49ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 49–67
D a r k o  D a r o v e c
Gospodarsko stanje v Bene{ki Istri 17. in 18. stoletja
Skorajda kot stalnica se v poro~ilih rektorjev 17. in 18. stoletja vrstijo opisi Istre kot
mizerne, hribovite in kamnite de‘ele, porasle z gozdovi, ki bi sicer po svojih klimatskih
razmerah lahko omogo~ala {tevilne obilne pridelke, “pa kaj ko so podlo‘niki leni in nepri-
zadevni, tako da raje kot da bi se potrudili z obdelovanjem zemlje, ‘dijo v svoji rev{~ini.
Orjejo z majhnimi plugi, tako da komaj kaj obrnejo zemljo, posejejo semena, nato pa ne
skrbijo ve~ za kulturo, zato ni ~udno, da je tako slab pridelek, ki pa bi bil s pravim delom in
ljudmi lahko vsekakor dosti bolj{i,” opisuje razmere koprski podestat in kapitan {e leta
1795 (Rel., 1795).
Toda ali je temu res tako in ali niso pogostokrat istrski na~elniki pretiravali v svojih
ocenah samo zato, da bi opravi~ili skromni prihodek, ki se je nabral v dr‘avni blagajni tudi
in predvsem na ra~un njihove velike zapravljivosti ali pa zapravljivosti njihove neposredno
podrejene ekipe uradnikov?
Obilica podatkov, ki jih izpri~ujejo tako osrednji bene{ki oblastni in gospodarski uradi
kakor tudi uradi istrskih komunov, potrjuje, da so bila istrska mesta resda revna v primerjavi
s kraji v bene{kem zaledju in v Terrafermi. “@enske skrbijo za soline, mo{ki pa so kmetje,
ribi~i ali mornarji,” opisuje razmere koprski podestat leta 1598 (Rel., 1598), medtem ko
njegov kolega leta 1762 razvr{~a prebivalce v 4 rede (quattro ordini): me{~ane, plemi~e,
ribi~e, pomor{~ake in popolare, ki se ubadajo v glavnem z delom na poljih. “Malo je trgov-
cev in obrtnikov,” {e pravi, po njegovem pa zato, “ker zaradi bli`ine Trsta ni prave trgovine,
in {e ta obrt se omejuje le na najpomembnej{a opravila” (Rel., 10, 100). Me{~ani so se torej
po besedah njihovih na~elnikov v glavnem ukvarjali s poljedelstvom, pode`elani pa z
`ivinorejo, oljkami ter vinom, le nekaj malega so pridelali tudi `ita. Dohodke so pridobivali
od soli, olja, vina, lesa za kurjavo in ribi{tva, nekoliko tudi od izkopavanja gradbenega
kamna, od druge polovice 18. stoletja pa se je zlasti na koprskem pode`elju s sajenjem murv
uveljavilo pridobivanje svile (CSM, 573, 1767), ki pa v glavnem ni bilo obdav~eno.
Nekoliko bolje stoje~a so bila zlasti severnoistrska mesta Koper, Piran, Izola in Milje, ki
jih opisujejo kot kraje, “kjer podlo`niki s trudom lepo obdelujejo zemlji{~a in kjer se je
kazala ~love{ka prizadevnost v nasprotju z naravnimi danostmi,” ugotavlja koprski pode-
stat in kapitan leta 1749 ter dodaja, da je to nedvomno najbolj obdelan kraj v Istri, kjer
prebivalstvo nara{~a in je pridno (Rel., 1749). Med njimi se je {e posebno odlikoval Piran, ki
je bil tudi dobro poseljen in je razpolagal z dale~ najvi{jimi dohodki med istrskimi komuni.
Zato pa je imel poleg podestatove kot edino istrsko mesto uvedeno dvojno nadzorno kon-
trolo, eno s strani kapitana Ra{porja, ki je moral v svojem mandatu vsaj enkrat pregledati
delovanje komunskih finan~nih ustanov, v pristojnosti koprskega podestata in kapitana pa
je bil nadzor nad ~ernidami, to je kme~ko pode`elsko vojsko, lokalno mestno voja{ko enoto
(bombardieri), nadzor nad olj~nimi daci in proizvodnjo ter distribucijo soli (Inquisitione
degli Ogli et per l’affare de Sali) (Rel., 1670). Piran~ani naj bi zares dobro `iveli, njihov
komun je zbral tudi do 11.000 dukatov letnih dohodkov (Rel., 1777), za redno preskrbo z
`ive`em pa je skrbel {e bogat fontik. Piran~ani so Benetkam odstopali redne rente soli, imeli
so {e donosne dohodke od olja, prizadevni pa so bili ne le v stalnem morjeplovstvu, temve~
50 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
tudi v ribolovu in delu na poljih, tako da so bili v primerjavi z drugimi kraji v Istri v precej
bolj{em polo`aju.
Le v na{tetih krajih ter {e v Rovinju, ki v 18. stoletju dose‘e med istrskimi mesti primat
po {tevilu prebivalcev, se o~itno odvija edina opa‘anja vredna ekonomska dejavnost, ki ji
zlasti z vidika pobiranja davkov in drugih rent namenjajo pozornost koprski podestati in
kapitani, tedaj po funkciji ‘e trdno v sedlu kot osrednji de‘elni (Provincia) uradniki.
Trgovina z avstrijskimi kraji
Posebno problemati~na je bila za Istrane vselej preskrba z ‘itaricami, saj so jih doma~ini
uspeli pridelati le za 3 do najve~ 6 mesecev v letu, drugo ‘ito za potrebe zlasti mestnega
prebivalstva pa so morali uvoziti od drugod, iz mejnih avstrijskih de‘el in iz Trsta (Rel.,
1777), dokler in kolikor je bila odprta oziroma dovoljena trgovina s temi kraji, kajti pred-
vsem od uveljavitve statusa svobodnih pristani{~ za Trst in Reko (1719) so avstrijske oblasti
ne le z visokimi davki, temve~ tudi z visokimi kaznimi prepre~evale trgovino z istrskimi
bene{kimi mesti (Rel., 1732). V teh primerih so ‘ito nabavljali predvsem v Furlaniji, saj so
jih k temu prisilili bene{ki zakoni, vendar so se ve~krat zaradi pomanjkanja denarja zatekali
po ‘ito tudi v Romagno, Senigalijo, Marke, dobivali so ga {e iz pape{ke dr‘ave, iz tur{kih
de‘el. Za to so porabili tudi do 40.000 cekinov letno (Rel., 1749), kar bi pomenilo ob
povpre~ni ceni stara 16 lir 55.000 starov ‘ita (3,685.000 kg) letno za okoli 70.000 prebival-
cev, tj. pribli‘no ~etrt kg kruha na dan na prebivalca.1
Nasploh je bila problematika trgovine z zalednimi avstrijskimi de‘elami tako v 18. kot
v predhodnih stoletjih v ospredju gospodarskega dogajanja v bene{ki Istri. [e leta 1608
koprski rektor ugotavlja, da mesto skoraj vse svoje upe stavi na Kranjce in njihovo ‘ito,
vendar dodaja, da bi bilo bolje, ko bi namesto {tevilnih trt za~eli sami sejati ‘ito, kot so to
storili na Kreti, in sicer iz vsaj dveh razlogov, da bi pridelali ve~ ‘ita in da ne bi prodajali
oziroma klali svojih volov, kar po~nejo, ker morajo lastniki opraviti “carratado”,2 kdor pa
volov nima, je te obveze opro{~en. “V zadnjem ~asu je tudi mnogo volov pomrlo zaradi
zmrzali, zmanjkovalo je hrane zanje, tako da so jim nekateri dali jesti celo slamo s svojih
streh”, {e slikovito pojasnjuje koprski podestat (Rel., 1608). Vendar se ~ez slabega pol
stoletja naslednik na tej funkciji spominja in o ~emer vedo povedati tudi starej{i, da je bila
trgovina z avstrijskim zaledjem sila `ivahna. Arciducali so tudi s po 200 do 300 konji
dnevno prihajali v Koper, kar bi bilo 50.000 tovorov letno, v zameno za tukaj{nje proizvode
pa so prina{ali `ita, sir, volno, ko`e, `elezo, meso, zlasti goveje za potrebe mestnih mesnic,
in druge izdelke, predvsem iz lesa, kot so sodi, razne kadi, ~ebri, {kafi, omare ipd., tedaj pa da
je ta promet skoraj povsem prenehal. “Kranjci gredo raje v Trst, Devin, Bakar in Reko, povrh
vsega pa {e Tr`a~ani gradijo na na{em ozemlju soline, medtem ko koprske in miljske
opusto{ajo, ~eprav je tr`a{ka sol dra`ja” (Rel., 1652).
^eprav je v 15. in 16. stoletju istrska morska sol ‘e globoko prodirala v notranjost
avstrijskih de‘el in je predstavljala kljub pogostim razmejitvam obmo~ij med uvozom mor-
ske ali kamene soli, ki so jih dolo~ali de‘elni knezi (leta 1543 je Ferdinand I. dolo~il novo
mejo, ki je potekala od @elezne Kaple do izliva Dravinje v Dravo in je morska sol ne bi smela
prekora~iti; Gestrin, 1965, 153), posrednim kme~kim trgovcem osnovo nadaljnjih mo‘nosti
1 1 cekin = 22 lir; 3,685.000 kg x 1,125 (toliko kruha pride iz kg ‘ita) = 4,145.625 : 70.000 (preb.) =
59,2 kg kruha : 245 dni (8 mesecev) = 0,24 kg kruha/preb. dnevno.
2 T. i. “carratada” (iz carro, it. = voz) je bila splo{na de`elna tlaka za lastnike volov (prim. Klen, 1963).
51ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
trgovanja proti severu vsaj do Drave in celo prek nje v smeri proti Ogrski (Gestrin, 1965,148–
155; Vilfan, 1983, 5–20), se je v 17. in 18. stoletju tehtnica v trgovanju s soljo z zalednimi
avstrijskimi de‘elami prevesila v glavnem na Trst in deloma Reko ter Bakar.
Trgovina z zalednimi avstrijskimi de‘elami pa v 17. in 18. stoletju ni povsem zamrla.
