Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Iv. Lapajne-ta o stanji solstva v Novomeskem okraji 1884. 1. z nasvčti, kako bi se omenjeno šolstvo boljšalo. (Priobčil pri ufiiteljskem zborovanji v Novem mestu v dan 2. julija 1884. 1.) Še le pol leta je, od kar se mi je izročila skrb za Ijudsko šolstvo v tem okraji, vender sem imel že toliko prilike, da sem se skoro do dobrega prepričal, v kakšaem stanji se nahaja. Doba ta je sicer kratka ali kdor se peča že veliko let z ljudskim šolstvom v obče, kdor vse svoje življcnje posveti tej stroki, kakor jaz, zadostuje mu tudi ta primeroma kratek čas, da si upa izreči nepristransko sodbo, ne da bi delal krivice raznim faktorjem, ki so v teku tega leta in v prejšnjih dobah pri šolstvu v tem okraji sodelovali. Novomeško okrajno glavarstvo šteje 46.493 prebivalcev (po ljudskem štetji od 1880. ].); za šolo godnih otrok se je letos izkazalo 6196, torej 13^. (Navadno se računi, da je od vsega prebivalstva dobrih 10^ za šolo godne mladine.) Od teh je hodilo v šolo 4353, t. j. 70^ od šolsko - godnib otrok. Lansko leto je bilo izkazanih 5881 za šolo godnih, in 4038 jih je hodilo v šnlo, torej se je za \% števiio za šolo godnih in za 1% število šolskih otrok pomnožilo. Število tistih otrok, ki so bili v šolo vpisani, pa so šolo zancmarjali, t. j. iz nikakor ne opravičenih vzrokov šolo pogostoma opuščali, je bilo letos izkazanih 3/t, torej 7*2^. Rednih šol je bilo 29. V njih so delovali postavno izprašani učitelji; samo v treh šolah so bili učitelji za silo. Od teh 29 šol ste 2 čveterorazrednici, 5 dvorazrednic, ostale (22) so bile enorazrednice. Šol za silo v tem okraji letos ni bilo. Po spolu je bila ena sama (čveterorazrednica) samo za dečke in ena sama (dvorazrednica) le za deklice, druge so bile po spolu mešane. Po jeziku je bilo 25 slovenskih šol, 4 so bile pa neraške. V 3 slovenskih šolah poučevala se je nemščina kot zavezni predmet v smislu obstoječih ukazov; v 1 šoli je bila netnščina neobligaten predmet, pa še v tem se je radi premajhnega števila otrok prostovoljno poučevalo. V nemških šolah (1 je dvorazrednica, 3 enorazrednice) se v slovenščini ni poučevalo. V vseh šolah je poučevalo: 6 nadučiteljev, 1 nadučiteljica, 29 učiteljev, 4 učiteljice, skupaj 40 moči; mej moškirai močmi je 5 duhovnikov (4 redovniki, frančiškani). Od teh učiteljev niraajo 3 postavnih preizkušenj, 7 jih iraa samo I. preizkušnjo (zrelosti). 3 učitelji — redovniki imajo pa preizkušnjo (spričevalo aposobnosti) za zasebne ljudske šole, ostali imajo pa za javne občne ljudske šole potrebna spričevala učiteljske sposobnosti. Ker je v vsetn glavarstvu 46.493 stanovalcev, 6196 za šolo godnih otrok in 4353 šolskih otrok, tedaj pride na 1 učitelja ali na 1 razred 1162 Ijudi, 155 za šolo godnih in 109 šolskih otrok. S šolami v tem okraji niso v zvezi otroški vrti ali drugi zavodi na pr. nadaljevalni kmetijski ali obrtnijski tečaji. Samo na 2 šolah je bil kmetijski tečaj po zimi, t j. poučevanje odraslih (ia mladine) v kmetijstvu v nešolskih urah. Poučevanje šolske mladine pred dopoludansko šolo v sadjereji in morebiti tudi v druzih kmetijskih strokah, kakor sem našel zaznamovano na mnogih urnikih v tern okraji, je sicer vse hvalevredno, ako se je le količkaj izvrševalo; vender se tako poučevanje ne more zvati kmetijski tečaj, kateri se na kmetih najlože vpelje ob nedeljah pred ali po službi božji, dopoludne ali popoludne, ali pa obakrat. Takega pouka se morajo pa na vsak način odrasli