lo praznikov.
ujued datly omoopt Saturdaj* SundajB and Holidaj*.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški tn upravnilkl prostori: >697 South UwmUlo Av«.
Offloo of Pubiicotton: 1007 Bouth Lawndalo Aro Tolophono. Rockwoll 4004

XXXVL
Cona lista j« $0.00
Batercd aa aecond-clj« matter Januar? iS. IMS. at Um »oet-etftee at Cblcace. lllinol*, uadw Um Ae« o« fneireM ef Mere« C MtS.
CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 12. SEPTEMBRA (SEPT. 12), 1944 Subacrtption 10.00 Yaariy STEV.-NUMBER 178
■■ ■ i 1 — ■ '■ — Acceptance for mailing at ipecial rate of postage provided for in secUon 1103. Act of Oct. S, 1917, autborlzed on June 4. 1018
Ameriške šele udrie na nemško ozemlje!
Enote prve ameriške armade navezale stike Z drugo briuko armado ob Albertovem kane- gorftfl za avtonomijo lu v Belgiji* Ljute bitke med Američani in,	'
Nemci na fronti ob reki Moselle. Zavezniško J* / 'L/..,, JJMU/A poveljstvo trdi, da so Nemci izgubili 700,000 ai*l™wl> U/rifT/i vojakov v bitkah v Franciji in Belgiji.—Ruske armade v ofenzivi na 225 milj dolgi fronti v ogrski Transilvaniji.—Zavezniška letalska sila kooperira z jugoslovansko osvobodilno armado
čete prodirajo preko bolgarskega ozemlja proti grškemu obrežju ob Egejskem nvorju.' Sovjetska letala dovažajb čete na jugoslo*-vansko ozemlje južno od Turn-Severina.
Moskva je naznanila, da je bil general Rodio Malinovski, poveljnik druge ruske armade,
LONDON. 12. sept.—Oklopne in pehotno kolone prve amorl-ike armade so invadirale nem-iko ozemlje pri Trlerju in so prodrle v daljavo pet mili.
LONDON. 11. sept.—Angleške oklopne kolono so danes udrle na Holandsko 14 milj severno od nmhite Albertove obrambno cr-
te v Belgili. dočlm Je prva ame-l i—an za maršala To je pri-ika armada prebila pot v prvo! ™anje za uspehe, katere je nje-
cono nemške Slogirledove ob rambne črte 10 milj od nemške La ozemlja ln Vzhodno od za I vzetega belgijskega meata Llege Tretja ameriška armada Je na I vezala stike s enotami sedme
gova armada izvojevala v Rumu-niji.
Opozicija formirala blok proti Lewisu
rebeli aretirali 'poglavni-ka' pavellca
Sovjetska Rusija pove-čala pritok na i Ogrsko
RUMUNSKA D E L E-GACIJA V MOSKVI
ClnclnnatL O.. 11. sept.—Na konvenciji rudarske unije Unit ed Mine Workers of America, ki se prične jutri v tem mestu, se bo razvila borba za avtonomijo rudarskih distriktov in proti Johnu L. Levvisu, predsedniku unije.
Opozicija, katere vodja je Ray Edmundson, bivši predsednik rudarskega distrikta UMWA v Illinoisu, je formiralo blok. Ta bo skušal odvzeti glavnemu stanu oblast kontrole nad rudarskimi distrikti.
Edmundsonov blok vodi kampanjo, da 21 izmed 31 rudarskih distriktov dobi avtonomijo. Predsednike in druge uradnike teh distriktov imenuje Lewis in rudarji .nimajo nobene besede.
Poraz Nemčije blizu, pravi Eden
London, 11. sept,—Zunanji minister Anthony Eden je v svojem govoru napovedal, da se bo nacijska oborožena sila v Evropi kmalu zrušila pod udarci zavezniških armad, zaeno pa jc naglasil, da pride potem Japonska na vrsto. Velika Britanija bo vrgla vso razpoložljivo silo v boj proti Japoncem, da jih potisne na kolena, po porazu Nom-
Rlm, 11. sept.—Zavezniške vo jaške avtoritete so potrdile ra dijsko poročilo iz glavnega sta
¥„BIO ----- ------. na maršala Tita, poveljnika ju
ameriško armade v bližini So- goslovanske osvobodilne arma-,ermona. se glasi poročilo.	de, da zavezniške kopne sile ne
London. 11. sept.-Prva ame- operirajo v Jugoslaviji, riška armada je navezala stike Enote konmandotov, pridruže-z drugo britsko armado ob Al- ne zavezniški kopni sili, so si^er bertovem kanalu nad Hassel- udrle v Jugoslavijo, a so se kma-Ipm, belgijskim mestom, pravi lu umaknile. "Zavezniške čete naznanilo. To dostavlja, da so ne operirajo v Jugoslaviji," pra nekateri oddelki ameriške arma- vi Tito v naznanilu. "Borbo prode udrli v Luksemburško v pro- ti Nemcem vodi jugoslovanska diranju proti Nemčiji na sto milj osvobodilna armada f koopera-dolgi fronti.	' cijo zavezniških letalcev/'
Tretja ameriška armada pod Zavezniško poveljstvo v Rimu poveljstvom generala Pattona je I Mdnji Četrtek naznanilo za-zavojevajia v srditih bitkah z I četek splošne ofenzive v Jugo-Nemci na fronti ob reki Moselle. siaviji in da se je ta pričela po j čije. [Čet« te armade so prekoračile izkrcanju zavezniških čet na reko v več krajih v prodiranju ozemlju ob Jadranskem morju'	x x
proti Saarski kotlini. Pozorišče Partizanske enote so vkoraka- romoč trt Vam POP^e [ljutih bitk je ozemlje pri Toulu. je v Zaječar, 30 milj zapadno od v mehiških diStriktih
Poročilo, da so čete prve ame- reke Donave, in zasedle Knjaze-j Mexic0 Cltyi j riške armade zasedle Verviers vač, j25 milj južnozapadno od | ralne dobrodelne na vzhodni strani Liega, belgij- Zajecara. Slednje mesto leži pet lale iiviia jn druge potrebšči
ske trdnjave, ki je padla zadnji I milj stran od bolgarske meje.	......
teden, je potrjeno. Verviers leži I Ljute bitke med partizani in ^ ^ U„MH%„„. ____
15 milj vzhodno od Liega. Ka-| Nemci divjajo v Pozegi in Ba-, zadeto megto je pajral v državi jnadske čete so vkorakale v Zee-I jini Basti. Poročilo pravi, da so i Chihuahuaji. Najmanj 50 ljudi 'brugge, strategično mesto v bil-1 partizani okupirali Prijedor v-i . bjl(j ubHih in čez 500 hifi ^ zim holandske meje. Nemške če- Bosni, 70 milj južnovzhodno od te so dospele v Holandijo iz dan-1 Zagreba, glavnega mesta Hrva skih pokrajin, da ustavijo prodi-1 ške. ranje zaveznikov.