Kot v predhodnem obdobju je do‘ivljala {tevilne vzpone in padce oziroma se je preusmerja-
la v nove oblike in razmerja. Tako koprski podestat in kapitan Pietro Loredan leta 1670 z
zadovoljstvom poro~a, da se je obnovila trgovina z Avstrijci, ki vsakodnevno prihajajo,
“prina{ajo~ les v zamenjavo za sol, pa tudi za vino in olje. Samo od daca za sol iztr‘i fiskalna
komora 9.500 lir na leto, pridobi pa se tudi dac za les, ~e ga izvozijo iz mesta.” Na koncu {e
opozarja bene{ke oblasti o potrebi ohranitve te trgovine, brez katere bi bilo mesto brez
vsake mo‘nosti (Rel., 1670).
Toda ta plat istrskega gospodarstva je bila dejansko bolj kot z notranje-gospodarsko-
politi~nimi dogajanji povezana z zunanjepoliti~nimi trenji in spopadi med Bene{ko repub-
liko in avstrijsko monarhijo. [tevilna pisma in prito‘be so tako z ene kot z druge strani
romale na pristojne dr‘avne centralne urade. @e okoli leta 1640 poro~ajo o pravih fizi~nih
zaporah cest, ki so vodile iz zaledja v bene{ko Istro (Rel., 1640). Tako so leta 1661 Tr‘a~ani
pri Ricmanjih zagradili zaprto cesto s skoraj 4 metri (2 passi; pa{ (passus) ali palica = 191,2
cm; Miheli~, 1985, 30) visokim zidom, tako da je bila zaprta cesta, ki je vodila v Milje in
dalje v celotno bene{ko Istro. Koprski na~elnik je ob tem poro~al bene{kemu uradu za meje
(Provveditori dei Confini), da je to “v veliko {kodo svobodni trgovini za vse istrske kraje,
zlasti v trgovini s soljo s Kranjci, in povzro~a velike skrbi tukaj{njim ubogim podlo‘nikom”,
ter zahteval, da se za problem zavzamejo ter vzpostavijo prej{nje stanje. Zanj je bila svobo-
dna trgovina v zaledje bene{ka zgodovinska pravica, “kar ka‘ejo dokumenti in risbe, zgo-
dovina pa ‘e pri~a o takih poskusih” (CONF, 240). Podrobneje opi{e primera in pogodbe iz
leta 1463 in 1486 ter pojasnjuje, da je bilo obakrat dogovorjeno, da ne smejo mussolatov
prisiljevati, kamorkoli sami ne bi ‘eleli iti, kar so sklenili tudi v vseh naslednjih mirovnih
pogodbah (prim. Gestrin, 1965, 60 sl.).
Bene~ani lo~ijo dve vrsti paktov za urejanje zaledne trgovine, in sicer so osnovo zanje
predstavljali:
1. tisti neposredno s Trstom iz let 1223 in 1463, ter
2. s cesarsko hi{o iz let 1370 in 1486.
Tedaj so sklenili, da bodo ukinjeni daci na ‘ivino, vino in olje za trgovino med bene{ko
Istro in avstrijskimi de‘elami, kar sta {e leta 1610 zagotovila cesarski in {panski ambasador
v bene{kem Velikem svetu, ter da bodo odstranjene vse ovire v trgovini Kranjcev z Istro, zato
pa bodo morale Benetke zagotoviti prosto pomorsko pot v Trst, ki so jo zavirale z obo-
ro‘enimi ladjami. O tem so sklepali dogovore {e vsaj v letih 1634, 1645 in 1689, vendar so
bili ti vse preve~krat kr{eni z obeh strani.
Bene{ka dr‘ava si je namre~ stoletja lastila Jadransko morje ter na ra~un plovbe po njem
pobirala tudi zajetne prihodke. Da jim pa to ni ravno najbolje uspevalo, pri~a mdr. poro~ilo
koprskega podestata in kapitana Francesca Trona iz leta 1644, ko to‘i nad trgovanjem
Avstrijcev po morju, “ki se po‘vi‘gajo na vse na{e predpise in pobiranje davkov, ki so jih
dol‘ni. Zato bi po mojem morali uvesti obi~aj, da bi jim vse blago zasegli ali ga na licu mesta
zmetali v morje ali pa jih na povratku zajeli in kaznovali, saj jih sicer {~itijo cesarski amba-
sadorji.” Predlaga {e, da bi se vsi namenjeni v Trst morali ustavljati v Kopru in tu pla~evati
dace (Rel., 1644).
Celo tuje ladje, ki so prihajale v tr‘a{ko pristani{~e {e po uvedbi statusa prostega
pristani{~a, so morale pla~evati pristojbino za plovbo. V pogledu razvoja posameznih delov
dr‘ave pa je bila taka politika prejkone uni~ujo~a za prebivalstvo, ki si ni moglo kaj, da
52 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
kljub strogemu nadzoru ne bi posku{alo svojih produktov plasirati na zanimive trge tudi po
drugih poteh. Istrani so se z legalno in zlasti ilegalno trgovino preusmerili deloma v Furla-
nijo, nekoliko bolj pa v Trst, kjer gre za bolj ali manj isti odjemalski prostor kot v predhod-
nem obdobju. Zato pa {e toliko bolj cveti ilegalna trgovina s Kranjsko in kar podo‘ivljajo se
liki Martina Krpana.
Tudi zato so Bene~ani vlagali kar precej diplomatskih naporov, da je leta 1670 koprski
podestat lahko zadovoljno poro~al o pove~anem legalnem prometu z avstrijskim zaledjem.
Toda prej kot neposredna pogajanja za svobodne poti v trgovini z Istro so temu verjetno
botrovali notranje- in zunanjepoliti~ni dogodki. V letih 1668 do 1670 v avstrijski monarhiji
bele‘imo zaroto ogrskih in hrva{kih velika{ev, znano tudi pod imenom zrinjsko-franko-
panska zarota. Zlasti s slednjimi so imeli Bene~ani ve~stoletne tesne stike in povezave, zato
so si Habsbur‘ani posku{ali pridobiti njihovo naklonjenost. Tudi bene{ka politika je bila
skladno s prizadevanji po ohranitvi miru na svojih mejah “prizanesljiva” do avstrijske
pomorske trgovine, predvsem pa pri nenehnih spopadih ob mejah med raznimi istrskimi
skupnostmi.
Do novega kroga pogajanj je pri{lo med letoma 1694–98, ko je na njunih mejah ponov-
no grozil ve~stoletni skupni sovra‘nik, Otomansko cesarstvo, proti kateremu je tedaj Bene{ka
republika bíla boj za Kreto, Avstrijci pa za Beograd. Tedaj so se dogovorili, da bodo problem
glede svobodne trgovine s soljo re{evali direktno med fiskalno komoro v Gradcu ter komu-
noma Koper in Milje, zato pa bodo smeli avstrijski podlo‘niki po morju (Golfo) preva‘ati
vse razen soli. Toda tudi ta dogovor ni vzdr‘al, in sicer zaradi:
1. Avstrijci niso prena{ali, da jim zaradi tega dogovora bene{ki uradniki pregledujejo
vsako barko,
2. Bene~anom pa se je zdelo za malo, da so jim na ra~un le 8.000 modijev soli iz Istre
prepu{~ali nenadzorovano vso ostalo trgovino za avstrijske kraje po (njihovem!) morju.
Povrh tega so ravno med pogajanji zaustavili neko ladjo, ki je polno natovorjena peljala
sol iz Barlette (kraj severno od Barija) v Bakar. Prav sol iz Barlette je bila o~itno daljno-
se‘nej{a avstrijska strategija za zagotavljanje preskrbe tr‘a{kega in re{kega pristani{~a s tem
artiklom, saj naj bi po mnenju grofa Antonia Sabinija, bene{kega svetovalca, to bil poglavit-
ni vzrok za cesarski edikt iz leta 1718, ki je prepovedal “vsem cesarcem, da bi {li v katerikoli
kraj v Istri nakupovat sol. Tudi {tevilo mitnic se je zelo pove~alo, tako da ne v Kopru ne v
Miljah ni ve~ videti Kranjcev po nakupih soli; poslab{uje se stanje prebivalstva pa tudi
dacarjev tega zakupa, ki je eden najpomembnej{ih prihodkov fiskalne komore”. Zato Sabini
napro{a Serenissimo, da zavaruje vsaj interese tukaj{njega ubogega prebivalstva, ki mu je to
edina trgovina, ter zaradi ekstremne lakote, ki razsaja v teh mesecih zaradi pomanjkanja ‘it
(CONF, 240).
Odnosi med dr‘avama glede zaledne trgovine in prometa po morju se torej tudi v 18. sto-
letju niso ni~ kaj prida spremenili. Vsaka stran je ostajala na svojem stali{~u, s tem da je
Bene{ka republika tako ekonomsko kot {e bolj voja{ko izgubljala pozicije v Sredozemlju,
morda prav najbolj z deklarirano neodvisnostjo in nevme{avanjem v tedanje voja{ke spopa-
de na bli‘njem in {ir{em obmo~ju. Tako dr‘o so ji marsikatere evropske dr‘ave precej zame-
rile, zlasti {e Avstrijci, ki so morali nositi vse breme borbe proti tedaj sicer ‘e dokaj utrujeni
Visoki porti (prim. Lane, 1978, 450 sq.). Zato so si Avstrijci lahko bolj kot v prej{njih
obdobjih dovolili uvajati svoja pravila gospodarske politike ob severnem Jadranu. Vse
pogostej{e so bile raznovrstne prepovedi, fizi~ne in finan~ne zapore z visokimi davki za
bene{ko blago, tako da so ob koncu 18. stoletja bili na avstrijskem trgu dovoljeni le {e
malokateri bene{ki oziroma istrski izdelki.
53ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Za gospodarstvo bene{ke Istre, predvsem za njene severne dele, je bilo trgovanje z zale-
dnimi avstrijskimi de‘elami nedvomno izjemnega pomena. Ker to ni dosegalo ravni iz 15.
ali 16. stoletja, je bila tudi splo{na gospodarska rast v naslednjem obdobju v upadanju. Toda
ali se lahko le tem ekonomskim odnosom pripi{ejo posledice ne le za neenakomerne gospo-
darske trende z drugimi bene{kimi pokrajinami, temve~ celo za nazadovanje, ali pa so
razlogi za tako stanje tudi drugje?
