prvenstva kadetov in mladincev pa pričakuje od julijskih priprav v Izoli in Bohinjski Bistrici. Borut Sušeč Košarka MLADINCI POMURJA PRVAKI V^zadnjem kolu prvega dela prvenstva v območni slovenski košarkarski ligi za mladince je Pomurje premagalo Maribor z 79:55. Strelci za Pomurje: Bačič 18. Gbnter 14, Zunec 13, Bohar 12, Bodanec 11 in Sraka 11. Mladinci Pomurja so tako postali prvaki. V tekmovanju območne slovenske kadetske lige pa je Pomurje premagalo Comet z 99:89. Strelci za Pomurje: Žunec 34, Gbnter 28, Bratkovič 24, Ivanc 9 in Kar 4. r Motokros Zmagal Zdovc, Mlinarič deseti IAvto-moto društvo Štefan Kovač Murska Sobota, ki že vr- J sto let goji tudi športno dejavnost, je pripravilo na prenovljeni 1470 metrov dolgi progi v Mačkovcih na Goričkem četrto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm. I Tokrat lepo vreme je na dirke privabilo okrog dva tisoč l jubiteljev tega športa. Proga, ki je bila dobro pripravljena, vendar razmočena, je mojstrom motokrosa povzročala težave, ki pa so jih dobro premagovali. Na dirki je sodelovalo 27 dirkačev, ki so s svojimi drznimi vožnjami navduševali občinstvo. Tokrat je I bil najuspešnejši tekmovalec iz Brežic Marjan Zdovc, ki je v Itreh vožnjah dvakrat zmagal in postal tudi končni zmagovalec. I Vodeči Janez Juhan iz Jastrebarskega je bil tokrat šele peti, vendar je po štirih dirkah obdržal vodstvo s prednostjo 35 | točk Radgončan Janez Mlinarič, ki tekmuje za Unior Lenart Iin nekaj časa ni nastopal, je zasedel deseto mesto. Jure Kozar I (AMD Stefan Kovač, Murska Sobota)-je brez točke zasedel triindvajseto mesto. .. .. Rezultati — 4. dirke: L Zdovc (Brežice) 55, 2. Urbanija ■ tl iubliana) 50, 3. Gajser (Zabok), 4. Sinčič (Jastrebarsko)’37, . I 5 luhant (Jastrebarsko) 32, 6. Vesenjak (Jastrebarsko) 31, 7. I Zajec (Karlovac) 29, 8. Avbelj (Samobor) 25, 9. Jelovšek (Kar- | ■ Iovac) 24inl0 Mlinarič (Lenart) 20 točk. V skupni uvrstitvi po štirih dirkah vodi Juhant s 195 točkami pred Urbanijo, 160, in I Gajserjem, 153 točk. tg BAKOVCI NISO USPELI Zaradi povečanja slovenske in obeh območnih nogometnih lig se je kar dvema pomurskima moštvoma ponudila priložnost za uvrstitev v območno slovensko ligo vzhod. Nogometaši Turnišča — prvaki pomurske nogometne lige — so se v višje tekmovanje uvrstili neposredno, tako kot prvaki preostalih regij v Sloveniji. Zaradi premestitve Proletarca iz Hrastnika v zahodno skupino območne slovenske lige, to so zahtevali nekateri klubi, pa je ostalo še eno prosto mesto. Zato so igrale kvalifikacije štiri drugouvrščene ekipe v regijah severovzhodne Slovenije, med njimi tudi Bakovci kot drugouvrščeno moštvo v pomurski nogometni ligi. Žreb je bil Bakovčanom naklonjen, saj so se v prvem kolu srečali z Bočem v Poljčanah. Pričakovati je bilo, da bodo dosegli ugoden rezultat za povratno srečanje v Bakovcih. Kaže pa, da moštvo ni bilo dovolj psihično pripravljeno za to nalogo. Drugače si namreč ni mogoče predstavljati, da so prvo tekmo z Bočem v Poljčanah izgubili s 3:0, vse zadetke pa so dobili v drugem polčasu. Kljub temu pa je še obstajal kanček upanja, da bodo zamujeno nadomestili na povratni tekmi v Bakovcih. Toda niso uspeli. Tekma je bila namreč v drugem polčasu pri 1:0 za Bakovce prekinjena, ker je eden od gledalcev napadel stranskega sodnika, ki je Ba-kovcem razveljavil drugi zadetek. Tako so vsi upi splavali po vodi in Bakovčani bodo morali še naprej tekmovati v pomurski ligi. Ker pa se Bakovci niso uvrstili v območno slovensko ligo vzhod je bila zapečatena tudi usoda Kobilja, da bi kot predzadnje moštvo še naprej ostalo v pomurski ligi. Iz pomurske lige sta tako izpadli moštvi Kobilja in Cankove, nova člana pa sta postala: Ljutomer — prvak prve medobčinske nogometne lige Lendava. Za izpraznjeno mesto (Turnišče se je uvrstilo v višji tekmovalni razred) se potegujeta drugouvrščeni moštvi Ro-gašovec in Odranec. Prva tekma v Rogašovcih se je končala z zmago domačinov z 2:1, povratna pa bo v nedeljo v Odrancih. Zmagovalec obeh srečanj bo postal član pomurske nogometne lige. Feri Maučec Dvajset^ !et rokometna sodnika Mirko Šeruga iz Murske Sobote, zvezni rokometni sodnik, in Božo Babič iz Moščanec, republiški sodnik, praznujeta 20-letnico sodniške kariere. Oba sta se najprej preskušala v pomurskih rokometnih klubih kot aktivna igralca, potem pa se odločila za vodenje rokometnih tekem. Na rokometna igrišča ju vežejo prijetni, pa tudi neprijetni spomini, tako kot je to pač v športu. Kot tandem sta kar 18 