Dopisi. Iz Rač. (Šolstvo.) Naša lepa slivniška fara je bojda srečna, ker ima štiri šole; skoro bi že dobila peto kolo! Ali vnanje, od cerkve oddaljene šole so za krščansko izrejo otrok močno pogubne. Šolarji ne gred6 k šolski sv. maši, učitelji jih ne vodijo k skušnjam iz krščanskega nauka in tako rastejo katoliških starišev otroci, kakor ljuba živinica na ogerski pusti. Nekaj učiteljev se malo briga za krščansko izrejo, temuč so ji še včasih nasprotni, kar sledeča zgodba kaže, ki nas je vse, posebno stariše v srce užahla. Račani smo si morali postaviti velikansko šolsko poslopje, kakor Feldhof pri Gradcu. Vse upiranje bilo je prazno. Za naše krvave žulje se je postavila nova šola. — Dne 15. nov. je bila na Račkem polju »trajbjaga«, za trajbarje ali gonjače so se šolarji porabili, kakor sploh tudi po drugod, postavim na Dornavi. Na tak način se mlad fantič navadi po lovu hoditi, lenobo pasti. In kadar odraste ali kmet postane, tedaj mu je puška Jjubša, kakor pa plug ali motika v roki. Tak gospodar navadno vse »zajaga«. Na koncu tega lova se je tak gonjač, šolar Ant. Mlakar, brž nekoliko ovinjen, ponesrečil, da je mrtev obležal pod vozom, kakor je »Slov. Gospodar« predzadnjič poročal. V soboto, 17. novembra je bil pogreb, pri katerem je g. nadučitelj v Račah hotel vso svojo pobožnost pokazati. Nakomandiral je sprevod z doma. Vsa univerziteta se pomiče med molitvijo in petjem (ali kaj ?!) proti farni cerkvi na Slivnico k pogrebni sv. maši. Bilo bi vse lepo, ako bi ne bil razžaljiv konec. Na komando bivšega požarnega hauptmana, nadučitelja, je morala tropa malih kristjanov — račkih šolarjev — pred cerkvijo napraviti: >Obrni se«, in naraesto v cerkev k sv. maši, ki se je za pobitega služila, pelje jih >hauptmann« domov na žalost krščanskih starišev. Gospod P., ali so zato naši krvavi žulji tako visoko nazidani? Ali ste nam ob blagoslovljenju te šole zato obečali skupno delovanje starišev, učiteljev in duhovnikov ? Vi ste morda tokrat uničili rahlo kal pobožnosti v mladih srcih šolarjev, pobili ves trud starišev; kajti pokazali ste svoje zaničevanje do najsvetejšega krščanskega opravila, do sv. maše! Iz Gornje-Radgonske^a okraja. (Varuh.) [Konec.] Čez nekaj časa prime zopet za besedo in pravi: >Ker sva ravno pri Bračku, pa te še nekaj vprašam. Kaj misliš, kakšen razloček je med Bračkom in kakim ciganom? Jaz sem začel premišljevati in premišljevati, pa nisem mogel iztuhtati uganjke. Črna sta oba, si mislim, a to ni razloček. Na vse strani sem preroka obračal in primerjal s ciganom, na zadnje rečera: »Enakostij mnogo najdem, a za razloček ne vem«. Sosed se hudomušno nasmeje ter reče: »Pač, jeden razloček je. Cigan je tako nepošten, da krade, akoravno pozna sedmo božjo zapoved. Bračko pa je toliko pošten, da n e krade, akoravno ne pozna sedme zapovedi.« Jaz sem soseda debelo gledal, ker mi ta njegova modrost ni šla v glavo. Pa on mi je stvar pojasnil, rekoč: »Ali nisi bral zadnje številke «Štajerskega kmeta« ali, kakor mu motarski >fajerberkarji« in tudi drugi navadno pravijo, »Kajharja?« Tam je dopis iz »Gornje-Radgone«, ki se je gotovo pri Bračku kvasil in nerodno koval. V njem ta nevednež pravi, da sedmo zapoved tisti prelomijo, ki gornjeradgonskega «pecirksobmana« ob veljavo sprav ljajo in ,,orehovem preroku« poštenje jemljejo. Vidiš! novega kateheta smo dobili v Bračku, ki pa še ne vč, da se sedma božja zapoved glasi: Ne kradi! Vsak otrok to zapoved pozna, samo Bračko ne, kakor to omenjeni dopis kaže, v katerem se nova sedma zapoved >gor spravlja«. — Zdaj pa sem razumel prijateljevo uganjko in v mislih še pristavil: Kaj pa Bračkov sin k temu poreče? Neduhovnik. Iz Rogatca. (Cerkev; priporočilo.) Po načrtu g. konservatorja J. Grausa iz Gradca se je začela prenavljati tukajšnja nadžupnijska cerkev sv. Jerneja. Po požrtvovalnosti vnanjih dobrotnikov doseglo se je za letos toliko, da se je presbiterij popolnoma prenovil. Novega patrona nam je mojstersko izrezal g. Perko, podobar iz Slov. goric, novi tabernakelj pa okusno naredil in ves veliki oltar obnovil g. Andr. But, zlatar iz Kostrivnice. Vsa dosedanja popravila stanejo blizu 1500 fl. Ostali oltarji, kakor tudi okna, spovednice in prižnica še pa čakajo novih dobrotnikov, da se morejo prenoviti. Tabernakelj novega patrona so nam blagoslovili naš rojak in velik dobrotnik naše cerkve, č. g. mLsijonar Franc Kitak ob priliki, ko so tukaj obhajali tridnevnico na čast Mariji sv. rožnega venca. — Gg. Perka in Buta priporočamo slovenskemu občinstvu kot vestna, spretna in narodna mojstra. P. n. župnijskim, šolskim