Doma~i pridelki in trgovina
Za Istrane bi moral biti furlanski prostor idealen nadomestek oziroma dopolnilo trgo-
vanju s Kranjsko. Furlanija je tedaj potrebovala mnogo olja, vina in tudi soli, sama je
pridelala veliko ‘ita, povrhu tega pa je bila celo v isti dr‘avi. Toda ravno slednje je bilo za
koli~kaj normalen gospodarski razvoj prej ote‘evalna kot pa olaj{evalna okoli{~ina. Davki
za skoraj vse istrske izdelke so bili namre~ precej vi{ji za izvoz v Furlanijo kot pa za v
avstrijske de‘ele, kar je bilo {e najbolj opazno pri enem poglavitnih istrskih izvoznih ar-
tiklov: olj~nem olju, ki so ga v glavnem preva‘ali po morju.
Bene{ka finan~na oblast se je z odkritjem Novega sveta verjetno prej, kot je bilo
pri~akovati, zavedla izgube nekaterih poglavitnih trgov, obenem pa je tudi v duhu filozofije
moderne dr‘ave o centralizaciji uprave stremela k pridobivanju ~imve~jega dele‘a dohod-
kov z raznovrstnim obdav~evanjem. Na tem podro~ju je bila v tedanjem ~asu nedvomno
velesila, kakor ka‘ejo {tevilne zakonske uredbe in na~ini ter oblike dav~nega nadzora. Toda
ta je, vsaj kar se ti~e Istre, prina{al gospodarskemu razvoju precej ve~ {kode kot pa koristi.
Kljub stalno pere~emu pomanjkanju delovne sile in dova‘anju novega prebivalstva, ki
je po eni strani pomenilo dotok sve‘e sile, po drugi pa nedvomno tudi svojevrstni kulturni
{ok z ve~nivojskimi konfliktnimi situacijami, se ob preu~evanju istrske gospodarske zgo-
dovine 17. in 18. stoletja ne moremo izogniti neprijetnemu ob~utku, da se je prebivalstvo
vselej upiralo oziroma se na sebi lasten na~in prilagajalo zmeraj novim poskusom in izved-
bam obdav~evanja s strani osrednjih bene{kih oblasti. Po drugi strani pa so bene{ke oblasti
mnogo strogih ukrepov, ki so jih predpisovale za nadzor dav~nih izterjav, opravi~evale z
nevarnostjo tihotapstva, ki je bilo dejansko raz{irjeno. Toda praksa je pokazala ravno na-
sprotno, namre~, da so bili vedno vi{ji davki ter omejitve svobode trgovanja glavni krivci
vedno ve~jemu razmahu tihotapstva v Istri, kjer sta prednja~ili dve najbogatej{i mesti, Ro-
vinj in Piran, malo manj Koper.
Z upadom trgovanja z avstrijskimi de‘elami se bene{ka gospodarska politika ni usmerila
v za{~ito istrske proizvodnje, kot so ji ve~krat svetovali njihovi rektorji, da bi na primer
vi{ek solne proizvodnje odkupili v zameno za prepotrebno ‘ito, ki ga dobijo le po visokih
cenah, pa ~eprav po 3 do 4 lire vi{ji ceni, kot je za ‘ito veljala na bene{kem trgu, kar bi celo
sprejeli z naklonjenostjo in bi hvalili dobrodu{nost oblasti (Rel., 1663), temve~ so raje
ukazali opu{~anje solnih kristalizacijskih bazenov (cavedini). Tako se je fond solnih baze-
nov v Miljah, Kopru in Piranu s 7.496 v letu 1594 (Prov., 1044) zmanj{al na 6.775 bazenov
leta 1762 (Rel., 1762), torej za skoraj 10%. Upo{tevati pa ka‘e, da je zadnji podatek ‘e iz
obdobja, ko je ponovno poraslo povpra{evanje po istrski soli in ko so Bene~ani za~eli
vlagati v obnovo Se~oveljskih solin (Rel., 1754, 1763), seveda zopet le kot kredit piranske-
mu komunu, in to potem, ko so jim sprva ukazali opustitev dolo~enih solnih fondov.
Ukrepe Francesca di Priulija, istrskega inkvizitorja, ki je poleg obstoje~ega daca za
ustekleni~enje vina ter vina za izvoz v avstrijske de‘ele (Terre aliene) nalo‘il {e dac 2
soldov za vsako proizvedeno orno vina, si sicer lahko razlagamo v lu~i potreb sodobne
54 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
dr‘ave, ki ‘eli z zbiranjem ~im vi{jega prora~unskega zneska centralizirati, obenem pa
uravnovesiti vse nivoje vladanja na svojem ozemlju ter tako omogo~iti skladnej{i razvoj
ozemeljsko dokaj razpotegnjene dr‘ave. Poleg tega, da je koprski podestat Scipion Minio
leta 1614 ugotavljal, da je ta dac prispeval k pove~anju dr‘avnih prihodkov, je {e zapisal, da
je bilo kot z vsemi novimi stvarmi tudi pri zakupu tega daca nekaj te‘av, “pomembno pa je,
da gre tudi ta prihodek v javno dobro” (Rel., 1614).
Na nevarnost takega razmi{ljanja opozarja marsikateri koprski rektor v svojih poro~ilih,
zlasti tudi na dejstvo, da so vse ve~ donosnih davkov za~eli odtegovati lokalnim komoram
in jih zbirati le v centralnih bene{kih uradih, kot je bil primer z oljem v drugi polovici 18.
stoletja. Pred uvedbo novih predpisov naj bi bili po besedah nekaterih koprskih na~elnikov
prej vsi bolj zainteresirani za legalni posel s poglavitnimi proizvodi, saj so se davki zbirali
in nato tudi tro{ili v de‘eli, manj{e naj bi bile celo utaje davka (Rel., 1784), toda pohlep
bene{kih centralnih uradnikov je bil gluh za vsa ta opozorila. Senat je raje sklenil, da
polovico stro{kov javne uprave v glavnem istrskem mestu krijejo s polletnimi subvencija-
mi,3 ki so kasneje prihajale iz Vidma (Rel., 1795), ter s stalnim kreditiranjem nakupa ‘itaric,
ko je dolg za to leta 1780 zna{al ‘e 30.630 dukatov (SM, 17, 251), za celotno bene{ko Istro
pa okoli leta 1771 preko 64.000 dukatov (Term.Biave), kot pa da bi prepustili kak razmero-
ma donosen davek de‘eli, da bi si ta lahko sama pomagala ali celo razvijala kako proizvod-
no dejavnost.
Podobnemu procesu lahko sledimo tudi pri eni od naslednjih poglavitnih istrskih deja-
vnosti: ribi{tvu. Ribe so bile obdav~ene v trenutku, ko so se zna{le v ribi{kih mre‘ah, nato
pri oddaji prodajalcem in kon~no {e v ribarnici. Posebno poglavje pri ribi{tvu kot gospo-
darski panogi pa so bile soljene ribe, ki so jih smeli soliti le v kraju ulova, ves pridelek pa je
moral romati naravnost v Benetke, kjer je bil zanj velik interes in kjer se je zbiral tudi celoten
dr‘avni dav~ni prihodek od tega tedaj iskanega artikla.
Kako pa je bil pravzaprav preskrbljen doma~i trg? Razmeroma {tevilni dokumenti pri~ajo,
da v istrskih mestih skorajda ni bilo ve~je obrti, ne trgovcev in ne prodajalcev (botteghieri),
kolikor pa so bili, so se omejevali le na najpomembnej{a opravila oziroma izdelke, saj niso
premogli niti dovolj kapitala, ker ni bilo ne manufaktur, razen redkih obratov za proiz-
vodnjo obla~il iz grobe volne (panni grossi; panni di grissi, e rasse4 ), ne zalo‘ni{tva.
Glede slednjega je zlasti bene{ki trgovski urad (Cinque Savi alla Mercanzia) ‘e od srede
18. stoletja naro~al istrskim na~elnikom, v prvi vrsti koprskim podestatom in kapitanom, naj
poro~ajo o morebitni ve~ji trgovski dejavnosti v istrskih mestih, seveda zlasti z vidika
mo‘nosti pobiranja davka od te dejavnosti. Toda odgovori koprskih podestatov so si kar po
pravilu silno podobni (CSM, 573, 12.5.1747; 20.9.1758; 17.12.1758). Ni jim znano, da bi
bila v Istri sploh kdaj ustanovljena, kot pravijo, dogana,5 ki sprejema uvozno blago, kot
oblika razpe~evanja in pobiranja dacev ter pristojbin (tariffe). Nekateri celo odsvetujejo
uvajanje zalo`ni{tva v Istro, ker da ni trgovcev na debelo in kljub temu, da morda dajejo
kraji ob obali vtis nekega blagostanja, je pode`elje na stopnji mizerije in rev{~ine, tako da
bi od tega le te`ko nabrali kak dav~ni prihodek (CSM, 573, 1747). [e za tisto malo blaga, ki
ga posamezni prodajalci uva`ajo za prodajo na drobno, je le majhno povpra{evanje in
majhna potro{nja, tako da na to blago ni posebnega davka ali drugih pristojbin, razen
3 ASV. SM, npr. reg. 227 – 22.8.1761. Tedaj je zna{ala polletna subvencija 2.319 dukatov.
4 Vrsta obla~il iz grobo obdelane volne, morda imenovana po Ra{ki, torej Srbiji, od koder so volno
uva‘ali (prim. Boerio, 1856, 554).
5 Glede pravilnikov in informacij o “doganah”, tj. carinskih postajah, prim. CSM, 59–60; PSD, 54.
55ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
obi~ajnega izvoznega ali tranzitnega daca. Doma~i trgovci (botteghieri) so tako del svoje
ponudbe nabavili kar v sami de`eli, zlasti olje, vino in sol, drugo potro{no blago, kot svila,
bomba`, razna obla~ila, kovinski izdelki, tobak, smodnik in celo igralne karte, je prihajalo
iz Bolzana, Benetk, Padove, Cenede, Castelfranca, precej pa so hodili po nakupih v Videm,
kjer so nabavljali tudi proizvode iz priznane tekstilne tovarne Linussi (le tele rigate e poi
colorate, e quelle altresi’ di lino, e bianche; CSM, 573, 1758).