ljudje udeleževati; kajti le ti imajo popolno zmožnost in resnost umeti težke in resne kmetijske nauke. Na kmetijskih tečajih se je poučevalo največ v sadjereji, nekoliko tudi o poljedelstvu, živino- in vinoreji. Na vsaki šoli je bila v tem okraji — kakor postava zahteva — tudi ponovljevalna šola ob četrtkih, v katero jc po izkazih učiteljev še precej otrok hodilo, ako je res. Na vsaki šoli je bil pouk celoleten, celodnevno poučevanje je bilo samo na 2 šolah, poluletnega poučevanja p(a ni bilo na nijedni učilnici, kar tudi biti ne sraš. Na nekaterih šolah so hodili jako oddaljeni otroci sarao po 2krat na teden v šolo. To se sicer ne strinja prav s šolskimi postavami iu ukazi, tudi ovirajo taki učenci, ako se učitelj le malo ž njimi peča, nepretrgano napredovanje v predmetih; če se pa pomisli, da je 2 uri od šole oddaljene otroke težko priraorati, da bi vsak dan v šolo hodili, mora se le pohvaliti šolsko vodstvo, ki je to vpeljalo. Taki slučaji so mi 3 znani. — Po šolah tukajšnjega okraja se uče vsi predpisani predmeti, le telovadba se uči na nekaterih šolah, pa še na teh le nekoliko v šoli (redne vaje), manjka natureč telovadišč, telovadnic, telovadskega orodja, pa tudi učitelji, ali ne znajo tega predraeta, ali pa nimajo veselja do njega, kar se v nobenem slučaji ne sme odobravati, kajti za dečke je in ostane telovadba potreben in obligaten predmet. Zato moratn učiteljstvo opozarjati, da tega predmeta v bodoče brez postavnega vzroka ne zanemarja. Drug predmet, ki se tudi ni učil na vseh šolah, so ženska ročna dela za deklice, vender mi je od 27 nadzorovanih šol do zdaj znanih samo 7, kjer se za ta predmet ničesar ni učinilo. Dotična šolska vodstva moram opozarjati, da poizvedujejo po sposobni ženski, katera bi ta nauk prevzela in da jo potem šolskim gosposkam naznanijo; kajti ženska ročna dela za deklice so obligaten predmet ljudskih šol, in se morajo učiti. — Šolski otroci v tem okraji so videti še dosta bistrega duha in precej voljni, ter še dosta ustrahovani. Tudi telesnega zdravja niso videti slabega; obleke niso otroci ravno slabe iuteli; nasproti sem z veseljem zapazil, da so bile deklice po nekaterih šolah dosta čedno in snažno oblečene, lepo počesane, kar dela posebno ugoden vtis na človeka, zlasti če niso pokrite v šoli, kar učitelj ne sm6 trpeti. Zapazil sem pa na šolah, katere so imele razne poinanjkljivosti, da se od deklic kar ne terja, da bi bile odkrite v šoli. Po naroduosti so šolski otroci v tcm okniji Slovcnci in Neinci; učitelji so izkazali 5666 Slovencev in 530 Nemcev t. j. Kočevarjev. Nekaj inalo je slepih in gluhonemih otrok. Od učiteljstva v ob6e se ne more zahtevati, da bi poučevali tudi slepe in gluhoneme otroke. Ako se je pa kdo tudi v teh strokah vežbal, naj se usmili takega otroka. Kar pa učitelj v tej zadevi opustiti ne sme, je to, da dotičniin starišem svetuje, da spravijo take revčeke v zavode za slepe in gluhoneme. Večkrat so razpisane štipendije za take siromake; učitelj naj to naznani starišem, ter naj jim svetuje in poraaga v tej zadevi. Dušno ali telesno za šolo preslabih otrok je bilo na tch šolah, katere sem že ogledal, precej. V tej točki moram gg. učiteljem svetovati, da se sami prepričajo, ali je otrok res preslab za šolo. Prilika za to je zlasti v počitnicah, ko učitelji potovaje od hiše do hiše sestavljajo šolsko matico. Pa tudi mej šolskim letora lehko zahteva učitelj, da stariši otroka pripeljejo, da ga on sam vidi in ž njim govori. (Dalje prih.)