-Fede-
Besednik zavezniškega povelj-1 •	e	••
[stva je naznanil, da so ameriške, I JL^&flfl R01lV€TiCl]Cl
britske in kanadske čete zadale1 strahovite udarce Nemcem vi ± Franciji in Belgiji. Nemške iz-1 al/lile UJllJt gube znašajo od zavezniške invazije Normandije 700,000 ubitih. ranjenih in ujetih vojakov. I Britski in ameriški letalci so metali bombe na Berlin, Meck-lenbur^, Hannover, Brunswick, Stutt^iirt, Nurnberg, Ulm in druj.>a nemška mesta. Napada "a ta mesta se je udeležilo čez P"' ti 1 >c bojnih letal in bombni-I kov
rušenih v Parralu.
London. 11. sept.-r-Kadioposta ja Alžir poroča, dO so hrvaški rebeli aretirali "poglavnika" Pa veliča, Hitlerjevo lutko, in ga iz ročili v roke maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade. Poročilo še ni potrjeno.
Pavelič je vladal v Zagrebu kot vodja lutkarskega hrvaškega režima. On je odgovoren za umore več sto tisoč Srbov, židov in simpatičarjev partizanov, ki se že tri leta bore proti nemški okupacijski sili.
Združitev med Titovimi enotami in oddelki rdede armade bo kmalu dosežena, če že ni. Rusi so zadnji teden invadirali jugoslovansko ozemlje po okupacij Turn-Severina, rurapnskega mesta ob reki Donavi. Istočasno so partizani vkorakali v Zaječar mesto, ki je oddaljeno 50 milj od Turn-Severina.
Sovjetske čete, kl so udrle v Bolgarijo, ko je kapitulirala, uničujejo ostanke nemške oborože ne sile tudi v Jugos|avijf in Grčiji.
Moskva je j^ove*ata pritisk na' Ogrsko, da jo vrže iz vojne. Izdan je bit nov poziv no ogrsko ljudstvo, naj strmoglavi nacijem naklonjeno vlado in se pridruž zaveznikom. Rusija je zavzela oatrejše stališče napram Turčij katere nevtralnost jfcal Moskvo
General Teodor I. Tolbuhin poveljnik tretje ruske armade ki je udrla v Bolgarijo, je pre pustil razorožitev nemških čet novi bolgarski vladi, katere predsednik je Kimon Georgijev On mu je obljubil pomoč pri tem delu.	1
Predsednik Thomas naznanil cilje
Italijanski partizani ujeli 500 Nemcev
Bern, Švica, 11. sept.—Švicar ska Časnikarska agentu ra poroda, da so italijanski partizjK ujeli 500 nemških vojakov. Par tizani so Jih obkrožili pri Domo dOssoli na italijanski stran Slmplonovega tunela.
Grand Raplda. Mich.. 11. sept. —"Delo za vse in ne sebične prU dobitve za organizirane delavce kot take je cilj ameriških delav cev, ki so zgradili največjo voj no mašino v zgodovini sveta," je . rekel R. J. Thftmas, predsednik R»m. 11. sept.—Francoske čete j unije združenih avtnih delavcev >o s< približale Bellortu, kjer sel v svojem govoru po radiu na ^pn < pot v južnozapadno Nem-1 predvečer letne konvencije svoje Mm zavezniško povelj-1 organizacije, ki se prične v tem
cijo, porota | ltv°- I .jute bitke so Btanvmtu. 16 milj od Belforta in
rniljH
OL^keiji na tej fronti je tudi 1 ameriška armada. Ta je • Baume le Dames, Cler-Aissey. General Alexan-' h, poveljnik te armade, "ul spojitev z grupami notranje sile pri Di
mestu. Avtna unija je največja v okviru Kongresa industrijskih organizacij.!
"Glavno vprašanje ameriških vojakov ln delavcev, uposlen^h v vojnih industrijah, je, kaj bomo storili po porazu Nemčije?" je rekel Thomas. "Ali bo dovol; dela za vse? Mi morsmo upošte vati dejstva. Doslej še niso bili .storjeni korski da se zagotovi London, ti. sept —Ruske ar- delo vojakom, ko se vrnejo v ci-
|v ofenzivi na 225 milj vilno življenje, in ne onim ki l> v ogrski Transilva- zdaj delajo v vojnih industrijah. Eva poroča, da so se ko bodo te preurejene za pro-kluju, glavnemu me- dukcijo civilnih potrebščin nce in železniškemu Kongres je zagotovil profite kor-l"die so Teius, 37 poradjam, storil pa ni še ruce-ija. in čez sto dru-Uar v korist delavcem in vojnim |n. -Prve ruske kolo- veteranom 'jle na ozemlje, ki je Ns konvencijo je dospelo čez " milj od Budlmpe-1 dva tisoč
tantov avtne »n poroča, da ruske I milijon članov
listka v Franciji se nadaljuje
Več tisoč kvizlingov aretiranih
Parts. 11. aept—Elementi j'rancoske notranje sile nadalju-, ejo Čistko. Pariški listi poroča-o, da je bilo v zadnjih dneh več (vizlingov in kolaboratorjev a-retiranih. Vsi bodo postavljeni pred sodišča, ki jim bodo nalo-ila kazni.
Med oqhrd. ki so bili aretirani, e Henry La Font, Čigar pravo me je Henri Chamberlin. On e bil zapleten v predvojnem Staviskijevem škandalu, ki je pretresel Frane!jo. V tem Je bil zapleten tudi Pierre Bony. Slednji je obtožen sodelovanja pri organiziranju francoske tajne policije, ki je umorila mnogo Francozov ki so se borili proti nemški okupacijski sili. Oba sta bila aretirana na neki kmetiji v bližini Pariza, kjer sta se skrivala.
Načelnik pariške policije je naznanil aretacije dveh bivših članov Lavalove lutkarske vlade v Vichyju. To sta Max Bonna-ous, bivši minister za zaloge, in Jules Brevie, bivši minister za kolonije in prijatelj maršala Pe taina.
Bonnafous ln Brevie sta nagr madila bogastvo $10,000,000, ko sta sodelovala z nemškimi ge stapovcl. Del tega bogastva, kl e bilo zakopano v nekem kraju je policija zaplenila.
Moekva, 11. sept —Rumunska delegacija, ki je dospela sem, se je sestala z reprezentanti Rusije, Amerike in Velike Britanije v svrho podpisa premirja. Pričakuje se, da bo premirje danes jKKlplsano.
Člani rumunske delegacije so izjavili, da so vsa gluvna vprašanja rešena.
Nadaljnji premogovni ki ustavili obrat
Wheeling, W. Va., 11. sept.— Nadaljnjih 14 premogovnikov v Južnem delu West Virginije Je moralo ustaviti obrat zarad stavke delovodij. Več tisoč ra darjov Je prizadetih /^di s)av ke. Delovodje so zastavkali, ker kompanije nočejo priznati njiho ve organizacije.
Criki po/MM
odbor razpuičen
Kairo, Egipt, 11. sept.-Uradno naznanilo pravi, da je bil gršk politični odbor za narodno osvo boditev razpuščen, ko so člsn tega odbora in komunisti stopil v vlado. Odbor je bil ustanov ljen v Grčiji pred šestimi me seci.