let sodita tekme r pomurski in republiški ligi. Tako hitro pa se še ne nameravata ločiti od rokometa. Mirko Šeruga bi rad konča! svojo rokometno pot kot zvezni kontrolor, Božo Babič pa bi rad še pet let delil pravdo ekipam > pomurski in republiški ligi. Upajmo, da se jima bodo želje uresničile. Božo Babič Mirko Šeruga STRAN 15 utrip življenja. DOMAFULD POVEST O VZTRAJNIH LJUDEH Zgodba o Domafoldu je zgodba o optimizmu in vztrajnosti. Ta vas, pravzaprav zaselek, je bil do prve svetovne samostojno naselje, potem pa so ga priključili Krplivniku. Je približno enako oddaljen od Hodoša in Krplivnika. Če se peljete po cesti proTi mejnemu prehodu Hodoš, naj vas pogled popelje na desno. Ob vznožju griča boste zagledali strehe hiš. Ni jih veliko, zdaj le še kakšnih 16. In v njih živijo ljudje, 41 jih je, ki sami sebe imenujejo Domafoldčari. Pot je slaba, ozka, makedamska, tako da se sprašujem, kako se tu sploh lahko srečata dva avtomobila. Pravzaprav je to obisk z namenom. V Domafoldu so namreč po dobrih dvajsetih letih priprav in gradnje dokončali vaški dom. In to je res zgodba o vztrajnosti. Na prvi pogled je videti kot majhna hiška, ki ima tri prostore, velike 96 m2. Stoji ravno na križišču poti: ena vodi proti Krplivniku, druga proti Hodošu, tretja te popelje do meje, ki je oddaljena le nekaj korakov. In tu nam začne pripovedovati zgodbo Sandor Balaicz. »Bilo je tam nekje v petdesetih letih. Nastala so nesoglasja med Krplivnikom in Domafoldom. Pravzaprav so se nekaj spričkali gasilci. Naši so se nato priključili gasilcem s Hodoša, zato pa niso smeli več v kr-plivniški gasilski dom. In tako so potem sklenili, da sami zazidamo svoj dom.« Graditi so začeli pred več kot dvajsetimi leti. In eno zadnjih nedelj so dom slavnostno predali namenu. Na prireditvi se je zbralo toliko ljudi, kot v Domafoldu že dolgo ne. Predsednik sveta KS Hodoš Lajos Organ je dom predal namenu, v kulturnem programu pa so nastopili tudi šolarji in hodoški pevski zbor. Ena zmaga je dobljena. Veliko dela pa jih v zaselku še čaka. Tuje cesta, ki smo jo že omenili. »Urediti bi bilo treba še vodovod, pa tudi telefonijo, saj imamo zdaj le en telefon, ki smo ga dobili pred kratkim. Najprej pa bi se bilo vendarle potrebno lotiti ceste. Ce nam ne bo nihče pomagal, si bomo morali spet sami. Čez 20 let bodo 85 let, pa kaj potem! Ko mi je povedala, da je stara 85 let, sem trdil, da to ni mogoče. Tega nisem dejal zaradi lepega vedenja, poklona, ampak zato, ker se mi je dejansko zdelo, da je sogovornica Alojzija Marinič iz Stročje vasi veliko mlajša. »Sem kmečka'hči. Poročila sem se mlada; komaj 19 let mi je bilo, za roko pa me je zaprosil — daljnega 1928. leta — postaven Franc iz Noršinec. Po poklicu je bil čevljar, poleg tega pa iz ne ravno revne družine — pa sva se vzela. Gostija je bila sicer bolj skromna.« Mariničevima se je rodilo petero otrok, žal pa sta dva mlada umrla, tako da še živijo dve hčeri in sin, ki so zdoma. Doma, na Alojzijinem gruntu, je ostala vnukinja Stanka, ki seveda ni samska, ampak se je poročila z Jankom. V veliko veselje sta ji — moji sogovornici namreč — pravnuka: 14-letni fantek in 4,5 leta stara punčka. Ob obisku nista bila doma. »Nekako sva se z možem in otroki, pozneje pa z vnukinjo, kije preživela vsa leta pri naju, prebijala skozi življenje, in tudi on, ki je umrl pred dvema letoma, je učakal visoko starost: 82 let. So pa tudi spomini na težke čase, recimo med vojno, ko so nama hoteli odpeljati vso živino. Ob obvezni oddaji sva morala naenkrat dati 7 glav živine, tako da bi ostala le ena telica. Moža je to razkurilo, pa je še to odgnal na prevzemno mesto. Odbornik Slavič iz Babinec ga je končno pregovoril, naj ja hleva popolnoma ne izprazni. Bolj iznajdljiva pa sem bila jaz, ki sem dva pujska spustila iz hlevov v bližnje koruzinje in ju tam hranila.« Nič kaj prijetni, so tudi spomini na vojno obdobje. Že res, da je dajala hrano partizanom, jih ponoči vodila sem ter tja, jih skrivala in še kaj, a kaj, ko pa nekateri izmed njih tega po vojni niso hoteli priznati, pa so tako na mojo sogovornico pritiskali. Na živino je že nekako pozabila, ne pa na zemljo sredi vasi, na pobočju — bilo je je 2,4 hektarja, na kateri so zgradili zadružni dom, ne da bi to dovolila, prodala. Zdaj, mnogo let pozneje, tudi 85-letna Alojzija Marinič iz Stročje vasi upa, da bo pravici prej ko slej zadoščeno. Za to pa se .. . |etons* Alojzija Marinič iz. Stročje vasi se kljun oj ne da. , , č S. Foto!5' • • ietM močno zavzema tudi vnukinja Stanka, čeprav zaposlena, enako mož, zasadila tar buč. §ved. Čeprav ima Alojzija hčerko v tujini’ skem, tja ni nikoli potovala, drugače pa . .