Koristnost sadjoreje.
Velikrat je bilo že u „Novicaha govorjeno od velike koristnosti, ki jo sadjoreja kmetovavcem naklanja. Ker pa dobrih reči in naprav se ne more nikoli prehva-liti, podamo ljubim bravcem Novic tudi sledečo prelepo povestnico, ktera očitno kaže, da reja sadnih dreve's go-jiteljem svojim čudovitno koristuje.
Na Nemškem, Mizo mesta Darmstadt, je maj-hino selo, ktero Wallerstadten imenujejo. Bilo je nekdaj ubog kraj. O sedemletni vojski je tamkej nek francozk vojak bolan in reven obležal. Ljudomili kmetje so ga prijazno sprejeli, in za-nj ekerbeli, kar so mogli. Ozdravil se je. Hvaležen do svojih dobrotnikov sklene pri njih ostati, pridno delati, in tako pošteno se preživiti.
Zaupali so mu živino, ter ga čednika izvolili.
Ko je živino pasel, je kmalo zapazil, da na veliki pasi, ki jo le živina pohodi, bi še dovelj prostora bilo za marsiktero koristno drevo. To ga nameni, ob času, ko so bili živino \hlevih, u svojo domovino se podati. Kaj je nek tam opravljal?
Požlahnjenih sadnih drevesc je nakupil, in na herbtu jih nesel u svoje nemško selo. Posadil jih je po pašniku. Ponavljal je večkrat svoje potovanje, ter nasadil je malo po malo z žlahnimi drevesci celi pašnik.
Zdaj — po toliko letih — je tisti pred zanemarjeni pašnik krasen sadovnjak, iz kteriga vasčani vsako leto za več sto tolarjev žlahnega sadja poprodajo. Nekdaj revne lesene bajtice poprejšne vasi so se spre-obernile u lepe zidane hiše, in sadno drevje okolivnjih je studenec blagostanja za vesoljno sosesko.        J. S.
—   366   —