Sedem tisoč aretiranih v Franciji
- London, 11. sept —Cez sedem tisoč oseb Je bilo aretiranih čistki v Franciji po poročilu ns Čelnika pariške policije na obto* bo sodelovanja z Nemci. Priča kuje se, da bo število aretiran cev narastlo nu 25,000 ta mesec Vsi bodo prišli pred vojaška so-dlščn. -
Domače vesti
Nov grob v Kanaaau
Arma, Kans.—Tukaj je po dvomesečni bolezni umrl Joaeph Gorenc, član društva hi SNPJ. Bil je operiran na žolču, kar pa mu ni pomagalo. Doma je bil iz Biške vasi pri Mirni peči na l)o-enjskem, star 55 let. V Ameri ki je bil od leta 1907, ves čas v Kansasu. Zapušča ženo, dva si nova, hčer in sestro, por. Parkel v Willardu, Wis„ v stari domovi ni pa .dve sestri in brata, če so še živi.
Padel na bojišču
Milwauke6. — Družina Louis Yaksh je bila obveščena od voj nega departmenta, da je bil 15. avgustu ubit na italijanskem bo-išeu njen sin štabni saržent Ki nest Yaksh, atar 20 lot in član društva 747 bNPJ. Poleg star Šev zapušča brata Edwinii, ki služi kot poročnik v Angliji, in sestro, por. Eichman.
Clevelandske voatt Cleveland.—Lt. Ivan J. Mik ich, sin družine Frank Miklich, ki je bil 10. jul. proglašen med pogrešanimi, so nahuju v nem ikem ujetništvu, kot poročajo vojne oblasti družini. Pri voja kih je bil skoro tri leta ln preko morja od meseca maja.—V bol nlšnici St. Alexis je srečno pre-htulu operacijo Antonia Tekov čič, žena Vencla Tekavčiča.—V bolnišnici Glehville se nuhaja Margareta Stopar, roj. Smole, ki Jo bila operirana na slepiču.— Iz bolnišnice so Je vrnila Dor othy Komln, na bolniški postelji pa se nahaja Mary Brlnšek.— Poročila sta se Henry Blatnik in Mary Homar.—Družina Frank Poček je bila obveščena od vpj nlh oblasti, da Je bil 8j avgusta ubit v Franciji njen sin Sgt. Frank Peček, star 24 let, pri vojakih pd marca 1042 ln preko morja «4 lanskega oktobra. Poleg staršev zupušča starega oče tu, brst Pfc. Edwardu na Juž nem Pueifiku in sestro Eleanoro.
britski premier churchill dospe v kanado
Važni razgovori z Rooseveltom o usodi Nemčije
| PROBLEM ZAČRTA-NJA NOVIH MEJ
Ouebec. Kanada. 11. sept.—
Britski premier Wlnston Churchill je dospel v to mesto, kjer bo Imel konferenco s predsednikom Rooseveltom. Z nJim so prišli njegovu žena in člani štaba britske urmade in mornarice.
, Konferenca med Churchillom in Rooseveltom se bo vršila v zgodovinskem hotelu Frontenac, v katerem sta se sostala pred
enim letom.
Ismed petih vojakov, kt Jih vidite aa alikt a* dva Slovenca, i. tt. Louiaa, Mo.. oho šlansMdruš * tispi V erodini Je Alberl Zvenet. «achlilei a mate tint eloao. ne deeal (s puške v roki) p< rncljo je dospelo čez fes W	^^ f|f§f c1m, o^alt trije ae. RoW.	tUvol. Wsnen O. Roolk
delegatov, reprezen- An them TJ^ ^^ y fokah dHm ^ r.«tr9enl Joponokl soolavi. ki sto padli v roke ne unije, ki Ima	^ f ^ M	otoka Oue»e na Pactllke, kakor ledi puška.
Bolgarija dobila liberalno vlado
Zagovorniki enotnosti balkanskih držav dobili pozicije
.Kairo. Egipt 11. sept.—Bol garlja Je dobila liberalno vlado kur Je dobro znamenje za njeno bodočnost. Bolgarija, kl je bila satelit Nemčije, je zdaj v zavezniškem taboru.
Predsednik nove vlade Je Kt mon Georgijev. On Je demon strlral svoj pogum v krizi, kl Jo zajela Bolgarijo. Pred desetimi leti Je s pomočjo polkovnika l)a-mlajana Veltceva ustanovil taj no organizacijo, kl Je strmogla vila vlado premierja Nikolaja Moučanova, kateri Je sklenil kupčijo z diktatorjem Mussolt
nijem. i " '
Georgijev Je skušal navezati prijateljske <»dnošaje z Jug«»sls vljo io Grčijo, a ni uspel zaradi intrig pokojnega kralja »orisa Slednji je jx>tiiy»ll Bolgarijo v oslščnl tabor. Georgijev Je znan kot zagovornik enotnosti balkan skih držav in |>rljatelj sovjetske Rusije.
V novi bolgarski vladi sta dobila važrtl mesti profesor Vene lin Ganev in Todor Pavl^, zna na liberalca. • >
Nemci zapuščajo otoke na Egejskem morju
Ankara, Turftija, H. sept. | Veliko število nemških vojakov, ki so pobegnili z otokov na KgeJ skem morju, Jo dos|>elo v tur ftke kraje na obrežju tega mor ja. Vsi vojaki, ki pridejo v Tur čijo, so Internirani.
Leteče bombe padajo na Pariz
v Pariz, U. sept,—Nemške leteče bombe so oadle na Pariz in . predmenlja. Stirl oeebo mi bile
ubite In dvanajst ranjenih. Pre-; hivslrl ne kažejo strahu pred nemškimi bombami.
Ker vojna v Evropi stopa v zadnjo fazo, bo konforenca mod Churchillom ln Rooseveltom najvažnejša izmed vseh, kar sta jih doslej imelu. Nujni problemi glede Nemčije so prišli v ospredje. Eden je razkosanje Nemči». jc ua tri okupacijske cone—britsko, ameriško in rusko. Tudi v slučaju, da so člani komisij treh velesil zedinijo glede ustanovitve skupne vojaške adminiatra-cijo v Berlinu, bo načrt, da Velika Britanija in Amerika tvorita blok, izzval odpor v Moakvi.
Sovjetl so dali razumeti, da bodo morali nemški delavci po-magatl pri rekonstrukciji opu-stošenlh ruskih pokrajin. Začr-tanje novih mej Je tudi problem. Gotovo Je, da bo Poljska dobila nemške pokrajino kot odškodnino za ozemlje, katere be morala odstopiti Rusiji. Omenjene so Vshodna Prusiju, Gornja Slezlja ln Pomeranlja, kjer živi čez 10,-000,000 ljudi.
Roesevalt ln Churchill boata Iskala pot za Izravnavo konflikta med ubežno poljsko vlado'ln sovjetsko Rusijo. Trudila ae bosta v naporih za zbllžanje med Poljaki ln Rusi.