|a- Ji-v stikih. Pa tudi kam drugam, po svetu, pozn«? vela je doma za svojega moža, otrok , ^so vnuke in zdaj pravnuke. 85 let, kolikor J _ . seveda lepa leta, polna doživetij, ven rnjco'*’ zdelala, in najbrž tudi bralec, ki sogo5' varjal1 na posnetku, ne verjame, da sem se p°e žensko, ki se ponosno drži pokonci. Stavba na fotografiji bi skorajda lahko šla v Gui-nessovo knjigo rekordov. To je namreč vaški dom v Domafoldu, ki so ga gradili več kot dvajset let. Evgen Josar je mizar; po petih letih dela v Avstriji se je vrnil domov in odprl svojo delavnico. Nasledniki že čakajo, saj ima sina in tri hčerke. Kljub temu pa čaka zaselek negotova usoda, saj ima samo še nekaj hiš naslednike. mogoče to izpeljali naši otroci,« nekako s trpkim nasmehom pove Sandor Balaicz. Rekli smo že, daje hiš 16, vendar je le še šest, sedem takih, ki imajo naslednike. Ljudje se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, nekaj je tudi zaposlenih, našli pa smo tudi dva obrtnika. Majda Gergar je pred kakšnim letom odprla frizerski salom. »V Mursko Soboto se nisem želela, več voziti, ker je bilo veliko naporne vožnje. Sicer pa mi strank ne manjka, saj hodijo k meni tudi iz sosednjih vasi.« Podobno je o svojem delu razmišljal tudi Evgen Josar, ki se ukvarja z mizarstvom. Če bi delal le za domačine, bi najbrž že obubožal. Tako prihajajo naročila za pohištvo, okna in vrata iz bližnje in daljne okolice. »Tudi oče je bil mizar. Sam sem nadaljeval z njegovim delom, potem pa sem odšel za pet let v Avstrijo, da sem zaslužil nekaj denarja in si kupil potrebne stroje.« Tako torej teče življenje v Domafoldu. In čeprav je življenje v zaselku ob meji vse prej kot lahko, so ljudje optimistični in ne obupavajo nad svojo usodo. Domafoldčani se zavedajo, da bodo živeli tako, kot si bodo uredili sami. Pri tem ne čakajo pomoči od zunaj, zanašajo se le sami na sebe. Silva E6ry Plaketa pomurskemu društvu za varstvo Prvi zasebni avtoservis za Renault v Bratoncih STEFAN MARIČ IZ GANČAN V začetku maja je v Bratoncih odprl novo avtoservisno delavnico Janez Škafar iz Bratonec. To je prvi zasebni avtoservis za vozila Renault v Pomurju. Novi obrtnik je več kot 16 let delal v soboškem Agroservisu, kjer se je tudi izučil poklica. Najprej je delal v proizvodnji kot mehanik, nato kot poskusni šofer, zadnjih deset let pa kot vodja oddelka za re. Delavnica je tudi sodobno opremljena z dvigali, stroji za montažo gum, testimo napravo, hidravlično prešo, stabilnim vrtalnim strojem, brusilnim strojem s kompletno pneumatsko inštalacijo. Čeprav sprejema v popravilo in servisiranje vsa vozila, pa seje odločil za servisiranje renaultov, ker želi vnesti konkurenčnost. Želi tudi strokovno so- Najstarejši krajan Štefan Marič iz Gančan je star 87 let in je najstarejši krajan. V mladih letih je okusil tegobe zdomstva, saj je 15 let delal v Franciji. Po vrnitvi pa je bil nekaj let zaposlen pri Gradbenem podjetju Graditelj v Beltincih. Kljub lepi starosti je še vedno čil in zdrav, saj sam obdeluje košček zemlje in brez očal bere časopis. Zelo rad prebira Vestnik in ga vsak teden težko čaka. Zadovoljen pa je tudi s pokojnino, ki jo dobiva- F. M. okolja Ravno ob izidu druge, najnovejše številke društvenega glasila Zeleni list (slogan: ZA zdravo hrano, PROTI nepravilni uporabi kemičnih sredstev v kmetijstvu) se je zgodilo; ob svetovnem dnevu varstva okolja, 5. juniju, se je društvo za varstvo okolja Pomurja znašlo med prejemniki plakete sveta za varstvo okolja pri konferenci SZDL Jugoslavije. Plakete so podelili na sobotni proslavi zveze društev za varstvo okolja Slovenije v Ljubljani B. Ž. ---BELTINCI---------- Kulturniki Beltinci kot drugi center v soboški občini se je v zadnjih letih naglo razvijajo in spreminjajo svojo podobo. V tem času so tudi zrasli številni lepi objekti in stanovanjske hiše, ki so lahko ponos kraja. Žal pa niso dovolj naredili, da bi bil kraj lepši, čistejši in privlačnejši. Zato je tudi kul-turnoumetniško društvo sklicalo pogovor o prizadevanjih za lepši videz kraja pred pomembnejšimi dogodki, kot so birma, nova maša in pa 20. jubilejni folklorni festival. Čeprav se pogovora niso udeležili vsi tisti, ki bi morali skrbeti za lepši videz kraja, pa so udeleženci v živahni razpravi opozorili na nekatere najbolj aktualne probleme, ki se dajo z malo dobro