Ob~asno naj bi se v istrskih pristani{~ih zaustavljale tudi ladje iz Romagne, Puglie,
Dubrovnika, Albanije in Levanta, natovorjene z oljem, sirom, tobakom, lanom, ko‘ami,
pleteninami, sadjem idr. Ve~krat pa se je dogajalo, da ti tovori niso od{li v Benetke, kot je
bilo predpisano, temve~ so zavili v Trst. Tedaj so pri{li na svoj ra~un tudi istrski bene{ki
podlo‘niki in tam kupovali vse razen olja, ki so ga praviloma imeli v izobilju. Tako se je
ustvarila podoba, da so v istrska pristani{~a prihajale tuje ladje le, ~e so bile naro~ene za
dovoz ‘ita ali odvoz soli (Rel., 1669; prim. Gestrin – Miheli~, 1990).
Ker so bili vsi bene{ki izdelki podvr‘eni visokim in tudi dvojnim obdav~itvam, so bile
njihove cene visoke, in Istrani so raje hodili v Trst tudi po druge nakupe, zlasti po ko‘e,
‘elezo, zdravila (droghe), milo, meso in druge stvari, potrebne za barke in gradbeni material
(Fabbriche degli Edifizij), kot so smola, katran, les. Le redki so zato kupovali pri doma~ih
trgovcih, pa {e ti na kredo, in knjige doma~ih trgovcev so bile prepolne dol‘ni{kih zapisov,
ki so jih poravnali, ~e so jih seveda sploh, {ele po ve~ letih. Tako se je eden poglavitnih
koprskih trgovcev preselil v Trst, ker je propadel zaradi nepla~anih dolgov, poro~a koprski
podestat Valier leta 1758. Zato bi bilo po njegovem smiselno postaviti dogano oziroma
magacine, kamor bi prihajalo blago iz tujine in bilo tu obdav~eno. Tudi naj ne bi bil problem,
kam postaviti te magacine, pravi v nasprotju z njegovimi predhodniki podestat Valier, kljub
temu, da sam ugotavlja, da je v Kopru le pet do {est trgovcev, v ostali bene{ki Istri pa le dva
do trije (CSM, 573, 17.12.1758).
Kljub temu, da {e leta 1740 koprski podestat in kapitan Pietro Antonio Magno bene{kim
oblastem zagotavlja, da se v Trstu ni bati prevelikega prometa, kajti pristani{~e naj ne bi bilo
ugodno za pristajanje ve~jih ladij in da je celo nevarno, se je v naslednjih desetletjih promet
v Trstu vsakodnevno pove~eval, kot ‘e leta 1747 opa‘a koprski na~elnik, “in to v vseh
obdobjih, tja pa v svojem interesu prihajajo na{i podlo‘niki {e iz Dalmacije, Levanta in od
drugod” (CSM, 573). Toda Tr‘a~ani niso posodabljali le svojega pristani{~a, kot nekoliko
zgro‘eno poro~a Pietro Antonio Magno, da “potem ko je pod Baronom de Fin nekako
izgledalo, da se bo razvoj ustavil, je sedaj njegov naslednik Governator za~el raz{irjati
pomol in uvajati novosti”, temve~ so Tr‘a~ani posku{ali ustanoviti tudi predilnico platnin
in tkanin, vendar naj bi zaenkrat Gori~ani le obdr‘ali to dejavnost. “Prevzeli pa so precej
poslov v trgovini s ko‘ami, ki so prej cvetele v Kopru, postavili so {e voskarno, kamor
prihaja surov, neobdelan vosek, in ga nato kot izdelke prodajajo tudi v na{e kraje” (Rel.,
1740). Trst pa je postal privla~en tudi za same Bene~ane, saj je okoli leta 1758 tam postavil
veliko tovarno mila Bene~an, potem ko so ga izgnali iz Benetk. Kar 8 miliarijev mila da
naredi v enem samem kotlu (caldara), koprski na~elnik pa je {e obve{~en, da mu bodo v
kratkem z Dunaja poslali kotel, v katerem bo lahko proizvedel kar 24 miliarijev mila (CSM,
573).
Nadaljnja prizadevanja za zajezitev premo~nega tr‘a{kega vpliva na istrsko gospodarsko
dejavnost dokaj nazorno izpri~uje poro~ilo koprskega podestata in kapitana Girolama Mar-
cella z dne 30. marca 1770, ki sicer po eni strani ka‘e skrb nad stanjem v de‘eli, po drugi pa
prav tako ponazarja stalno prisotno kontroverznost dr‘avnih uradnikov med ekonomskim
razvojem in prizadevanji dr‘avne fiskalne politike, da bi ‘elela prav iz vsake {e tako nepo-
56 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
membne oziroma nedonosne gospodarske dejavnosti iztr‘iti ~im vi{je prispevke za svojo
blagajno.
Iz njegovega poro~ila veje skrb nad stanjem na podro~ju trgovine, proizvodnje in oskrbe
tako z izdelki kot z ‘ivili, ki jih je v de‘eli primanjkovalo. Kot ugotavlja, je Provinca v
glavnem preskrbljena iz tujih pristani{~, iz Trsta, Reke in Ancone, saj naj bi bila de‘ela
nezmo‘na lastne iniciative, kjer da je splo{no pomanjkanje obrti in skoraj vseh potrebnih
stvari za ‘ivljenje, kaj {ele za razko{je, ki bi bilo pogodu v pogledu dr‘avnega in javnega
interesa ter interesa podlo‘nikov v de‘eli. “Odkar so namre~ nastala prosta pristani{~a v
Trstu, Reki in Anconi, lahko odkrito re~emo, da so bene{ki obrtniki in trgovina ter celo Va{a
Visokost skoraj povsem izgubili to Provinco”, priznava koprski na~elnik.6  Mnoga navodila
in ukrepi, ki jih je zaukazal Senat, so bili, kot je videti, neu~inkoviti.
Kot dober zgled napredka proizvodnje navaja le primer Kopr~ana Giulia Cesareja Vito-
rija, ki izdeluje odli~no svilo, z razmeroma {tevilnimi nasadi murv pa daje tudi drugim
spodbudo. Po njegovem pa kljub svoji uspe{nosti verjetno ne bo zmogel nadaljevati dejav-
nosti, ~e ne bo podprt s strani kake dr‘avne subvencije, kot je to storila Marija Terezija v
Trstu in Gorici,7 kar kon~no omogo~ajo dekreti bene{kega trgovskega urada (Magistrato di
Mercanzia), kajti ta dejavnost ka‘e mo‘nosti napredka v de‘eli in bi lahko predstavljala
edino industrijo z nacionalnim pomenom, {e pribija koprski na~elnik. Tretje pere~e vpra{anje
pa so zanj tuje valute v de‘eli.
Glede trgovine predlaga naslednje ukrepe:
1. tuje ‘ivilske pridelke, ki jih je mo~ nabaviti v Benetkah oziroma drugih predelih
bene{ke dr‘ave, ki so na{i proizvodi ali pomembnej{i artikli, ki ‘e tako gredo preko na{ega
pristani{~a, bi lahko naredili nekonkuren~ne z visokimi davki, kar bi veljalo npr. za svilo,
lan, obdelan vosek, sladkor, milo, igralne karte, kristal, kavo, zdravila in podobno;
2. drugi pridelki oziroma blago, ki je manj pomembno in ki ga v dr‘avi ni v obilju, bi bilo
podvr‘eno manj{im dajatvam.
Opozarja namre~, da iz Trsta, Reke in Ancone, pa tudi iz Neaplja in Sicilije vsako leto
vozijo v de‘elo svilo, sladkor, tkanino in drugo blago, ne da bi pla~evali kakr{enkoli davek.
V nadaljevanju pravi, da niso vselej najbolj{e metode zvi{evanja dacev in raznih represiv-
nih ukrepov s stra‘arjenjem na morju, temve~ da bi lahko z drugimi ekonomskimi ukrepi
spodbujali povpra{evanje na doma~em trgu. Ti bi po njegovem bili naslednji:
1. da vsi produkti iz Benetk, uvo‘eni v Istro, ne bi bili dra‘ji od tujih;
2. poskrbeti, da bi bil trg v Istri zadovoljivo preskrbljen z vsem potrebnim;
3. da bi bili vsi artikli iz tujih de‘el tako obdav~eni, da ne bi bili ve~ konkuren~ni
doma~im.
Kar se prvega ti~e, bi eden takih ukrepov bil po njegovem ‘e, ~e bi ukinili dac za izvoz
iz Benetk, saj tako ali tako dr‘avna blagajna pobira veliki dac za uvoz v Benetke, ki pa bi
moral biti urejen z enostavnimi predpisi, da ne bi {e ote‘evali in komplicirali dolo~il o
ureditvi prevoza, obenem pa bi onemogo~ali {tevilne mo‘nosti zlorab.
Glede druge to~ke je po njegovem zadeva bolj pere~a, ker ni ne v tem mestu, ne drugje v
de‘eli, dovolj trgovcev ne prodajalcev (botegai), ki bi imeli dovolj kapitala za preskrbo, niti
mo‘nosti za ustvarjanje zalog. Za primer navaja, koliko je trgovcev in prodajalcev v Kopru,
ki je prestolnica de‘ele. V njem je, ne ra~unajo~ obrtnikov, 30 bottegajev, od tega je 8
6 “Da che in vero nati le sono vicini con aperta franchiggia li Porti di Trieste, Fiume, ed Ancona, dirsi
può francamente, che la Piazza di Venezia, le arti, e Vostra Serenità abbia quasi perduta del tutto questa
Provinzia.” (Rel. 1770, AMSI 13, 223).
7 O proizvodnji svile v slovenskih de‘elah prim. @ontar, 1957 in Gestrin, 1991.
57ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prodajalcev kruha (Marzeri; gl. Boerio), s kapitalom 15–16.000 dukatov, 19 je prodajalcev
sira (Casarioli), suhega mesa (Grassine) in slanih rib, s skupnim kapitalom pribli‘no 4.000
dukatov. Tu so {e trije Spezieri (drogeristi) sladkorja, kave, voska, s skromnim skupnim
kapitalom 1.000 dukatov. Na{teti in {e kak{en trgovec s platnom, tkaninami in lanom so vsi,
h katerim se zateka tukaj{nje prebivalstvo po obla~ila in ‘ive‘e. Poglavitni problem vidi v
tem, da v teh krajih manjka zalo‘nikov s skladi{~i, ki bi lahko ceneje zalagali prodajalce s
potrebnim, kajti ~e bi Istrani v svojih krajih dobili artikle po ni‘jih ali vsaj enakih cenah, kot
so v bli‘njem Trstu, “bi bili z oblastjo nadvse zadovoljni in hvale‘ni bi bili vladarju, da je
znal prisluhniti njihovim potrebam, sicer pa bodo nadaljevali z dosedaj uveljavljeno prak-
so,” je prepri~an poro~evalec.