Francoske zahteve so tudi problem. Anthony Eden, britski zunanji minister, je dejal, da bo Francija Igrala važno vlogo kot velesila in reprezentirana bo na mirovni konferenci po zaključenju vojne. Po kapitulaciji Nem-cije bosta Velika Britanija In Amerika vrgli mogočno allo v operacije proti Japoncem na Pacifiku.
Načrt za preureditev industrij
* Pričel se bo izvajati po porazu Nemčije
Waahlngton. D. C» 11. sept.— James F. Byrnes, direktor vojne mobilizacije, je naznanil sestavo načrta glede preureditve Industrij, ki so zdaj udeležene v produkeiji bojnega materiala, za produkcijo civilnih i»otrobš61n. Ta se bo deloma začel izvajati po porazu Nemčije.
V j>oročilu predsedniku Rooae-veltu je Byrnes sugorlral preklic nekaterih ekonomskih kontrol ln industrije naj bi spet omejile delovni teden na 40 ur. "Potrebno je sedaj, da vlada stori kprake glede razdelitve dela,H pravi v poročilu "Povpraševanje po civilnih |potrebščinah se bo povečalo s strani ljudi, ki imajo denar in jih lahko kupijo.'* - •
Trdi se, da bo Byrnea reetgni-rel kot direktor vojne mobillza clje, ko bo kongres sprejel njo-govs priporočila glode Izvajanja načrta za preureditev Induatrlj. On Je naznanil, da mu je vojni department Izročil seznam tovarn, katero namerava obdržati in operirati p^ porazu nemška silo v Evropi.
PROSVETA the enughtekmemt
glasilo im lastnima	narodne
JEDKOTE 0l|„ ,, aad y>U»li*l br
umi » "rjj^fs » SThSJToSL!
patini itd.) M vrnilo potUJaftalJu Irf siucaju. c* i-
""(Glasovi iz
MHZ
I Adr.rli.lxw ralaa oa	ot
•od naaolidled articlea WU1 not bo »otwnoA Oth" — m stariea. pUr«. r^^jtobe rot«nrfi to
•ccompeniad by aeM-addfSSrti »M
Naslov MTH.ta»Ult«ttn
PROSVETA 2657 59 So. Lavmdale Av*. Chicago 21. lUlnoia
member or T1IE
I«
tfapre/ ali nazaj?—V/
naselbin
Kdo izmed čitaUljev bo mogoče mislil, da v tej seriji člankov slilumo preveč temno bodočnost Amerike, preveč črne razmere, v katertlTse bo ameriško ljudstvo, predvsem pa delavstvo znašlo
želel, da bi lahko fx>dal bolj optimistično sliko, toda če zrete v obraz še večji kronični brezposelnosti kot je bila v desetletju pred vojno, ko je bil približno vsak četrti delavec ns cesti, če dal je u pošte va te burbonizem, ki zopet jaše v deželi, posebno pa v vladnih krogih v Washingtonu-tudi po prihodnjih volitvah ne bo drugače, pa naj pride v Belo hišo Dewey ali premotrite vso situacijo in iz nje nastale posledice, bi bil optimizem le samovaranje.	. ; _
Prva stvar, ki je potrebna za preprečenje velike, stalne in kronične brezposelnosti po tej vojni, je kompletna preorlentiranost vladne politike. Prvič bi bil moral kongres sprejeti Kilgorov ns-črt za gospodarsko demobilizacijo po tej vojni. Sprejel je v resnici v zelo poslabšani formi Georgev načrt, ki ne more deželi prinesti drugega kot poglobitev in povečanje gospodarske krize.
Drugič bi bilo potrebno, da bi kongres formlrsl vrhovno gospo-darsko oblast za planiranje povojne produkcije na principu maksimalne ali popolne uposlenosti. Te pod monopolističnim kapltsliz-mom, rszen v totalni svetovni vojni, seveda nI mogoče doseči, to je, da bi vsak delavec, ki hoče delati, lahko dobil delo. Toda če vladna politika ne stremi za dosego tega cilja, bo brezposelnost še dvakrat, lahko tudi petkrat Uko velika kot bi bila, če si vlsds smotreno prizadeva na vsej črti za dosego maksimalne uposlenosti.
S tem v zvezi je eksekutiva avtne unije UAW sprejela zelo realističen program, katerega sta poUm Indorslraia tudi CIO in Far-marska unl)a. Ta program zahteva usUnovitev vladne produkcijske komisije (National Peace Produetion Board), kaUro naj bi tvorili zastopniki štirih slojev: delavstva, podjetnikov, farmarjev in vlade. Enaka produkcijska komisija naj bi se usUnovila tudi v vsaki industriji.
Vsaka izmed teh industrijskih komisij bi pUnirala produkcijo za svojo Industrijo za dosego maksimalne uposlitve. Nsrodna produkcijska komisija pa bi bila vrhovna oblast, ki bi koordinirala načrU vseh Uh industrijskih komisij ln se z njimi posvetovala.
Ta načrt se nam vidi zelo praktičen, dalekoviden in tudi kardl-nalna potreba, če se hoče dežela resno lotiti svojega največjega problema: rešitve brezposelnosti. Brez vrhovne produkcijske obls-stl in brez podrejenih produkcijskih komisij v sleherni industriji se tegs perečega problema sploh ne morete dotakniti.
Človek bi mislil, da se bo vlada takoj oklenila tega zelo zdravega načrU, prav tako tudi gospodarji dežele, kajti v njem ni ničesar, kar bi ogražalo toliko opevano "svobodno podjetništvo." človek bi tudi mislil, da se bodo tega načrta oklenili tudi voditelji te ali druge kapitalistične stranke, če jim je res kaj za čim večjo produkcijo po vojni in za zmanjšanje brezposelnosti na čim nižjo točko in za preprečenje novega gospodarskega poloma, še večjega od "Hooverjeve" krize.
Toda zgodilo se ni nič takega. V admlnistracljaklh krogih je ta načrt naletel na—molk, na ignoriranje, na odklonitev. S tem zdravim ln nujnim načrtom voditelji CIO tudi niao nikamor prišli na konvenciji demokratske stranke. Njih zahtevo, da ga uklju-čijo v platformo stranke, ao voditelji te stranke kratkomalo odklonili. kakor tudi skoraj vse ouUlc točke CIO in ADF.