volje odpraviti, razmišljali pa so tudi o nekaterih dolgoročnih rešitvah, kar pa ni bil namen tega razgovora. ’ Ugotavljali so, da so nekateri družbeni objekti slabo vzdrževani, zlasti pa njihova okolica. Dogovorili so se. da bodo v najkrajšem času Jadralna letala so pretekle dni na športnem letališču v glavnem počivala. Slabo vreme namreč ni omogočilo W bliškega mladinskega in članskega prvenstva v jadram jzvedli Zato so tekmovalci razočarani zapuščali letališče, saj s vens*'C. dve disciplini v enem tednu, to pa je premalo za priznanje juh" za lepši kraj, kaj pa drug’ poskrbeli za lepši videz potoka Črnca in parka ter zaprli pot za osebne avtomobile. Zavzeli so se tudi, da bi morale krajevna skupnost, nekatere delovne organizacije in ustanove več narediti za čistočo svojega okolja. Na pogovoru pa so tudi predlagali ponovno ustanovitev turističnega dru- red|etdi štva, ki je v Beltincih P so t^ delovalo. V ta nani odP°r z3 imenovali iniciativo j bo pripravil vse P (g pa ustanovitev društva- jpiij j. bi bilo v prihodnje ^^dg0' lec krajanov, zlasti . nejših, za lepši Vide Mercator- Univerza! Lend^ servisiranje osebnih vozil. Čeprav se je specializiral za razne avtomobile, se je odločil za servisiranje Renaultovih vozil. Kasneje pa bo Renaultova vozila tudi prodajal. Zgrajene ima lepe delavnice — montažno halo v velikosti 300 kvadratnih metrov delovne površine z upravnimi prostori in sanitarijami. Tačas so zaposleni trije, v prihodnje pajih namerava imeti 6. Poleg servisiranja bo opravljal tudi kleparska dela, za kar ima potrebne prosto- delovati s servisi in serviserji. Že prav na začetku ima veliko dela, tako da je čakalna doba tri do štiri dni. Urejenih ima tudi 450 kvadratnih metrov asfaltnega parkirnega prostora. Če pa bodo potrebe narekovale, pa bo prostore lahko razširil. Novo avtoservisno delavnico Janeza Škafarja v Bratoncih so vozniki avtomobilov z zadovoljstvom sprejeli, saj menijo, da je bila na tem območju potrebna. F. Maučec USPEŠNI IZ NEMŠČINE V Sloveniji je bilo letos prvič tudi tekmovanje v znanju tujih jezikov za učence 8. razredov osnovnih šol. Nanj so se uvrstili tisti osmošolci, kf so bili najprej uspešni na šolskem tekmovanju (bronasto priznanje) in nato še na občinskem (srebrno priznanje), le dni so bili objavljeni rezultati. So dokaj spodbudni tudi za pomurske šolarje. tiste, ki so tekmovali iz nemščine. Tako se je GABRIJELA ME-KIŠ z OŠ Rogašovci uvrstila na 3. mesto, Aleksandra Balažič z OS Gornji Petrovci je bila četrta, Klavdija Žižek z OS Apače peta in Matej Nemec z OŠ Drago Lugarič Lendava sedmi. Vsem seveda kaže čestitati! J. G. Mercator-Univerzal Lendava v sodelovanj1^ jg. j11 no Elektromaterial iz Lendave obvešča, da . nija prodajajo - EL^^ STIKALA, VTIČNICE, OKOVE, PRIKLJUČNE TE VSEH VRST Cene so znižali do 40 odstotkov ■ Obiščite jih in se prepričaj16 V vseh tehničnih trgovinah Mercator-Um* Lendava STRAN 16 VESTNIK 21. utrip življenja. TRGOVINA PRI CERKVI bi kar ° T13-'0 Je manjkalo, pa |0 nekaJ §or'čkih vasi osta-Sow^d,lne trgov>ne, v kateri Šim t^^ovali z najosnovnej-sp,°šni g°sp°-slovate da bi po-ie namC ?r,bo J gospodarno, se 'z Murske ?ovinn °? °d'L da ho zaprl tr-daj Podn ki Je do se' Ulemih Va a v skrajno nepri-riov« £r?vStOrih Vaščani Iva-Panov7 • ov?c’ Kančevec in ti tavedah'50 V'deli rešitve> kaj-iniela velk ° Se’ da trgovlna ni temu kega Prometa, kljub ko kot v d J° Potrebovali. Ta-nik onnLi atkovcih Je potroš-stareln t ' nerentabilno in za-ProdaiaiL^v!no v Ivanovcih. ma izJi k' Miliki Filo, ki je do-delala v j*"?60 in -je že 29 let v"0novJ.trg?vlni’ so enosta-v'šek« in da'^3 »tehnološki Sreča „ ,bo odPuščena. čevce da vanovce in Kan- sPrejeli pred desetimi leti _ edse Anico Goltez, ki se je zaljubila v te kraje in si uredila počitniško hišo. Že prej je namreč redno obiskovala Prekmurje, saj se je rada kopa- Anica Golte/, je doma iz Tržiča, kjer ima pralnico in trgovino. Svoje podjetniške spretnosti bo preskusila tudi v Ivanovcih na Goričkem. Seveda ob pomoči (imena) Mojce Žepič. .J mina ^kotd • Za n't' nah) e* 'et 'C *° P°trošn>kova trgovina. Danes ne ustre-f3 n°'a laSfin-0Vnejš'ln sanitarnim zahtevam. Za to »luknjo« pa mo-nica kljub temu odšteti vsak mesec 1500 dinarjev. la v termalni vodi v Moravskih Toplicah. In ko je izvedela za možnost nakupa počitniške hiše v Ivanovcih, ni dosti premišljevala. Pred nekaj dnevi je dobila telefon, tudi hiša bo počasi dograjena. In ko je izvedela, da bodo ti, od centra oddaljeni kraji ostali