in občinskim uradom javljarao, da ima narodni trgovec naš, g. .). Berlisg, vsakovrstnih slovenskih tiskovin na prodajo. Komur je za slovensko uradovanje, naj si jih naroči. Želeti bi bilo, da bi še po drugih večjih krajih enako razprodajali slovenske tiskovine. S tem bi se oživilo slovensko uradovanje ter zadostovalo željam, izraženim na letošnjih narodno-političnih shodih. Od Sv. Martina priMarenbergu (N amenjen zvon.) Neki ,T. Mravlak, hlapec pri Stelclu, sporočil je za novi zvon pri Sv. Martinu okoli 400 gold. pred nekaterimi leti. Ker dolgo niso zvona naročili, moral je priti opominjat, kar se je zgodilo v pretečenem pustu, in sicer na način, ki je pomenljiv: Okoli 7. ure zvečer je veliki zvon v zvoniku Sv. Martina začel ob eno stran biti, udarcev je bilo do desel zmirom slabejih. dokler ni prenehalo. Tako na pustni ponedeljek in torek. Hiteli so gledat v cerkev, misleči, kdo le pustne šale uganja, pa žive duše ni bilo v cerkvi. Slišali so zvonenje vsi prebivalci okoli Sv. Martina. Ako se to komu neverjetno zdi, naj gre vprašat, in istino bo izvedel. Pobožni so začeli sklepati, menda le rajni hodi opominjat, naj se njegova slednja želja izpolni. Naročili so tedaj novi zvon pri g. Denclu v Mariboru. Na Martinovo nedeljo, 11 novembra, bi se bil moral novi zvon v zvonik potegniti. Krasen jesenski dan je bil in ljudstva menda okoli 4000. Vendar moramo omilovati, da takrat še zvon ni bil izgotovljen na žalost vseh. Obhajal se je prav slovesno le god sv. Martina, velikega čudodelnika in našega priprošnjika. Le nekaj bi še rad omenil, kar me je posebno osupnilo in iznenadilo. Na tisoče Ijudij je okoli cerkve klečalo in na prsi trkalo med povzdigovanjem pri sv. maši. Le samo eden, neki Garber Kleon se je proti Dravi obrnil s klobukom na glavi in je smodko pušil. Bog daj takim pravo pamet in spoznanje večne resnice! Izpred Maribora. (Vabilo.) Gospod učitelj Valentin Štolcer v Razboru pri Slov. Gradcu je zložil raaše k Marnovim besedam »Oglej z nebes se v railosti itd.« in jo je potem, ko jo je g. Anton Nedved, c. kr. učitelj godbe v Ljubljani popravil, milostljivemu knezoškofu Mihaelu poklonil. Njih visokost so v lastnoročnem pismu od dne 16. grudna 1893 skladatelju izrekli, da je ta skladba v cerkvenem duhu zložena; neki slaven cerkveni skladatelj pa se je o tern delu tako-lo izrazil: »Maša Valentina Štolcerja ža četiri glase z orglami se vsestransko zel6 priporoča. Izdelana je skrbno in po pravilih umetnosti in je milodoneča. V obče veje iz celega dela neka blaga posvečenost, katera srce močno k pobožnosti povzdiguje in se more prištevati mašam, cecilijansko prizadevanje podpirajočirn. Ker ta zelo marljivo izdelana in dobro ubrana skladba ni težka, zato je želeti, da bi se zaradi njene lahko umevne, prijetne in praktične vrednosti splošno v cerkvah rabila, kar so tudi milostljivi knezoškof želeli, pisaje skladatelju: »Bog blagoslovi Vaše delo!« Ker je skladatelj voljen čisti znesek od prodanih iztisov voliti stavbi Marijine cerkve v Mariboru, se glede na to njegova maša častivredni duhovščini, gospodom učiteljem, organistom in vsem prijateljem cerkvene godbe prijazno priporoča. Partitura veljala bode 1 K, po pošti 20 h več. Gospodje, ki to skladbo žele, naj se pismeno obrnejo na g. Valentina Štolcerja, učitelja v Razboru pri Slov. Gradcu in sicer najhitreje in v obilnem številu, da bo mogoče rokopis brž tiskarni izročiti, kar se do sedaj, ker se je še premalo naročnikov oglasilo, ni moglo zgoditi. Iz Krčevine pri Ptujn. (Napisi.) Kakor mnogo kje drugod, kazijo tudi našo občino nemški napisi. Naj jih vsaj nekaj navedem. V Vičavi: Jos. Matzun, Herrnkleidermacher; Oswald Verbančič"s Gasthaus; v Orešji: Josef Petrowič, Herrenkleidermacher; Josef Murko, Schumacher (!); M. Ferjanič, Kunst- und Handelgartnerei; W. Hintze, Gasthaus; na Štukih: J. Potočnik, Gasthaus. Zakaj je to? Ali je Krčevina nemška? So-li vaši odjemniki obleke, obutala, vina le Nemci ? Vas-li ni razun g. Hintze-ja, ki bi iz pravičnosti nemškemu napisu lahko pridjal še slovenskega, vse rodila slovenska mati? NaS Slomšek, ki že 32 let v grobu spijo, bili so škof, in vendar se niso nikdar sramovali jezika, katerega jih je naučila dobra mamica v Slomih pri Ponikvi. S ponosom so vedno povdarjali besede: Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi sina hvaležnega ima. Tako škof — vi pa se te slovenščine menda sramujete in si zato nad vrata pribijete rajši tablo z nepotrebno nemško mazarijo, kakor da bi delali nemške čevlje, nemško obleko ter prodajali nemško vino.