Ironija vseh ironij je, da je CIO skozi svoj odbor za politično akcijo pod vodstvom Hillmana vpregel vse svoje sile v tekoči kampanji ne samo za ponovno izvolitev Roosevelta, marveč tudi demokratov na vsej črti. In to kljub temu, da so bile na konven ciji odklonjene njegove najvažnejše legislativne zahteve, med katerimi je na urvem mestu načrt avtne unije za maksimalno pro-dukicjo in p<4ftgnje brezposelnosti po vojni,
Ps tudi pri predstavnikih velekorporacij je U načrt naletel na velik odpor.—(To tudi pojasnjuje, zakaj sU ga zavrgli obe atari stranki in zakaj se ga brani administracija. Gospodarsko politiko dežele pač narekujejo velekorporaclje, velebankirjl ln veleblznis sph»h.) Ta načrt so zavrgli kljub temu, da bi od njega Imel še na| večje koristi kapitalizem, ker bi mu lahko podaljšal Življenje. In življenje bi mu podaljšal enostavno s tem, če bi vzdrievsl produkcijo in uposlenost na višini, kolikor je to sploh mogoče pod sedanjim sistemom. Z drugo besedo: taks vrhovna produkcijska oblast kot jo priporočajo predstavniki organiziranega delavstva ln naprednejših farmarjev, bi iz kapitalizma skušala Izprešati vse, kar se da iztisniti. Kronične brezposelnosti bi pod proflUraklm sistemom sicer ne mogla odpraviti, todaalahko bi jo znižala na minimum
O taki oblasti kapiUllati ne marajo nič slišati, ker bi bilo to vrnHLavanje v "svobodno podjetništvo": v prerogative predstavni kov kapitala, titlo bi vmešavanje v striktno kaplUHsttčno področje s strani delavcev, farmarjev in vlade. Takegs vmešavanja pa ameriški velebirnla ne trni. čeprav je druga alternativa gospodarski kaos, velika krtra in kronična masna brezposelnost. Neka teri, bolj dalekovidnl kapitalisti takemu "vmešavanju1* sicer ne nssprotujejo In so za natrt organiziranega delavstva ta Nationa Peace Ptoduction Boartt""£Toda ti no redki kot bele vrane
Mi zelo dvomimo, da bo prišlo do ustanovitve lafcgtfirodukcljskr oblssti kot je predvidevana v tem programu CIO brez organizira nja novega ljudskega političnega gibanja, šele nova stranka bi lahko (orsirala ustanovitev take oblasti za načrtno ali planirano gospoda nt vo. bres katerega Je dežel* oboo jen a na gospodarski kaos in še veliko več)o brezpr^lnost kot Je bila pred vojno. Or-Mani/irano delavstvo bi faktlčno veliko več doseglo, če bi v te kampanji poevetilo svoje enermje in sredstva za ustanovitev nove stranke, nameato^a Je postalo prtveeek reakcionarnih strank ka-ptUlizma. (Se nadaljuje.)
UJETNIK PIŠE UPRAVNIKU PROSVETE
La Carnat O^—Najprej Vas ln Vašo družino najlepše pozdravljam. Oprostite mi, ker Vam Šele danes odgovarjam.
Vaše pismo me je zelo razveselilo. Veseli nas v tem taborišču, ko ste sporočili, da boste radevolje pošiljali dnevno Prosveto. Mislim, ds za to ni tre-ba posebnega dovoljenja od voli jaških oblasti. Prejemamo tudi list Enakopravnost, s nam ni bilo treba vložiti prošnje zs dovoljenje. Vaše pismo sem prejel šele 23. avgusU. Da se je zspoz-nllo, je moja krivda, ker sem storil pomoto v naslovu. Časopisa Prosvete do sedaj še nismo prejeli, a upam, da ga bomo kmalu.„ •
Na Vaše vprašanje Vam sporočam, da se nahajamo v Um Uborišču sledeči iz Vipavske doline: Drago ČoUr (Rihemberk), Vinko Kalčič (Ružice), Zoro Kr-ševan (Gradišče), Mario Rakar, Bruno Marušič (Postojna), Stanko Lipušcek (Sv. Lucija), Anton BrajkoviČ (Pola), Frank Soulik (Ajdovščina), az pa sem iz Hrepelja wi Trstu. Kakor vidite, smo vsi iz Julijske Krajine. Zago-Uvljam Vas, da neče biti nobeden izmed nas Iulijan, kakor pravi Sforza. Meni se vidi, da je s tistim človekom neksj narobe. On se je nspil italijanskega imperializma, kakor vsi Italijani. Dobro poznam italijanski narod in ne bi se nič čudil, ako bi nekega dne slišali od njih, da sU Ljubljana in Belgrad Ulijanska. Upam, da jim bo naš junaški Tito in partizansi dali, kar zaslužijo.
Srce me boli, ker moramo biti skupaj z italijanskimi ujetniki. Radi bi se pridružili partizanski armadi ln pomagali Slovencem do osvobojenja. .Prejmite skrene pozdrave od vseh primorskih Slovencev, ki se nahajamo kot ujetniki v tem taborišču!
SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU!
Franc Raalnovlč.
O ZABAVI UJETNIKOV IN DRUGO
San Bernardino. CaL—Na j prvo se vam najlepše zahvaljujem za priobčitev mojega dopisa. Enako se vam zahvaljujem za časopis Prosveto, ki ga redno dobivam. List mi zelo ugaja, ker ima veliko zanimivega čtiva. Oprostite mi, ker vas zopet nadlegujem s temi vrsticami. Opisal bom na kratko nekaj slovenskih družin iz Fontane. V bližini Fontane se namreč nahaja ujetniško taborišče, v katerem smo štirje slovenski ujetniki.
V taborišču smo imeli 20. av-gusts ples in veselico, katero so priredili italijanski ujetniki. Na veselico so povabili svoje ljudi. Tudi jaz sem pisal v Fontano poznanim slovenskim družinam in jih povabil, da bi prišli na veselico. Oni so našim željam veseljem ustregli. Prišli so M. Misourv, A. Resnar, V. Vldigar, A. Rihtar, K. Jurkoshek, T. La zac, M Lipovec in J. Zdravje. Z njimi so seveda prišli ostali člani družine. Bili smo zelo veseli, ker smo tudi mi Ishko bili
v družbi z našimi brati in sestrami in govorili paš materinski jezik, ki nam je bil zmirom bolj ljub kiot zUto Obiskovalcem smo postregli s pivom, a radi bi postregli bolje, ko bi mogli.
Prišel bo dan svobode, vojna se bo končala in tedaj bomo šli zopet domov v našo domovino. Nikoli ne bomo pozabili naših rojakov, ki so nss Uko gostoljubno in prijateljsko sprejeli in nam lajšali ure v ujetništvu! In ko bo konec ifojne, bo marsika-Uri Slovenec šel pogledat domov v domovino in tedaj bomo gledali, da vrnemo gostoljubnost za gostoljubnost. Postregli vam bomo z vipavčanom in teranom in drugimi vini, ki so poznani slehernemu Slovencu.
Zadnjič sem že poročal, da so nas fonUnski Slovenci povabili v svojo sredo in nas prav lepo pogostili, razkazali svoj društveni dom in nas prijateljsko zabavali. Ponovno se jim zahvaljujem za njihovo zanimarije za nat in bratsko prijaznost. Nikoli ne bomo pozabili fontanskih Slovencev, kajti storili so že zelc veliko za nas.
Naj še omenim, da smo sedaj eks-ujetniki, kajti nosimo ameriško vojaško obleko, edino tisti znak nas moti, kajti mi nismo Italijani, ampak Slovenci. Mi bi šli zelo radi v Jugoslavijo in bi se z veseljem bojevali proti nacistom in fašistom, kateri so nam prizadeli toliko hudega.