brez trgovine, se je odločila: odprla bo svojo trgovino. Zaenkrat je obdržala Potrošnikove prodajne prostore, ki so v zelo klavrnem stanju (kljub temu mora zanje odšteti 1500 dinarjev mesečno), vendar bo trgovino že v nekaj tedni preselila v nove prostore v počitniški hiši. Nekoliko je bila začudena nad (pre)strogimi zahtevami inšpekcijskih služb, še posebno zato, ker ve, v kakšnih neprimernih prostorih je poslovala prej Potrošnikova trgovina. Kljub temu pa verjame v svoje podjetniške sposobnosti, saj ima že v Tržiču, od koder je doma, pralnico in trgovino. Trgovina v Ivanovcih je registrirana na ime snahe Mojce Žepič in bo odprta tudi ob nedeljah. V njej bo še naprej zaposlena Milika Filo, poleg domačega blaga pa bodo prodajali tudi cenejše blago iz uvoza. Kar se Potrošniku ni izplačalo, bo zasebniku prišlo prav, da poveča svoj dobiček; Golteže-va namreč upa, da bo kljub temu, da ni veliko kupcev, dobro poslovala. In če smo pošteni — to ji tudi privoščimo. Sicer pa: dolgoročno gledano se ji bo ta naložba že v nekaj letih krepko povrnila, saj bodo Karičevci in Ivanovci postali evropsko znan duhovni center. Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov ^prababici, ki pa nam ni pravila pravljic Preseneti zna-bioda ^stvo^r '^0^ ljudi in uli^‘Pisali ' faradi redkosti »i»sJ P°men Juliikni Pran, L 7.,emu’ da ži-Lafl(.Pabica. zato smo je ^'^ali. L, de,a Goričkega Srn» prišli razlaga->ti 7° Praprabr,h do n'e zaradi aikajdo-X1' razenj 'Udi imela ^li k0. Uneslo0% '° res' 'n->e % i ! Zgodni' ‘ a so ”ilajši '^la n, °'roke- ^eč pa Pr ^rišem bila zraven, čeravno s palico v roki. To srečanje pa v0 o^pott' ja Vegelj-Pirc. Drage moje sotrpinke: bodite hrabre, zapri rebr<>%-pite in upajte, da bo vsak dan boljše. Bodite srečne, da s*e P jem P”1 največjo krizo, sedaj pa upajte na najboljše. Jaz se petja. V vasi so ljudske pevke in tudi jaz sem zraven. Bodi s< selimi! To je moja tolažba. Zato se tudi dobro počutim, ne mo na bolezen, ampak tudi na vesele in srečne dni. 7er»el H Barbara*-^ Mercator - Univer^ Na podlagi sklepa Skupščine MERCATORJA-UNIVEB LENDAVA z dne 18. 5. 1990 objavljamo RAZPIS del in nalog s posebnimi pooblastili (reelekcija) 1. vodje komerciale in financ 2. vodje gospodarsko-računovodskega sektorja Kandidati za delavca s posebnimi pooblastili p° in 2 morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo najmanj višjo stopnjo strokovne i*° ekonomske smeri, . z8 — da imajo ustrezne delovne izkušnje vodenja |jte-navedena področja ter ustrezne osebnostne te in sposobnosti. Delavca bosta izbrana za mandatno dobo 4 let- ^li Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave v po objavi razpisa na Skupščino Mercator-U” Lendava. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v osm po sklepu Skupščine. RADENSKA — ZVEZDA Podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino, Murska Sobota, d.o.o. RAZPISUJE nihpr0 natečaj za javno zbiranje ponudb za najemnika pošlo štorov: — Gostišče s prenočišči Garda Hodoš — Gostišče ZVEZDA Bogojina . Poslovni prostori so primerni za gostinsko dejavnost ih tralno ogrevani. , 0 Prijave zbiramo do vključno 6. 7. 1990. Interesenti bo najugodnejšega ponudnika obveščeni v 15 dneh po P pisnega roka. ,q69) Podrobnejše informacije se lahko dobijo po telefonu 22 510, int. 34. KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, o.sol.o. Gornja Radgona ABC POMURKA — KMETIJSKA ZADRUGA RAD^^gO-razpisuje 29. 6. 1990 ob 10.00 na dvorišču KZ v Gor ni JAVNO DRAŽBO 1. osebni avtomobil R 4 2. osebni avtomobil R 4 3. osebni avtomobil R 4 4. osebni avtomobil R 4 5. osebni avtomobil R 4 6. moped 7. moped 8. termoakumulacijska peč 9. fotokopirni stroj REX ROTARY 10. razmnoževalni stroj GESTETNER letnik 1984 1983 1984 1984 1985 10-0& 16 Prometni davek plača kupec. Prodaja bo po sistemu pljeno, poznejših reklamacij ne upoštevamo. Ogled je možen uro pred začetkom dražbe, interesen* j pi“ položiti 10% varščino, kupljeno osnovno sredstvo Pa čati in odpeljati. STRAN 18 VESTNIK MUk/v KINU PARK JURSKA SOBOTA od 22. do 28. ju- uri amer- PachoPlinBecker’ vloge: Al n Barkin, John Goodman EROTifNlMLJIV THRILLER Z TO DIVipH NABOJEM! NAPE-ROČAMO! ZANOSNO - PRIPO- VEČ ur' amer. erot. film TiKA N&' - TRDA PONOČNI KINO! Ul™ 'n ur' amer. URJE LJUBEZNI "•““Seuubezn"' "'"lija V^ZN>|š?; 'n 2o- uri amer, ko-uzniško DOVOLJENJE ^OZNlSK00Do8VOUEME0medija Orni oyOb 20-uri amer- akc. nim 28 ■ *'■ nim^R^ 20. uri amer. k“- akc.) ~ ROBOCOP (amer. , Ob2| nn ’r,t' film) Kickbokser (amer. ^°^A, 23 6 Ob bEL(ame?. a^c^ARATE KID, III. ’k? 2100 - ROBOCOP (amer. ^ElJA.24. 