Za tretjo zadevo, da bi bili proizvodi iz tujih de‘el tako obdav~eni, da ne bi bili ve~
konkuren~ni doma~im, pa predlaga uvedbo tiskane tarife. Blago naj bi razvrstili v tri razre-
de: v prvem razredu bi bilo tako, ki bi ga ozna~ili kar za kontrabant in bi ga v primeru
odkritja izro~ili dr‘avni blagajni, drugo blago, tj. tisto, ki ga je v bene{ki dr‘avi dovolj, bi
visoko obdav~ili, z ni‘jimi davki pa bi obdav~ili izdelke, ki jih ni v izobilju.
Veliko so Istrani porabili za nakup tkanin, kar je koprskega na~elnika {e posebno ‘ulilo,
saj je po njegovem proizvodnja tkanin tako enostavna in obenem raz{irjena, v Istri pa jih
primanjkuje, in sicer od grobega platna za ‘aklje do onega najbolj uporabljanega ter do
raznovrstnih tkanin. “Teh je v bene{ki dr‘avi v izobilju, v de‘elo pa prihajajo izklju~no iz
Trsta in Reke, ki letno na ta ra~un obra~ata neverjetno visoke zneske.” Zato koprski na~elnik
predlaga, da bi za~eli v de‘elo uvajati potrebne industrijske obrate, obenem pa naj izredno
visoko obdav~ijo uvo‘ene tkanine.
Tako naj bi visok davek nalo‘ili {e na slanike, sir in drugo suho meso, ki ne prihaja iz
Benetk. Ti daci naj ne bi bili zajeti v tiskani tarifi “Doane”, niti v tiskani tarifi 10% iz tujih
de‘el (venienti da forti Esteri), temve~ naj bi vse zdru‘ili v dacu, imenovanem “della Gras-
sa”, ki bi ga v Istri zdru‘ili v eno tarifo. Tej pa bi pridru‘ili {e dac za obdelovalni les, ki
prihaja iz tujine, dac za vrvi (cordame) ter druga poglavja, ki niso zajeta v dacu “Doane”,
temve~ v kakih drugih tarifah, tako da bi se oblikovala posebna tarifa samo za Istro in bi ob
odhodih blaga iz Benetk taki artikli morali biti posebej bele‘eni in ne bi smeli neobdav~eni
iti v nobeno drugo provinco. “Pri tem bi se lahko zgledovali po metodi, uporabljeni za
dacarje za tobak (Abboccatori del tabacco) in za ‘ganje (Acquavite)”, {e pristavlja koprski
rektor Girolamo Marcello (Rel., 1770).
Tako je bilo torej razmi{ljanje bene{kih oblastnikov: pomembno je bilo le, ne glede na
nezadovoljstvo prebivalstva in na morebiten upad gospodarskega razvoja, pobrati ~im ve~
davkov.
In tu se zastavlja vpra{anje, ali je Bene~ane k omejitvam namesto k sprostitvi trgovine
istrskih mest s Trstom gnala le zavist nad vzpenjajo~im se sosednjim konkuren~nim mestom
ali ‘elja po ohranitvi obubo‘ane province pred vrati metropole, ki tako revna niti ne bi bila
zanimiva za mo~ne sosede, temve~ godna le za odlaganje odve~nih in nebodijihtreba kaz-
novanih bene{kih me{~anov, kar izpri~ujejo {tevilna pisma koprskih podestatov in kapita-
nov ter kasneje tudi ra{porskih kapitanov8  bene{kemu vrhovnemu sodnemu uradu, svetu
deseterice (Cons. X, 256, 257), ali morda kar oboje? Ter kako to, da tem revnim in bednim
Istranom, kot se spra{uje koprski na~elnik Francesco Tron leta 1644, “Va{a presvetlost ne
vlada, kot zna, saj bi le tako lahko {e kaj bilo iz njih” (Rel., 1644). Odgovor na to vpra{anje
8 Leta 1638 ra{porski kapitan Gio. Battista Basadonna pravi, da je v Istri 400 banditov, torej izgnancev
(RR, 4).
58 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
daje morda na~elnik `e v naslednjem stavku, ko opozarja, da ukaze istrskega nadzornika
Joannija Pasqualige (iz leta 1607; Leggi, 1757, 7–19, op. D.D.) “{e najmanj spo{tujejo tisti,
ki so jim namenjeni” (Rel. 1644), s tem pa misli na uradnike raznih lokalnih javnih ustanov
iz vrst doma~ega plemstva in duhov{~ine.
Battaglijevo poro~ilo
Veliko pikrih na ra~un bene{ke dav~ne zakonodaje v Istri podaja v svojem poro~ilu tudi
Savio Battaglia okoli leta 1789, ki ravno tej politiki pripisuje krivdo za tako ubo‘no stanje
v de‘eli. Ne gre mu v ra~un, kako se v de‘eli, ki je vsa obdana z morjem, ne more razviti
trgovina z ribi{tvom, saj “kar se ti~e ribolova, sploh ni mo~ govoriti o dnevnem zalaganju s
sve‘o ribo, prav tako obremenjenem z daci in {tevilnimi pristojbinami, temve~ o dobavi
ribe, namenjene vsakovrstni obdelavi in konserviranju glede na vrsto ribe in ‘elje
potro{nikov. [tevilne napake administracije pa so razvidne ‘e iz okoli{~ine, na katero opo-
zarja v svojih pismih tudi fiskalni komornik: Istra je imela pomanjkljivo preskrbo s slano
ribo, obenem pa je z njo trgovala, kar dokazuje {tevilne upravne napake, kajti kaj je bolj
normalnega kot uporaba svojega lastnega proizvoda, ne pa da morajo tega istega nabavljati
zunaj province. Tako nenavaden pojav je razlo‘ljiv samo z dav~nim sistemom, ki je veljal v
provinci in ki je razviden iz dveh knjig dav~nih dajatev fiskalnih komor v Kopru in Ra{porju,
ki se jima pridru‘ujejo {e dav~ni predpisi posameznih komunov in drugih upravnih enot
(fevdov, op. D. D.)” (L’Istria, 1847, 44–45, 180–183).
Kot sledi iz Battaglievega poro~ila, “ni kmetijskega ali obrtnega proizvoda, ki ne bi
takoj ob~util bremena ene ali ve~ obdav~itev `e v samem kraju, kjer nastane, ali ki ne bi
do`ivel enako {kodljivih in obremenjujo~ih pristojbin, ko postane predmet trgovanja
znotraj ali zunaj province”. Pravzaprav ugotavlja, da “je v Istri {tiriindvajset glavnih carin-
skih dajatev, katerih izkupi~ek gre v dr`avno blagajno, ~emur je treba dodati {e vse tiste, ki
jih pobirajo komuni in fevdi in ki so nalo`eni v glavnem na samo blago, ne pa na njegovo
potro{njo, kar bi vsaj do neke mere omililo neposredno dav~no izterjevanje”. Tako se ne
more na~uditi, da ra{porski dav~ni kapitlji vsebujejo tudi dac na `ito, ki ga `e tako obilno
primanjkuje v de`eli, poleg tega pa potrebna `ita `e od leta 1764 dalje bene{ki senat po{ilja
istrskim komunom “kot posojilo, ki pa s ~asom praviloma postane darilo”.
Tako ugotavlja, da pravzaprav ni ~udno, da si Istrani z delom ne prizadevajo za bolj{i
ekonomski polo‘aj, “saj ka‘e, da je dav~na politika naravnana tako, da zemlja ja ne bi bila
obdelana”.
Javne finan~ne ustanove, davki in kontrabant
Od vseh na{tetih predlogov so bene{ke oblasti v naslednjih letih sprejemale ukrepe v
glavnem le na dav~nem podro~ju, le malo ali skoraj ni~ pa se ni spremenilo na podro~ju
pospe{evanja razvoja gospodarstva. Prva tiskana tarifa dacev za koprsko fiskalno komoro,
ki je bila osrednja de‘elna ustanova za pobiranje dacev, je iz{la leta 1759, kmalu po predlo-
gu reforme Girolama Marcella pa je v letu 1774 iz{la dopolnjena tarifa, ki sta se ji pridru‘ili
{e verziji iz leta 1790 in 1795.9 Kljub temu pa so Bene~ani uspeli iztr‘iti dac le za 15
dav~nih postavk na proizvode oziroma oblike rent, kar je bilo na primer v primerjavi s
Chioggio, kjer so Bene~ani nalo‘ili preko 50 dav{~in (DAPD, 1007) z ve~ kot desetkratno
vi{jim iztr‘kom, dejansko malo.
9 Tarife se nahajajo v ASV, DAPD, izdaji iz 1759 in 1795 pa sta ohranjeni tudi v PAK. PA, Stampati.
59ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Pri tem ka‘e upo{tevati, da so bili vidiki opazovalcev iz centra dr‘ave, vajenih zajetnih
davkov, ki so jih prispevale druge de‘ele oziroma komuni Bene{ke republike, upravi~eno
~rnogledi v pogledu gospodarskega stanja v Istri, saj v tej primerjavi izpri~ujejo verjetno {e
ve~jo rev{~ino od dejanske. Vsi davki skupaj so namre~ v zadnji ~etrtini 18. stoletja v dve
60 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
bene{ki fiskalni komori v Istri, koprsko in ra{porsko, prispevali 44.500 lir, od tega buzetska
le 3.177 lir (DAPD, 662), kar je skupaj, denimo, v prvi polovici 18. stoletja vsakoletno
povpre~je vi{ine zastavkov za premi~nine v koprski zastavljalnici in hranilnici, imenovani
Monte di Pietà (prim. Darovec, 1999), zastavki za zlatnino, srebrnino in dragulje pa so
povpre~no za polovico presegali premi~ninske zastavke (Prim. M/1158).