Na koncu pozdravljam uredništvo Prosvete, predsednika Csinkarja in vse člane in Članice SNPJ!
Pavel BeselJSk.
POPRAVEK K DOPISU SESTRE KRAINZ
Detrolt, Mlch.—V mojem zadnjem jjoročilu o prispevkih za JPO-SS bi se moralo glasiti, da je daroval $5 Louis Lipar, enako vsoto tudi John Smrekar. Nadalje bi moralo biti zapisano ime Pestotnik in ne Poslotnik, Ker-zich in ne Kezich, Kenick in ne Heinich. Louis Spoljar iz Har-riete pa je prispeval $1. Toliko v pojasnilo.
Katherlne Kralnz, tajnica.
POROČILO O KONVENCIJI . SANSa IN DRUGO
Hermlnle, Pa^-Predno prič-nem pisati o prvi konvenciji SANSa, naj spregovorim še nekaj besed o devetem pennsyl-vanskem dnevu SNPJ, ki se je vršil 27. avgusta v Syganu, Pa.
Po programu pristopi k meni neki rojak iz Strabana in mi iz roči $3 za križano Slovenijo, toda opomnil je, da nemara, da bi javnost vedela za njegovo ime. Poleg tega pa je dejal, da je odbor pennsylvshskega dneva SN PJ naredil napako, 1cer se nI na
Sriredbi pobiralo prispevkov za
aše brate in sestre v stari domovini. Ljudje so bili dobro razpoloženi in b| radi darovali po svojih močeh, zlasti, ker so bili na priredbi tudi ljudje iz nekaterih naselbin, kjer se ni šc podvzelo nobenih korakov za pomožno akcijo in na tej priredbi bi imeli priliko darovati za sUro domovino, ker do sedaj niso še nič darovali. Priznal sem prijatelju, da je njfgova kritika
oziroma opomba popolnoma pravilna. Naj še omenim, da sem na »j priredbi srečal hčerke dobro poznane detroiUke družine Klarlch in Prudnikovo.
Sedaj pa naj izrazim nekoliko mojih vtisov iz prve konvencije SANSs. Ako ne bi nič napisal o svojih vtisih, bi mi znanci in prijatelji najbrže zartierDi, češ, da je bila to važna stvar, pa sem molčal.
Moj opis konvencije bo bolj kritičen kot ne. Toda najprvo bom povedal o dobrih stvareh. Konvencija je biU otvorjena z ameriško himno, katero je pela naša sijajna pevka in dobra jednoUrica Tončka Simčičeva. Njen glas je svež, močan in krasen. Dasiravno Tončka ni več tako mlada, pa f>oje kot kakšno dekle, ki še ni prekoračilo dvajsetega leta. PoUm smo slišali poročiU odbornikov in poročila o hrabri partizanski armadi v v Jugoslaviji in njenem voditelju Titu. Nato pa so vodiUlji SANSa poudarjali, da je naš narod v domovini v silni potrebi in da mu moramo pomagati in zbrati v ta namen čl#i več denarja. Dobro bi bilo in pravilno, da bi vsak zaposlen delavec žrtvoval za nje najmanj 5% svoje letne plače, potem bi lahko zbrali skupaj pol milijona dolarjev. LoUis Adamič nam je povedal, da preti našim rojakom strašna mizerija, kajti sovražnik je vse požgal in jih oropal do kosti.
Bratje in sestre! Tu živimo prilično dobro, ne poznamo trpljenja kot naši bratje in sestre v domovini; strnimo skupaj svoje moči in pomagajmo tezp ubogim mučenikom v domovini!
O podrobnosti zbora ne bom pisal, a povedati moram, da smo vsi občudovali našega starega bojevnika Etbina Kristana, kateri je čital in tolmačil razne resolucije. Človek se ne more ha-čuditi njegovi energiji pri Uko visokih letih. Po pravici povem, ko sem Kristana poslušal, so mi prišle solze v oči. Vesel sem bil, da je mož po tolikih letih dobil zadoščenje in dal klofuto onim, ki so zadnjih dvajset let trdili, da je zapravil tisti "milijondo-larski fond". Brat Frank Zaitz je navzočiih pojasnil, da Etbin Kristan ni imel popolnoma niče sar opraviti s tistim denarjem, da se mu dela vsa U leta velika krivica. Pojasnil je tudi, da nismo Slovenci res nikoli skupaj zbrali milijona dolarjev, temveč nekaj manj kot 60 tisočakov in računi o tem denarju so bili velikokrat objavljeni. Navzlic temu pa so nekateri neprestano lučali kamenje na KrisUna.
V soboto zvečer, 2. septembra, smo bili povabljeni na shod v Delavski dom na Waterloo rd. Dvorana je bila polna. Nastopili so na programu govorniki in pevci. Shodu je predsedovsl Frank Barbič. Najbolj sU se odlikovala pevca Louis Belle in Frank Plut. Nastopila je v so-lospevu tudi Florence Unetich in res krasno zapela. Poleg teh pa tudi zbora Slovan in Jadran. Skupaj sta zapela nekaj zelo lepih pesmi.
Med govorniiki je bil tudi predsednik Vseslovanskega kongresa Leo Krzycki in agitiral za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. Med drugim je tudi dejal, da morajo delavci letos na volišče, da se ne bo zgodilo tako kakor pred leti ko je izmed 88 milijonov volilcev volilo samo 28 milijonov, zaradi tega so prišli v kongres reakcionarni kon-
mtgmrMjr
MCTOgr ffORkERS
******
omaMKEtt
M
a% $*oi* t**o* ct*n*cr
ttOl SUM' $% TOTAL SO. »Mftoveo
*mi$m*ff£P mmrtffi.. *49 ^
150

*££HY fA MMKfr,
r*M0ff/cr^
UAtHISf OftRATOt
Organizacija prinaša uspehe, kar kažeta risbi v glasilu Ameriške delavske federacije.

o skladišče municlje e Franciji v plamenih.
grešniki in senatorji. Krzycki je govoril tudi na konvenciji SAN-sa in vabil Slovence, naj pošljejo svoje delegate na drugo konvencijo Vseslovanskega kongresa v Pittsburgh.