6. ka^’8'00 ~ K1CKBOKSER (amer. Dn,20’00 _ KARATE K1D, UL L »mer. akc.) TURNIŠČE KlD^’ 22. 6, ob 20.30 KARATE ’del 8°BoU,23.6 . DIANO 6, letnik 1980, motor za LADO 1200, komplet, letnik 1977, diferencial, dvojna vrata in zadnje steklo prodam. ® 41 593 popoldan. M.-9443 ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. ® 21 050 po 18. uri. M-9454 JUGO 45, star dve leti, prodam. Iva-novci 50. ® 77 868, zvečer. M-9461 LADO 1600, letnik 1980, garažiran, 49.000 km, v dobrem stanju, ugodno prodam. O. Župančiča 2, M. Sobota. M-9465 ZASTAVO 101, karambolirano. vozno. prodam. Rogašovci 72. M-9467 FIAT 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Krajna 22 a, ® 46 463. M-9472 FIAT 126'P, letnik 1978, in R 4, letnik 1982, prodam. ® 46 109. M-9474 ZASTAVO 101, na novo registrirano, letnik 1977, ugodno prodam. Sata-hovci 15. M-9482 ZASTAVO 128, letnik 1988/12, ugodno prodam ali zamenjam za cenejšega. Martjanci 74. M-9483 ZASTAVO 101 in trosilnik za gnoj prodam. Ladislav Kerčmar, Prosenjakovci 7. M-9490 TOMOS 3.5 in MAESTRAL 18, tudi posebej, prodam. ® 26 173. ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do marca 1991, prodam. ® 22 280. M-9148/2 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. ® 78 672. M-9402 RENAULT 4 TL, letnik 1979, ohranjen, prodam. Grad 52. M-9403 ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirano do februarja 1991 prodam. Klobasa, Mele 21 c. M-9405 ZASTAVO 101, registrirano do marca 1991, ugodno prodam. Puconci 17. M-9406 OPEL (letnik 55, veteran, ispraven) prodam. ® (062) 816-402 FIAT 750, letnik 1982, prodam. ® 21 535, int. 710, dopoldne. M-9417 GOLF JX, bencin, star 2,5 leta, garažiran, prodam. Žilavec, Oktobrske revolucije 13, M. Sobota. M-9419 FIAT 125 P, reg. do januarja 1991, prodam. ® 77 232. M-9421 VW 1200, dobro ohranjen, prodam. Alojz Trplan, Renkovci 49. M-9424 CITROEN VISA CLUB 81, 65 00 km, naprodaj. Cankova 53, ® 76 655. M-9427 JUGO 55, letnik 1984, dobro ohranjen, in barvni televizor Orion, star eno leto, prodam. Andrej, ® 73 071. M-9429 AVTOMATIK 3^ s smerokazi, črno-beh, prenosni TV Iskra in avtoradio prodam. M. Sobota, Titova 17, stanovanje 4. M-9430 MOPED BT 50 S prodam. Anton Pintarič, Jurij 55. M-9436 AVTOMATIK, v dobrem stanju, ugodno prodam. ® 23 427. M-9439 MERCEDES BENZ 200 D prodam. TOMOS MOPED BT 50; letnik 1986, na novo registriran, prodam za 16.000,00 din. Simon Vrbančič, Rožič-ki Vrh 83. p. Videm ob Ščavnici. GR-13735 AMI 8, letnik 1971, prva registracija 1976, registriran do oktobra 1990, s komplet rezervnim avtomobilom prodam za 1.000,00 DEM. ® 62 384. M-13733 LADO SAMARO, staro dve leti, JUGO SKALO, staro 6 mesecev, TV Iskra color, ekran 56, domače rdeče vino ugodno prodam. ® 82 540. IN- ŽETVfctfo’NAPRAVO za laverdoT sadilnik koruze Becker z napravo za herbicide prodam. ® 78-274. M-9470 TRAKTOR IMT 650 prodam. Štefan Štaus, Ižakovci 46, ® 41-208. M-9478 KOMBAJN KLAS EUROPA, pripravljen za žetev, ugodno prodam. Koša-lin, Grad 28. M-9479 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 530, 21 KM, prodam. Kaučič, Turjanci I, Radenci. M-9499 TRAKTOR TORPEDO 4506, 300 delovnih ur, prodam. Rakičan, Panonska 51. M-9363 N^ELJA, l5-00 K|CKBOKSER(amer. H 6. KicKBOKSER (amer. ---------------- le‘- registrira-90- v dobrem sta- ® Uopoldaf°rmacije po >^6Tso P°polda" ^8^9^ 45 2’2^°^ nov, ugodno S k 0 101 ; m-9444 pro- 2? 101,’ M'9445 /m/3' 6' 1991 'k 984’ registri-h STAVo80. P T ’ 1>rodarn- Milan >o?>01CO^ M'945l Wčr°dam K,NFORT,Podelih, ' IM-9452 ^uPs,nci 23, ® 14249 OPEL REKORD, letnik 1980, dam. Milan Kolbl. ® 82 831. 14250 pro-IN- KOMBI ZASTAVO AK 900 za pre voz oseb ali tovora, letnik 1988, registriran do marca 1991, ugodno prodam. ® 87 740 do 20. ure. IN-14245 ZASTAVO 101, 2 avta, eden vozen, prodam za 25.000 din in prikolico za TV za 5.000 din, prodam. Lopuh Slavko, Mota 65 a, Ljutomer. IN-14251 VOLKSWAGEN 1200, letnik 1963, prodam za dele. Cena po dogovoru. Mirko Fras, Apače 67, 69253 Apače, ® 74 973. GR-13732 AUDI 80 LS, letnik 1974, ugodno prodam. ® 62 143. GR-I373I 126 PZ zelo dobro ohranjen ugodno prodam. Marjan Marinič, Jamna 20, p. Videm ob Ščavnici. GR-13729 ZASTAVO 750, letnik 1979, ugodno prodam. ® 74 872. GR-13728 LADO 1200, po delih, letnik 1974, ali celo, vozno, neregistrirano, prodam. Milena Tavželj, Plitvički Vrh 24, p. G. Radgona. GR-13727 ZASTAVO 101, letnik 1980, zastavo 850, kombi, letnik 