Koprska komunska finan~na ustanova je bila sicer nedvomno najmo~nej{a v de‘eli,
poleg nje so obstajale zastavljalnice in hranilnice z enakim imenom {e v Piranu, Rovinju in
za kratek ~as tudi v Buzetu.10  Kljub {tevilnim te‘avam, od zlorab in prevar uradnikov do
10 Poleg Fontika je tudi v Buzetu Monte di Pietà, toda zaradi rev{~ine prebivalstva, ki nima kaj dati v
zastavo, ta razpolaga s silno majhnim kapitalom, tako da sploh ne more delovati, o ~emer sem ‘e poro~al
Magistratu de Signori Scansadori (Gasparo Moro, 1784, RR).
61ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ropov denarja, pa je v drugi polovici 18. stoletja do‘ivela razmeroma strm vzpon v vi{ini
letnega denarnega prometa. Tako je v letu 1765 {tel promet koprske zastavljalnice in hranil-
nice 190.395 lir, leta 1773 254.083 lir, leta 1787 305.033 lir in leta 1794 342.663 lir. Rast je
bila v glavnem mo‘na zahvaljujo~ povi{anju hranilnih vlog posameznikov, ki so zna{ale
leta 1765 23.457 lir, leta 1773 93.984, leta 1787 123.477 in leta 1794 153.452 lir (SSS, 29;
30). Dejstvo je, da se je kapital v koprskem Monte di Pietà povi{al tudi na ra~un preko 600
lai~nih in cerkvenih bratov{~in v Istri, ki so bile opro{~ene dolo~enih dajatev, {e zlasti po
letu 1771, ko so v Kopru ustanovili Ufficio Direttorio. Ustanova je pokrivala celotno ozem-
lje bene{ke Istre, njeno poslanstvo pa je bilo ravno v mo‘nosti reinvestiranja denarja, kapi-
tala oziroma premo‘enja lai~nih in cerkvenih bratov{~in oziroma ubo‘nih ustanov (Luoghi
pii), kot so jih {e imenovali. Te premo‘enja niso smele odtujiti, so ga pa lahko deponirale pri
koprskem Monte di Pietà, ki je nato lahko denar posojal, nepremi~nine pa proti pla~ilu dajal
v zakup, kar je bila o~itno najpogostej{a oblika investiranja denarja v nepremi~nine.
Toda prav veliko {tevilo bratov{~in v bene{ki Istri je marsikateri bene{ki rektor ozna~il
kot enega od vzrokov rev{~ine v de‘eli, kot “eno od najve~jih nev{e~nosti, saj s pridobi-
vanjem dobrin obubo‘ajo va{e podlo‘nike, ker ti, ko zabredejo v te‘ave, najemajo pri njih
kredite na zastavo, ki jih nato pripeljejo do zaseganja nepremi~nin, prihajajo pred sodi{~a,
vrstijo se izgoni in de‘ela se prazni. Vzrok temu je nespo{tovanje in prirejanje Va{ih zako-
nov iz let 1535 in 1605, tako da je velik dele‘ Province v rokah luochi pii in cerkve. @e
ve~krat sem pisal in na to opozarjal, da bi se te primere pregledalo in cerkvi odvzelo na tak
na~in pridobljene dobrine. Dal sem izdelati tudi kataster cerkvenih dobrin v Istri, ki pa ga
nisem uspel dokon~ati, toda opozarjam, da bi z izpolnitvijo zadanega, s pridobitvijo dohod-
kov od teh posesti ali s prodajo lahko ustanovili {e en {pital poleg koprskega, ki bi zares
skrbel za reve‘e. Poleg tega sem opazil {e ve~ kr{itev cerkvenikov, ki so si kradoma, v
nasprotju z zakoni, prisvajali lai~no posest”, strne svoje ob~utke koprski podestat Angelo
Morosini leta 1678 (Rel., 1678). Ko pa leta 1762 Vicenzo Gritti v bene{ki Istri na{teje 616
bratov{~in, ugotavlja, da so revne in slabo upravljane, tako da “bi jih bilo najbolje vrniti
njihovi materi Cerkvi” (Rel., 1762).
62 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
Bratov{~ine, ki so bile sicer ‘e v srednjem veku ustanovljene kot lai~ne ustanove in so
delovale na principu solidarnosti in ekonomske samopomo~i med ~lani, so ohranjale tesne
vezi s cerkvenimi redovi, saj so se ~lani praviloma zdru‘evali v ~a{~enju kakega od svet-
nikov, po katerem je bratov{~ina nosila svoje ime.11 Bratov{~ine so nemalokrat zdru‘evale
tudi posamezne obrtnike, tako da so nastali cehi. Soditi o vi{ini njihovega premo‘enja in
vpliva pa je zelo relativno. Te‘ko bi se seveda katera lahko primerjala na primer z bene{ko
bratov{~ino sv. Roka, vendar {tudija Ivana Ercega o {tevilu in finan~nem stanju istrskih
bratov{~in v letu 1741 prikazuje, da je tedaj 606 bratov{~in v bene{ki Istri razpolagalo z
razmeroma veliki sredstvi. Dohodki v vi{ini dobrih 127.079 lir letno, od tega skoraj 43.760
lir samo od zakupov zemlji{~ (livelli francabili), bi po njegovem izra~unu ob 6% obresti
zna{ali premo‘enje v vi{ini 729.320 lir, medtem ko se je letni prihodek leta 1799 povi{al na
178.636 lir ali za dobrih 28% (Erceg, 1983, 104). Zanimivo pa je, da v njegovem spisku vseh
istrskih bratov{~in niso zajete piranske in buzetske, ki so bile v pristojnosti ra{porskega
kapitana. V Kopru in na njegovem ozemlju sta bili tedaj 102 bratov{~ini, v Miljah z ozem-
ljem 23, v Izoli z ozemljem pa 18 bratov{~in. Na Buze{kem jih je v viru o obveznih prispev-
kih istrskih bratov{~in za koprski licej zaslediti 16 (Leggi, 1683, 156), medtem ko ima v
Piranu leta 1799 kar 45 bratov{~in svoje prihranke v tamkaj{nji zastavljalnici in hranilnici
(PAK. PA. Stampati). Torej je bilo v bene{ki Istri v drugi polovici 18. stoletja skupno {tevilo
bratov{~in okoli 677.
Vendar je bil za obstoj teh ustanov in dejavnosti prav tako potreben denar. Od kod torej
ljudem denar oziroma premo‘enje, da so ga lahko ali vlagali v pri~akovanju ugodnih obresti
ali si ga izposojali, morda tudi za investicije?
Sode~ vsaj po uradnih ocenitvah poglavitnih istrskih proizvodov, se od konca 16. sto-
letja ni bistveno pove~ala proizvodnja olja, soli in vina. Le pri ribi{tvu je, zlasti zahvaljujo~
rovinjskemu dele‘u, opazen ve~ji pridelek soljenih rib, v koprski blagajni pa je le {e dac za
trajekt za v Trst bele‘il ve~ji porast. Toda vi{ji davki in razne zakonsko dolo~ene omejitve
v trgovanju tako znotraj Bene{ke republike kot z bli‘njimi avstrijskimi de‘elami, predvsem
s Kranjsko, naj bi kve~jemu zmanj{ale dohodke.
Kar deloma presene~a pri gospodarskih gibanjih v drugi polovici 18. stoletja, je velik
dele‘ avstrijskega denarja v Istri. Proti temu se skoraj v celotnem obdobju na vso mo~ borijo
centralni bene{ki denarni uradi (Deputati, ed Aggionti sopra la provision del dinaro pubbli-
co), vendar brezuspe{no. Vse finan~ne ustanove so prepolne avstrijskih petakov (petizze),
nemalokrat to‘ijo istrski rektorji, tako da skoraj ni ve~ mogo~e najti bene{kega denarja. Leta
1766 je bene{ki senat poslal v Istro 200.567 lir12  bene{kega denarja, da bi ga zamenjali z
avstrijskim in tako “o~istili” nekatere finan~ne ustanove. “Ta invazija soldonov namre~
povro~a veliko {kodo na{i trgovini, saj je njihova vrednost precenjena in je dvakratna od
vsebnosti bakra. Postorite kaj, tudi po zakonski plati, da ~imbolj oddaljite te soldone iz
province”, {e tedaj moleduje koprski na~elnik (SR, 23, 277). Kljub temu leta 1777 koprski
rektor poro~a, da je provinca preplavljena `e z okoli milijonom dukatov avstrijskega de-
narja, ki ga ni pregnalo niti uradno razvrednotenje s 30 na 29 soldov13  niti ve~kratna
11 O bratov{~inah obstaja razmeroma ob{irna novej{a in starej{a literatura za italijanske de‘ele (prim.
Orioli, 1984; Angelozzi, 1978; Sbriziolo, 1968; Schanzer, 1899), medtem ko je za Istro in Hrva{ko primorje
precej skromnej{a ([tefani}, 1956; Erceg, 1983).
12 ASV. SR, 1766. 22.1. m.v. V javnih blagajnah komunov, fontikov in luoghi pii v Istri se nahaja za
200.567 lir petakov.
13 ASV. SM, 1761. 28. 5. Kapitanu Ra{porja naro~ijo objavo dekreta iz 14. 5., ki devalvira vrednost
petaka na 29 soldov in drugih tujih valut (reg. 227, c. 48, gl. {e c. 65 in 86).
63ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
prepoved kakr{negakoli poslovanja z njim.14 “Soldi imperiali so edino pla~ilno trgovsko
sredstvo v provinci. Oku`ili so celo vse Monte di Pietà in Fontike v de`eli, kjer so `e velike
vsote cesarskega denarja, ki pa nima realne vrednosti. Cesarci so ukazali svojim v Gorici in
Reki, da se smejo poslu`evati le njihovega denarja, tako ga prina{ajo v Istro in zamenjujejo
po vi{ji vrednosti”, {e to`i koprski na~elnik Antonio Dolfin leta 1777 (Rel., 1777).
Ob primopredaji denarja v koprskem Monte di Pietà dne 5. maja 1787 je Giovanni
Nicolò Manzini predal novemu depositarju Alessandru Gavardu 291.194 lir, toda od tega
zneska je bilo le 667 lir v bene{kem denarju, tj. 0,23%, vse ostalo so bili avstrijski petaki, in
to celo po te~ajni vrednosti 30 bene{kih soldov za enega petaka (DAPD, 662), ~eprav so se
ve~krat sklicevali na dekret senata, ki je dovoljeval le tretjino avstrijskega denarja v blagaj-
nah javnih ustanov (ASV. SM, 22.9.1763).