Sedaj pa še nekoliko o volitvah odbornikov SANSa. Izvršni odborniki šb bili izvoljeni od delegatov' iti hč, kakor se je zgodilo prvič, od posebnega volilnega oziroma nominacijskega odbora. Širši odbor pa je bil prav tako izvoljen kot 1. 1942. Zborovalci so poverili izvršni odbor, da je nominiral zaslužne javne delavce v širši odbor. Toda pri tem so se naredile krivice nekaterim zvestim in pridnim delavcem za SANS. Predsednik konvencije je upošteval sugestije, katere se naj izvoli v širši odbor, ignoriral pa je proteste. Na primer glede sestre Fradel. Ona je že veliko izvršila za SANS v westmore-landskem okraju, toda izvršni odbor ni tega upošteval in jo prezrl ter imenoval tri člane za okraj Allegheny. Res čudna konu-adikcija. Za imenovani okraj so imenovali tri člane, dočim za tri okraje, to je West-moreland, Fayette in Green pa nobenega. Sestra Fradel je su-gestirala, naj se to popravi, da bi se izvolilo oziroma imenova lo dva zastopnika za Allegheny in enega za omenjene okraje, toda njena sugestija ni bila upoštevana. Predsednik westmore-landske federacije je vprašal podpisanega, zakaj se ni oglasil in protestiral proti taki nepravični razdelitvi zastopstva. Nato odgovarjam, da sem bil nekoliko poprej poklican k besedi, toda ko sem hotel govoriti o pomožni akciji, mi je bila beseda vzeta. Podpisani je že veliko delal za naš narod v domovini in agitiral za pomožno akcijo in SANS in nabral tudi precej prispevkov in to je bilo še tedaj, ko je bila vsa stvar v megli. Toda pisec se ne bo strašil dela za naš narod tudi v bodočnosti in bo še nadalje nabiral prispevke na svojih potovanjih, dasiravno sem ostal samo prostak. Čestokrat izvrše prostaki veliko več dela kot oni, ki imajo šarže. Če se ne motim, sem bil i)o prvem kongresu imenovan za zaiipnika, a sedaj pa so me degradirali, dasiravno sem veliko delal za SANS in za pomožno akcijo ter poslal vse prispevke v gl. urad v priporočenih pismih za svoje stroške. Torej, nš konvenciji je vladalo nekaj pristranOsti. Naj še omenim, da mi je neki Čikažan omenil pri kosilu, da sem volil za predsed nika konvencije tfrata Zavertni-ka, a za zahvalo pa mi ni dal besede. Toda priznati moram, da ni lahek posel predsedovati konvenciji, vendar pa so nekateri neprestano govorili, dočim drugi nismo imeli prilike izraziti svojih misli in mnenj. Prav tudi ni bilo, ker je hotel predsednik t voditi konvencijo vseskozi sam in ni dal prilike podpredsedniku, ki je zmožen v takih zadevah.
Te kritične besede sem zapisal zato. da ne bodo v bodočnosti ob enakih prilikah zopet imeli sitnosti in nepotrebnega razočaranja.
Naj še omenim, da sem slišal, kako je neki mož odklonil prispevati za ambulančni avtomobil, katerega bodo vrle Progresivne Slovenke poslale našim partizanom v Jugoslavijo. Dejal je, da zato ne da nič, ker smo vsi skupaj raketirji in da je že dosti prispeval. Isti mož pa je pozneje hotel dobiti besedo na konvenciji, dasiravno nI bil de-
legat, a je ni dobil. Taki ljudje naj pazijo, kaj govore, da ne bi onečastili slovenskega naroda v Ameriki.
Zaključujem svoj spis, ako pa bi me hotel kdo pozvati na debato, sem mu na razpolago, kajti v mojem možganskem preda-lu imam še veliko rezervo. Pro-sim pa vse rojake in rojakinje po Ameriki, da gredo na delo za naše brate in sestre v domovini, ki danes toliko trpe in potrebujejo naše podpore. Torej, vsi na delo!
Anton Zornik.
RAZNE VESTI
Bridgeport, O.—Pred nekaj te-dni so tukajšnji lokalni listi prinesli vest, da so se udeležili kot padalci na prvi dan invazije Francije štirje mladeniči, ki so doma iz vzhodnega Ohia. Vsi štirje so slovanske narodnosti, med njimi dva Slovenca, ki sta člana društva št. 13 SNPJ. To sta: Mirko W. Chesnick, kateri se je vpisal prostovoljno v armado, in James H. Elash. Oba sta prostovoljno izvolila padal-no pehoto. Druga dva pa sta Louis Yurkevich iz Bellaira in Sgt. Henry Pubal lz St. Clairs-villa. Vsi Štirje spadajo k 82. zračni padalni diviziji, katera je bila prva spuščena nad Francijo in se borila 33 dni brez prestan-ka. Ko bo pristali na francoska tla, so se razgubUi in bili raztreseni vsepovsod v malih edinicah in potekli so štirje dnevi, preden so prišli skupaj kot enota. • Poročilo govori, da so imeli hude boje in povzročili sovražniku ogromno škodo in ga zadr* ževali toliko časa, da so se izkrcale vse enote z ogromno opremo. Vsakdo se lahko še spominja, kako so poročali prve dni invazije o strašnih izgubah naših padalcev in da jih Nemci kar kosijo. Saj taka poročila sera jaz čital in slišal po radiu. Toda bratov Chesnicka in Elasha niso dobili. Slišal sem, da je brat Elash sedaj na počitnicah v Angliji. Bil je 30 dni v nepresta-nem boju, kar niso mačkine solze. On je bil svoj čas doma na dopustu in me je obiskal v šoli, kjer delam. On je bil nekdaj učenec v tej šoli, zato sem mu dejal, naj obišče Šolo in šolskega ravnatelja, kateri je še vedno isti, ki ga je nekoč učil. Toda James je malo sramežljiv in )t le nerad stopil v razred. No, p« se je odločil in peljal sem ga v drugo nadstropje. Potrkam na vraU, nakar pride ven mr. J. & Taylor. Vprašam ga, ali P01"4 svojega bivšega učenca, a on dejal, da ne, ker jih je ž* toliko tisoč učil v času svojega tridesetletnega službovanja kot učitelj. Tedaj pa se je nenadomt spomnil ln vprašal, ali jc Jam« Elash. Jimmy je pritrdil in tak« Sta se srečala nekdanji učenK in učitelj. Potem pa je mr. Tay-lor povabil Jamesa, ako biMJj Iti v njegov razred in nsgovofj njegove učence. Jimmv je hl zopet v zadregi, končno pa * ^ podal ln stopfl v razred z i»- j menom, da se zamudi neksj ffu-nut, toda poteklo Je uro in preden je prišel ven. Ko j* i pil iz razreda, mu je na obrt« igral prijeten smehlja). P« P*J j ku mi je u«telj povedsl. <» P
bil prijetno present "J dobro in pogumno je odgovarF ha vprašanja njegovih uc in jim tudi risal na Ublo ter m lagal vojne dogodke
Tedaj sem nazadnje vidrW mesa. B«l ie dober mladenič lepe. stasiU posUve. Prodm r (Dalje na I. strani)
kaj«
TOKEK,
12. SEPTEMBRA
Dednost v naravi
Leon Detela
(Se nadaljuje.)
Ker nastajajo vse 4 vrste spol-X Stanič V enakem številu in Z ie je od slučaja odvisno, katere vrste stanic se združijo je Ika izmed 1« možnih združi-
ev enako verjetna. Če je drugi
L križancev dovolj številen, ga bomo lahko razdelili v 9/1«
frnih kuštravih, 9/16 cmih, adkodlakavih, 3/16 bel* kuštravih in 1/16 belih, gladkodla-kavih poedincev.