1984, prikolico Brako, novo, ugodno prodam. ® 8 646. GR-13725 ŠKODO, 120 LS, prodam. Vidonci 33 po 15. uri. M-9507 FAMILY LINE! Možnost dobitka 975.000,00 din. Vključite se takoj. Vložite samo 500,00 din. Vse drugo za vas delamo mi. Pokličite (042) 844 171 od 10. do 22. ure. Marjeta Rešek, Alija Kardoša Sobota. M-9442 OSEBNI AVTO LADO 1200, 1988, traktorsko kosilnico za 8, M. letnik fergu- son 35, motorno škropilnico Panonija in betonski mešalec prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo, Jože Lanšček, Andrejci 9. M-9493 FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Ficko, Korovci 42. M-9497 MERCEDES 200, bencin, letnik 1979, prodam. Odlično ohranjen, prodam za 12.000 DEM. ® 23 520. M-9498 ZASTAVO 101 prodam po delih. ® 74 293 po 18. uri. M-9500 126 P, letnik 1985, prodam za 21.000,00 din. Dušica Žnidarič, Vrtna 16, Ljutomer. IN-14235 ZASTAVO 101, neregistrirano, karoserija v dobrem stanju, nujno prodam. Pince 57, ® 70 347. IN-12751 MOPED AVTOMATIK 3 ML prodam, apca 113 a. IN-12748 DIANO, letnik 1977, potrebno popravila, prodam. Prodam tudi rezervne dele. ® 75 201, int. 263, dopoldne, ali Ivanič, Čentiba 447 c. LE-12745 LADO 1200, registrirano do aprila 1991, ugodno prodam. Ivan Zver, Stara Nova vas 62, Križevci. IN-14230 RENAULT 4, letnik 1977, prodam. ® 82 294. IN-14226 BMW 315, prva registracija januarja 1983, prodam. Ogled: Petrol Ljutomer. 1N-14225 KOMBI IMV 1600, letnik 1979, registriran do februarja 1991, prodam. ® 21 096. M-9484 SIMCO, letnik 1979, SYNTHES1-ZER ROLAND D 50, sempler S 10, ojačevalec 2 x 400 W, nujno, ugodno prodam. ® 48 458, zvečer. M-9503 LADO R1VO, letnik september 1989, prodam. ® 72 086. M-9506 Vabi' naa SLAVIC Lipovci fegSK. POZDRAV %tSt°PajoJUBJa’ ob l7- uri- Sram °rt> Belti ,Jan Sedmak, Adi Smolnikar, n P0vezuionAbttnda, Martin Krpan • pro-2Uje Mdivoj M. Roš. ZASTAVO 101 1979, prodam. 9510 MOPED APN 106. M-9367 MEDITERAN, letnik Vegi, Gorica 68. M- 6 prodam. Sebeborci JUGO 55 KORAL, star 1,5 let, naprodaj. ® 48 459. M-9368 ZASTAVO 101, na novo obnovljeno, registrirano, vozno, starejši letnik, ugodno prodam. Branko Črešnjov-njak, Razlagova 18, M. Sobota. M-9372 AVTOMATIK A 3 MS prodam. Tre-zika Korpič, Budinci 58. M-9376 MOPED 15 SLC, registriran, prodam. Domanjševci 66. M-9377 LADO 1200 S, obnovljeno, prodam. Žbiil, Rogašovci, pri cerkvi, ® 78 620. M-9392 ELEKTROINŠTALACIJE Bogdan Herman 69240 Ljutomer Pristava 26 a, ® 82 236 — hišne inštalacije — industrijske inštalacije — priklopi solarnih in drugih toplovodnih sistemov Poceni, hitro in kakovostno! FORD, letnik 1972, po zelo ugodni ceni prodam. Štefan Makovec, A. Trstenjaka I, Ljutomer. ® 81 996 od 6. do 14. ure. M-9393 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do 18. 4. 1991, prodam za 20.000,00 din. Miran Mauko, Plitvički Vrh 30, p. Gornja Radgona. GR-13740 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1982, 58.000 km, prodam za 25.000,00 din in moped Tomos APN 6, nov, za 10.000,00 din, ® 74 633, zvečer. GR-13741 ZASTAVO 750, letnik 1985, registrirano do 14. 6. 1991, ter predsetvenik, širine 3 metre, nov, prodam. Kebler, Stavešinci 15, Sp. Ivanjci. M-13738 FIAT 126 P, letnik 1980, prodam za 1.500,00 DEM. Robert Topolnik, Bu-čečovci 40, p. Križevci pri Ljutomeru. GR-13736 OPEL BERLINO, letnik 1983, prodam. ® 74 313. M-9517 ZASTAVO 101 SPECIAL ugodno prodam. ® 81 654. M-DL KADETI' 1.3, metalik, star 9 mesecev, ugodno prodam. Vzamem tudi rabljeni avto. ® dopoldan 21 580 ali popoldan 72 130. (Sraka). M-MM MOTOKULTIVATOR S FREZO in prikolico prodam. ® 82-343. IN-14248 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL prodam. Franc Stajnko, Vogričeva 6, Ljutomer, ® 86-163. IN-14252 TROSILNIK GNOJA SIP 35, pokončni valji, lažji voz z gumijastimi kolesi in koruznjak, dolžine 4 metre, prodam. Župec, Stogovci 35, p. Apače. IN-13742 KOSILNICO BCS, stiskalnico za grozdje, 5501, ugodno prodam. Franc Somer, Lešane 28, p. Apače. GR-13737 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 731 prodam. ® 48-252. M-9520 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO TIP 22 ugodno prodam. Kapca 52. LE-12736 TRAKTOR UNIVERZAL, traktorsko škropilnico, sejalnico za koruzo, 4-redno, in pluge Olt, prodam. ® 82-392. 