Dogajanje namre~ obratnosorazmerno spominja na obdobje 16. stoletja, ko se je na
Kranjskem razvil druga~en, precej bolj ugoden te~aj za bene{ki denar, kot je veljal v drugih
avstrijskih de‘elah. Pojav ozna~uje Sergij Vilfan (1986) kot oblikovanje posebnega kranjske-
ga denarja na Avstrijskem, medtem ko je v 18. stoletju {lo za oblikovanje posebne istrske
valutne vrednosti avstrijskega denarja znotraj Bene{ke republike.
Od kod torej Istranom toliko avstrijskega denarja, ~e pa naj bi skoraj vsi vi{ki njihovih
poglavitnih proizvodov – razen vina, ki je bilo {e zlasti za izvoz na Kranjsko visoko
obdav~eno – morali v Benetke, od koder so jih bene{ki trgovci razva‘ali po svetu? Da bi
lahko toliko zaslu‘ili le z vinom in s tistimi nekaj sto ornami olja, ki so jih {e vedno smeli
izva‘ati na Kranjsko, ali s soljo, ki so jo morali vsaj uradno v veliki ve~ini oddajati najprej
v odkup bene{kemu solnemu uradu, kar je ostalo pa komunom, ali morda s trgovskim bla-
gom in obrtnimi izdelki, ki jih {e zase niso imeli dovolj, kaj {ele za izvoz? Druge razlage, kot
da so si to skromno pre‘ivetveno premo‘enje lahko priskrbeli le s tihotapstvom, ne moremo
dati. In to z raznovrstnim tihotapljenjem, od sadja, svile, olja, vina, soli, rib itd., saj je
pravzaprav vsaka dejavnost, od katere se ni pobiral vsaj izvozni dac, veljala za tihotapstvo.
Tega daca pa, kot je videti, v Istri niso zbrali ravno mnogo, nikakor pa ne toliko, da bi lahko
opravi~il tolik{no vsoto avstrijskega denarja v de‘eli. Temu pritrjujejo {tevilna poro~ila
bene{kih rektorjev.
“Vsa manj{a trgovina je povezana s tem denarjem, vzrok pa je v tem, da je ve~ina trgovi-
ne vezana na Trst in {ele nato na Dominanto”, ugotavlja koprski na~elnik leta 1764, ter
dodaja, “da predstavljata vino in svila le manj{i del trgovine, medtem ko v Trstu prodajo
velike koli~ine soli, ki jo shranjujejo v tamkaj{njih skladi{~ih, in to predvsem pretiho-
tapljene preko morja”. Potrebe tr`a{kega pa tudi re{kega pristani{~a po soli so bile namre~
neizmerne, saj so poleg istrske in doma~e proizvodnje uva`ali sol {e od drugod, predvsem iz
Neapeljskega kraljestva (Rel., 1725).
^eprav so si vsaj v zadnji ~etrtini 18. stoletja prizadevali, da bi obnovili kopenske poti
proti Trstu in tako pospe{ili nadzorovano trgovino z istrskimi bene{kimi mesti, predvsem s
Koprom, ki kot pravi bene{ki podestat, “je edini, ki ga v tej provinci lahko imenujemo
mesto”, je bila ve~ina trgovskih, {e posebno pa tihotapskih poti povezanih z morjem. Bene{ki
rektorji so ne{tetokrat to`ili, da sta le dve “feluchi” za nadzor na morju premalo, da bi
zaustavili to ne~edno po~etje, pa {e tako neokretni sta, da ju tihotapci `e na dale~ opazijo ter
se jima v velikem loku izognejo.15
14 ASV. SM, npr. reg. 227 – 6. 8. 1761, reg. 229 – 22. 9. 1763.
15 Prim. Rel. 1774, 1780, 1795.
64 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
Na ta na~in naj bi prihajalo do ve~kratnih {kod. Koprski podestat in kapitan v svojem
poro~ilu leta 1784 pripisuje istrskemu olju izjemen pomen za javno regalijo, ki jo vodijo na
ra~un Kranjcev, ta pa se lahko iztr‘i le, “ko pristane v na{em glavnem mestu… Zaradi
ugodnej{ih cen, udobnej{ega potovanja ali bolj zanesljivih in hitrih pogodb pa ve~ji del
tega olja kon~a v tujih pristani{~ih, predvsem v bli‘njem Trstu. Pojav je zadobil take raz-
se‘nosti, da ga ni mogo~e ve~ pripisovati zgolj nizkotnemu spletkarjenju prekaljenih tiho-
tapcev, temve~ tudi nezakonitemu delovanju ljudi, ki bi morali to dejavnost po svoji sveti
slu‘beni dol‘nosti obsojati in jo preganjati. Najhuje pa je, da prihaja del tega olja v av-
strijsko Furlanijo, od tod pa se po podtalnih tihotapskih poteh po ob~utno vi{ji ceni od
nakupne pojavi v Bene~iji ali vsaj v sosednjih oziroma bli‘njih krajih, zaradi ~esar prihaja
do dvojne splo{ne gospodarske {kode, ki je ni mogo~e oceniti druga~e kot za najve~jo
mo‘no {kodo”.16
Drugi primeri so bili npr. z vinom, ki so ga izva‘ali brez davka na Cres, od tod pa je nato
zopet brez obdav~itve romalo v avstrijsko Reko ali Bakar (Rel., 1672).
S prihodom tako imenovane avstrijske prve oblasti v Istri se vsaj na podro~ju dav{~in ni
mnogo spremenilo. Ali pa~? Po eni strani so s prevzemom bene{kega dav~nega modela tudi
zaradi vojn dajatve samo {e rasle. Trg se je za dolo~ene istrske proizvode sicer pove~al, zlasti
za sol, toda naenkrat je tihotapstvo izgubilo na svojem pomenu: tako bene{ki kot avstrijski
Istrani, Kranjci in Tr‘a~ani, so bili v eni dr‘avi. Ali se gre potem ~uditi, da je ravno obdobje
do konsolidacije tako imenovane druge avstrijske oblasti v Istri po letu 1815 obdobje
najve~jega razmaha razbojni{tva na istrskih tleh?
Zaklju~ki
V pogledu gospodarske zgodovine je za istrski polotok v obdobju bene{ke nadoblasti
poglavitna ugotovitev, da so za obdobje od srede 13. do srede 16. stoletja zna~ilna razmero-
ma ugodna gospodarska gibanja, vsaj v primerjavi s sosednjimi, tako italijanskimi kot zaled-
nimi dana{njimi slovenskimi in hrva{kimi de‘elami, medtem ko je za obdobje od srede 16.
do za~etka 19. stoletja zna~ilna stagnacija in celo upad gospodarskega razvoja v severni, {e
bolj pa v preostali bene{ki Istri, kar je bilo precej povezano prav z intenzivnostjo trgovskih
izmenjav z neposrednimi zalednimi, dana{njimi slovenskimi kraji ter s Trstom. V tem ~asu
namre~ za~ne avstrijska monarhija vse bolj prote‘irati tr‘a{ko in deloma re{ko pristani{~e, z
uvajanjem prisilnih poti in z visokimi davki, ki so tradicionalne trgovske poti zalednega
avstrijskega oziroma prete‘no slovenskega prebivalstva s poti v bene{ko Istro speljali v
svoji pristani{~i.
Podrejenost severnoistrskih mest se v tem obdobju na gospodarskem podro~ju ka‘e
nenazadnje tudi v obilici avstrijskega denarja v obtoku v istrsko-bene{kih krajih, kjer zlasti
v drugi polovici 18. stoletja postane poglavitno pla~ilno sredstvo ne le v neposrednih
16 “...quando fa scala in questa Dominante, ... Ma o gli alettamenti di prezzo, o le comodità del viaggio
o i contratti più leali e più spediti, fanno che la maggior parte di quest’oglio scali per gli esteri Stati e
specialmente per la vicina città di Trieste, e la licenza è giunta a tal’eccesso che oltre i subdoli stratagemmi
messi in esercizio dalla malizia sempre più acuita dei contrabandi per abituazione, si contrattano impunità
et espiazioni di simili ileciti trasporti con chi per sacro dovere di offizio dovrebbe accudire per reprimerli e
per condannarli. Vi è anche di più, una porzione di quest’oglio penetra nel Friuli Austriaco da dove per le
vie sotterranee del contrabando fomentato da qualche sensibile differenza nel prezzo s’insinua nel Veneto o
almeno sbocca nei siti e nei luoghi contermini e quasi imedesimati, et ecco un publico doppio danno
economico che non potrebbesi in pieno misurare, se non con le quantità di un valore di massima importan-
za.” (Rel. 1784, 10, 317/8).
65ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
trgovskih izmenjavah, temve~ tudi v vseh poglavitnih dr‘avnih in de‘elnih ustanovah,
poleg bene{ke dr‘avne komore, istrske de‘elne fiskalne komore ter komor posameznih ko-
munov, tudi v koprskem, piranskem in rovinjskem Monte di Pietà, zastavljalnicah in hranil-
nicah, ki so spri~o teh globalnih procesov resni~no delovale le na podro~ju samopomo~i in
solidarnosti med prebivalci oziroma le med dolo~enimi (vrhnjimi) sloji prebivalstva.
@e tako zdesetkanemu prebivalstvu obalnih istrskih mest in njihovega neposrednega
zaledja se kljub dotoku novega prebivalstva, v glavnem iz balkanskega obmo~ja pod tur{ko
nadoblastjo (prim. Darovec, 1999a), ni uspelo ekonomsko opomo~i do te mere, da bi se bili
sposobni prilagoditi sodobnim gospodarskim tokovom z uvajanjem zalo‘ni{tva, manufak-
tur ali novih obrtnih izdelkov oziroma agrarnih in neagrarnih pridelkov.