1N-I4228 MLATILNICO HOFERSRANC 750 prodam. Franc Makovec, Sotina 21, ob sobotah in nedeljah. M-9406 MULTIKULTIVATOR GORENJE MUTA KOSOR, star eno leto, s koso 1,30, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-9410 KOSIUNICO BERTOUINI - akumulatorski vžig, kosilnici Alpina in Muta special z frezo, ugodno prodam. Lahko na obroke. Pečarovci 47, tel.: 77-118. M-9412 ŠKROPILNICO Atomizer 200 I, malo rabljeno, ugodno prodam. Hari, Križevci 132. M-9413 TRAKTOR URSUS C 355, generalno obnovljen, prodam. ® 70-553. M-9420 ŽITNI KOMBAJN HOFERSRANC, kosa 1,80 m, z dizelskim motorjem, prodam. Ogled Huber, Nuskova 50. M-9432 TRAKTOR STEYR, 30 KS, z jermeni-co, ugodno prodam. Žalik, Mala Polana 102. M-9433 TRAKTOR IMT 533 in PLUGE IMT, 12-colne, ugodno prodam. Jančarič, Noršinci 22, ® 48-364. M-9435 4-CILINDRSKI BLOK za ferguson in kompresor prodam. Naslov v upravi lista. M-9438 TRAKTOR STEYR, 18 KS, z reduktorjem, prodam. Štefan Gomboc, Boreča 13, G. Petrovci. M-9440 ENOOSNI TRAKTOR, 15 KM, s plugom in frezo, sprednja blatnika in prage za kadett B prodam. ® 23-428. M-9441 ČEBELE ugodno prodam. Horvat,’ Moščanci 50. M-9364 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 7 let, prodam. Žižki 102. M-9373 MALE PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Skakovci 52. M-9384 NEMŠKE OVČARJE, stare 9 tednov, samce, prodam. Jožef Toplak, Dobrovnik 272. M-9504 ZAJCE, samce, samice breje ali z mladiči ali pa mlade za pripust prodam. Brus, Trubarjeva 4, G. Radgona, S 62-275. GR-13739 BREJO KRAVO prodam. Lajos Ko-vacs, Dobrovnik 286. NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 76 070. M-MM NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. M-MM GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. KMETUSKA MEHANIZACIJA PRODAM KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Kmečkd 8, Beltinci. M-945l» ENOREDNI SILAŽNI KOMBAJN SIP ŠEMPETER prodam. Črnci 44 (cesta v Lešane). M-9462 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 s priključki prodam. Karel Bokan, Dolič 130. M-9388 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL prodam. Jože Hamler, G. Ivanci 16, p. Sp. Ivanjci, ® 74-321 int. 34 od 7. do 14. ure. GR-13730 VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko 11^ -----1 Mimi । dejavnost Murska Sobota lon$avčard'r^to^ in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, h? JUhn^rn'k, Foh Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač Du- , slov n (fotoarar a?cec’ Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gontčr (tehnični urednik), Nata-Ur6dništvaaTIJa)■ Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). a n uPrave: PJ.6) dirtt TEGA V POI^ ŠE NI BILO: > cah. Vodilni so povedali, da tudi to kopališče, ki ima naravne danosti za bogato turistično ponudbo, postopno širiti. Pozneje bodo ponudbo razširili še z akupunkturo. Dušan Loparnik Tiskovno konferenco so izkoristili tudi za predstavitev dodatne novosti v ponudbi Termalnega kopališča Banovci: Doktorica Božica Cekovič-Budinski je s soprogom Ninoslavom najela prostore v novem prizidku in odprla kozmetični salon za nego obraza in telesa, v katerem z najsodobnejšo aparaturo pomagajo pri hujšanju, negi obraza in telesa in drugih kozmetičnih storitvah. ŽELEZNE DVERI TRETJI POHOD Pohod po poteh kulturne dediščine občine Ljutomer postaja že tradicija. Letošnji bo v nedeljo, 24. junija, in udeleženci si bodo ogledali domačiji Frana Miklošiča in Stanka Vraza. Med pohodom bo organizator, turistično društvo Železne Dveri, pripravil kulturni program, po koncu pohoda pa družabno srečanje. Letošnji pohod je pomemben, kajti prihodnje leto bomo proslavili 100-letnico smrti velikana slovenskega jezikoslovja — Frana Mi- klošiča. MOTORKA IN MUŽ^ D. L. . pon>ur' Čeprav gasilsko društvo v Odrancih ni med najstarejšimi * Ai1 vili so ga 1923. leta), se je z leti nabralo veliko opreme in a®.11® renesa ju® uporabne vrednosti, ampak muzejsko. Gasilci so vse to zbrali m P f h gasilskemu domu. V nedeljo so torej odprli mali gasilski mUZ^^jfor" j na ogled stare gasilske ročne in motorne črpalke, gasilski voz, trobente in tako naprej. o; pf, V' nedeljo pa so odranski gasilci slavili še eno delovno /l,iajjT1akn'^(e|ji^1^P dobno motorno brizgalno, za katero je tri četrtine denarja pokosi C gasilska zveza, ostalo pa so zbrali gasilci. Posebej so se izkaza tija Gostan, Štefan Jerebic, Anton Sčernjavič in Martin Žugelj inlaj<>s k/ takoj preskusili pri enem od požarnovarnostnih vodjakov. 1e' (ejjn® 1,8 vendar bodo 3 še izkopali, da bi tako lahko ukrotili rdečega P koli kraju vasi. odel''' Ob otvoritvi gasilskega muzeja in prevzemu brizgalne s« P^jeoSn/>Z j silskih priznanj. Krajši kulturni program pa so izvedli učenci d