Nemajhno vlogo za tako stanje istrskega gospodarstva pa je imela tudi bene{ka dav~na
politika. Ne le da so morali vsi izdelki, namenjeni prekomorskemu trgovanju, najprej v
Benetke, kjer so se pla~evali razni daci, nenasitna dr‘avna blagajna je {e zlasti od konca
prve polovice 17. stoletja nalagala vse vi{je davke ne samo na skoraj vse proizvode, ki so
prina{ali kakr{enkoli dohodek, temve~ tudi na pridelke za doma~o uporabo. Pri tem so jo
zvesto posnemale lokalne oblasti. Odziv na te ukrepe je bil pri prebivalstvu pri~akovan. [e
bolj se namre~ razvije tihotapstvo, ki ga nobena {e tako ustrahovalna kazenska politika ni
mogla zajeziti. Nasprotno, vi{ji ko so bili davki, ve~ je bilo tihotapstva. To pa ni negativno
vplivalo le na dr‘avno blagajno, ki bi nedvomno lahko povsem brez skrbi shajala tudi brez
silno skromnih istrskih prispevkov v primerjavi z dav~nimi dohodki iz drugih obmo~ij
Bene{ke republike, temve~ predvsem na prihodke doma~ih komunov, ki tako niso imeli
mo‘nosti kakr{nekoli infrastrukturne razvojne pomo~i ali uvajanja projektov, ki bi lahko
prispevali k o‘ivitvi gospodarskih dejavnosti.
V predhodnih obdobjih izoblikovani in zakoreninjeni dru‘beni odnosi so se v istrski
dru‘beni stvarnosti ohranjali {e po obdobju bene{ke nadoblasti, ki ji je morda v nasprotju z
obdobjem do 16. stoletja le te‘ko pripisati ve~ja prizadevanja za razvoj istrskega gospo-
darstva. Zanimivo pa je, da tako bene{ke kot lokalne oblasti tudi v drugi polovici 18.
stoletja, ko je kljub vsemu zaznati napredke na gospodarskem podro~ju, ve~ino krivde za
svoje neuspehe pripisujejo lokalnemu, ve~inoma zalednemu kme~kemu prebivalstvu, ki da
je leno in neprizadevno. Ti stereotipi za ve~inoma slovansko istrsko prebivalstvo so se nato
s pridom uporabljali v raznih nacionalisti~no-iredentisti~nih utemeljevanjih.
Viri
AMSI = Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria. Pore~ 1884 – .
AST = Archivio di Stato di Trieste (Dr‘avni arhiv v Trstu).
ASV = Archivio di Stato di Venezia (Dr‘avni arhiv v Benetkah).
ASV. SM = Senato Mare.
ASV. SR = Senato Rettori.
CONF = ASV. Provveditori Sopraintendenti alla Camera dei Confini.
CONS. X. = ASV. Consiglio di dieci. Lettere Rettori.
CSM = ASV. Cinque Savi alla Mercanzia.
DAPD = ASV. Deputati, ed Aggionti sopra la Provision del Denaro Pubblico.
Leggi (1683) = Leggi, Decreti e Terminazioni del Ser.mo Magg.r Cons.o etc., Concernenti il buon
gouerno dell’Istria. Valerio Da Riva, Pod.tà e Cap.o di Capodistria. (BCT).
Leggi (1757) = Leggi Statutarie per il buon governo della Provincia d’Istria. Delle Comunità, Fontici,
Monti di Pietà, Scuole, ed altri Luochi Pii, ed Offizij della medesima. Lorenzo Paruta, Podesta e Capitanio
di Capodistria. (PMK).
M/ = Ozna~evanje arhivskih enot po Inventarju F. Majerja (1904) in {tevilki mikrofilmskega posnetka
66 D. DAROVEC: GOSPODARSKO STANJE V BENE[KI ISTRI
v: AST. Antico archivio municipale di Capodistria (Stari koprski ob~inski arhiv).
PAK. PA. Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv.
Prov. = La Provincia dell’Istria. Koper, 1867 –.
PSD = ASV. Provveditori sopra Dazi, Revisori e regolatori dei Dazi e Dazio del vino.
Rel. = Relazioni dei Podestà e Capitani di Capodistria, v: AMSI, 6–8/1890–92, 10/1894, 13/1897.
RR = Relazioni dei Capitani di Raspo, v: AMSI, 4, 1889.
SM = Senato Mare (1440–1797), v: AMSI, 7/1891, 9/1893, 11–17/1895–1901.
SR = Senato Rettori (1630–1797), v: AMSI, 18–20/1902–1904, 22–23/1906–1907.
SSS = ASV. Magistrato de Scansadori alle Spese Superflue.
Term. Biave = Terminazione degl’Illust. ed Accell. Signori Sopra Proveditori, Proveditori, ed Inqui-
sitor alle Biave. Benetke 1771. PAK. PA. Stampe, {k. 1.
Literatura
Angelozzi, G. (1978): Le confraternitè laicali. Un’esperienza Cristiana fra medioevo e età moderna.
Brescia.
Boerio, G. (1856): Dizionario del dialetto Veneziano. Benetke, Premiata Tipografia di Giovanni
Cecchini Edit.
Darovec, D. (1999): Odvzemi siromaku, daj bogata{u: Monte di Pietà v Kopru. Acta Histriae, 7.
Koper, 479–494.
Darovec, D. (1999a): Vpliv mno‘i~nih smrti na gospodarsko in socialno podobo Istre skozi stoletja.
V: Mno‘i~ne smrti na Slovenskem. Zbornik referatov 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Ljublja-
na, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 11–44.
Erceg, I. (1983): Broj i financijsko stanje bratov{tina u Istri (1741.). Vjesnik Historijskog arhiva u
Rijeci i Pazinu, Rijeka–Pazin, 26, 103-123.
Gestrin, F. (1965): Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja.
Ljubljana, SAZU.
Gestrin, F. (1991): Industrijske rastline (lan, konoplja, murve) na Slovenskem. Kronika, 39, 3, 39–44.
Gestrin, F., Miheli~, D. (1990): Tr‘a{ki pomorski promet 1759/1760. Ljubljana, SAZU.
Klen, D. (1963): Mleta~ka eksploatacija istarskih {uma i obvezan prevoz tereta do luke kao specifi~an
dr‘avni porez u Istri od 15. do kraja 18. stolje}a. Problemi sjevernog Jadrana, Rijeka, 1, 199-280.
Lane, F. C. (1978): Storia di Venezia. Torino, Giulio Einaudi Editore. (Orig.: (1973) Venice. A
Maritime Republic. Johns Hopkins University Press).
L’Istria (1846–1852) di Pietro Kandler. Trst.
Orioli, L. (1984): Le confraternite medievali e il problema della povertà. Lo statuto della Compagnia
di Santa Maria Vergine e di San Zenobio di Firenze nel secolo XIV. Rim, Biblioteca di storia sociale, 16.
Sbriziolo, L. (1968): Per la storia delle confraternite veneziane: dalle deliberazioni Miste (1310–
1476) del Consiglio dei Dieci. Scoale comunes, artigiane e nazionali. Atti dell’Istituto Veneto di Scienze,
Lettere ed Arti, Classe di scienze morali, lettere ed arti, 126, 405–418.
Schanzer, C. (1899): La trasformazione delle Confraternite nel diritto pubblico italiano. Rim, F.lli
Capaccini Editori.
[tefani}, V. (1956): Bratov{tine. Enciklopedija Jugoslavije, Zagreb, 2, 186–188.
Vilfan, S. (1983): Prometni polo‘aj slovenskih de‘el in preskrba zahodnih mest (od 14. do 17.
stoletja). Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 37, 1–2, 5–20.
Vilfan, S. (1986): Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih de‘elah do 17. stoletja. Zgodovin-
ski ~asopis, Ljubljana, 40, 4, 397–412.
@ontar, J. (1957): Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. SAZU, Ljubljana.
67ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
S u m m a r y
Economic Situation of the Venetian Istria in the 17th and 18th Centuries
Darko Darovec
In comparison with its Italian neighbour as well as the Croatian and Slovene hinterland regions the
economic situation of the Istrian peninsula, which was under the Venetian rule at the time, was relatively
favourable in the period between the middle of the 13th to the middle of the 16th century. The period
between the middle of the 16th until the beginning of the 17th century, however, was characterised by
economic stagnation and even decline in the north, but especially in the rest of the Venetian Istria. This was
due to the intensive trade with the hinterland of what is today Slovenia, and Trieste. That was namely the
time in which the Austro-Hungarian monarchy increasingly started to favour its harbours of Trieste and,
in part, Rijeka, introducing forced routes and high taxes which re-routed the traditional merchant routes of
the Austrian, better yet of the predominantly Slovene population, away from the Venetian part of Istria to
its two harbours.
The subordination of northern Istrian towns at the time is also reflected in a multitude of Austrian
money circulating in Venetian Istria; especially in the second half of the 18th century it became the principal
means of payment not only in direct commercial transactions, but also in all the main state and provincial
institutions such as the Venetian state chamber, the Istrian provincial fiscal chamber and Monte di Pietà in
Koper, Piran, and Rovinj, in pawnshops and savings banks; due to these global processes all of above
namely really operated only in the sphere of self-help and solidarity between the citizens, or better yet,
between the upper classes. Despite an influx of newcomers, mainly from the areas of the Balkans which
were under the Turkish rule, the already decimated population of the coastal towns in Istria and their direct
hinterland could not economically recover to the extent that they were capable of adapting to the modern
economic processes, manufactures, new trade products or new agrarian produce.
The responsibility of the Venetian fiscal policy for such an economic situation in Istria was conside-
rable. All products intended for overseas trade first had to go to Venice where taxes had to be paid; on top
of this the insatiable state treasury burdened with increasingly higher taxes not only those products which
were bringing any amount of income, but also those intended for home use. Such policy was faithfully
copied by local authorities. The population’s reaction to these measures was predictable. Smuggling
increased to a large extent and no, however fierce, means of punishment could prevent it. An increase in
taxes denoted increased smuggling. This not only negatively affected the state treasury which, in compa-
rison with the income tax obtained from other areas of the Venetian republic, could effortlessly manage
without the meagre income from Istria, but also affected the income of local communes which had no way
of obtaining help for developing their infrastructure or projects which could revive the lagging economy.
Social relations, formed and rooted in the past, have been preserved in the Istrian social reality even after
the period of the Venetian rule. Contrary to the period prior to the 16th century it would be difficult to
attribute any visible efforts to develop the economy of Istria to the Venetian Republic. It is interesting,
however, that in the second half of the 18th century, thus in the period which despite everything did exhibit
a certain measure of economic progress, Venetian as well as local authorities ascribed the guilt for their
own failures to the local, mostly rural population living in the hinterland, believing it to be lazy and not
trying hard enough. These stereotypes, applied to the predominantly Slavic Istrian population, were put to
good use in various nationalistic and irredentistic efforts later on.