Čira številnejši je rod, tembolj se približujejo števila pripadnikov posameznih štirih skupin iz-računanim številom. Mendel križal dve zvrsti graha, od katerih je imela ena rumenkasto in gladko; druga pa zelenkasto in zgrbančeno seme. Po oplod-n]i so nastala sama rumenkasta in gladka semena. Rumenkasta barva semena prevladuje torej nad zeleno, gladkost nad zgr-bančenostjo. (Ta slučaj se razlikuje od križanja morskih prašičkov v tem, da prevladujeta obe lastnosti enega starša nad obema lastnostima drugega starša.) I Ko je posadil tako dobljena semena, so zrasle rastline, ki jih je medsebojno oprašil, in dobil je 556 semen. Po razpredelnici, ki je podobna razpredelnici križancev naših morskih prašičkov, je zračunal Mendal, da mora pričakovati 9/16, t. j. 312.75 rumenih, gladkih semen. V resnici jih je naštel 315. Podobno je zračunal, da mora nastati 316 rumenih, zgrbančenih semen, t. j. 104.25, naštel jih je 101, ,dalje 3/16, t. j. 104.25 zelenih,1 gladkih semen, naštel jih je 108 in končno 1/16, t. j. 34.75 zelenih, hrapavih zrn, katerih je dobil v resnici 34. Vidimo torej, da se števila, ki jih je dobil pri poizkusih, skoraj točno ujemajo s števili, ki jih je izračunal na podlagi naziranja o štirih različnih vrstah spolnih stajiic bastardov prvega rodu.
Povrnimo se zopet k naši razpredelnici! Če bi se razlikovala prvotna dva morska prašička le po barvi, bi pričakovali, ker prevladuje črna barva nad belo, v drugem rodu križancev kot pri miših a4 črnih ln % belih morskih prašičkov. Razpredelnica in slika nam pokažeta, da je od 16 potomcev 12, t. j. % črnih in t. j.1 Va belih.
Nadalje vemo od poizkusov z mišmi, da mora biti med dvanajstimi črnimi morskimi prašički t. j. 8 takih, ki so le navidezno črni, radi prevladovanja črne barve nad belo, in samo t j. četvero takih, ki so resnično črni. t
Navidezno črni morski prašič-~j bodo imeli pri medsebojnem križanju Va belih potomcev, resnično črni morski prašički pa bodo imeli pri medsebojnem križanju vedno le črno potomstvo. V naravi ne moremo spoznati, kateri križanec drugega rodu bo imel samo črno in kateri delo-črno, deloma belo potom-"M. Pač pa spoznamo to iz razpredelnice po znakih AA in Aa m bi spoznali na vsakem črnem morskem prašičku, če bi mogli z našimi okornimi pripomočki prodreti v vse tajnosti idioplazme, kjer mora odgovarjat« našemu znaku AA neko snovno ali kakršnokoli stanje, jc drugačno od stanja ozna-J'*ncga / Aa. Ker smo pa še ze-1°. zelo daleč od spoznanja, ka-1(0 »o zasidrane različne zmožnosti v idioplazmi, sklepamo lahko zu. idioplazmo staršev, če ne poznamo v vseh podrobnostih njihovega rodovnika, le po ka-k,,vo.sti njihovih potomcev. r*' tazmotrivanj o podedovalo c r nt* barve morskih prašič-, v sP«*namo, da se prenaša ta u*tn«,st z roda v rod brez vsake ali odvisnosti od oblike , a*€ ravr»o tako kot da bi se prvotni pasmi, ki smo ju " ' i le barvi in ne tudi po j '»ki dlake. I«ta razmotrivanja P^"memo lahko tudi z obll-morskih prašičkov. Na, " 'n kot smo to storili pri lahko vsak čitatelj raz-' ' *t*je vse resnično (BB)' ' •videzno kuštrave (Bb) : 'adkodlakave poedince.1 ^ "bliki dlake spoznamo. I paša iz roda v rod ta-bi se ločili prvotni rH le po obliki ln 1 I*' barvi dlake. Podob-
na dejstva so dovedla še Mendla do spoznanja, da prehajajo tudi osnove za različne lastnosti čisto neodvisno druga od druge na spolne stanice bastardov.
Iz razpredelnice pa spoznamo še nekaj. Edino 4 vrste poedincev vsakega drugega rodu so dobile od očeta in od matere enake osnove za stvarjanje barvila in za obliko dlake in vsaka teh štirih skupin tvori le eno samo vrsto spolnih stanic. Če križamo v vsaki skupini poedince med seboj^ bodo njihovi potomci dedni in ne le navidezno enaki staršem.
Poedinci z znakom AABB so resnično črfti in kuštravi in bodo imeli pri medsebojnem.križanju ravno takšne potomce; poedinci z znakom aabb, bodo imeli pri medsebojnem križanju vedno bele in gladkodlakave potomce. Črnih kuštravih in belih gladkodlakavih morskih prašičkov pred drugim rodom križancev sploh ni bilo. Od drugega rodu dalje pa lahko gojimo dve novi čistokrvni, to se pravi po barvi in obliki dlake dedno stalni pasmi. Iz tega spozr^ipo, 4a, ne nastajajo dedno nov? oblike samo pri mutacijah, temveč tudi pri križanju različnih pasem in zvrsti, bodisi v prosti naravi ali pa v poizkusih. Teh izsledkov se že dolgo v polni meri poslužujejo gojitelji rastlin in živali.
Če bo naše spoznanje dovolj napredovalo, bo bodoči gojitelj lahko po naročilu vzgojil žival ali rastlino, ki bo združevala v sebi najbolj zaželjene ali pa najkoristnejše lastnosti vseh mogočih pasem in zvrsti dotične živalske ali rastlinske vrste. •
Če križamo med seboj dva po-edinca, ki se razlikujeta v treh ali več lastnostih, je način po-dedovanja v bistvu tak kot v do-
sedaj omenjenih treh slučajih. Zapomniti si motamo, da prenašajo spolne stanice bastarda na potomce ali samo določeno lastnost očeta (n. pr. zmožnost stvar-janja barvila) ali samo določeno lastnost matere, nikdar pa obeh hkrati; da so posamezne lastnosti bastarda v splošnem neodvisne med seboj in da prehajajo njihove, zasnove neodvisno druga od druge v spolne stanice bastarda; da lastnosti očeta lahko navidezno več ali manj ali pa skoraj čisto prevladujejo nad lastnostmi matere in obratno; in slednjič, da drugi rod križancev ni več enoten in da se pojavijo v njem skupine različnih poedincev, ki so ali enaki staršem ali pa, ki združujejo v sebi deloma lastnosti starega očeta, deloma stare matere.
Če križamo n. pr. dva poedin-ca z znakoma AAbbCC in aaBB-cc (velike črke označujejo lastnost, ki prevladuje), ki se razlikujeta med seboj v treh lastnostih, dobimo bastarde z znakom AaBbCc. Ti bastardi tvorijo 8 vrst spolnih stanic z znaki ABC, ABc, AbC, aBC, abC in abc. Pri medsebojnem križanju takih bastardov je možnih 64 različnih združitev spolnih stanic in, če uvažujemo prevladovanje posameznih lastnosti enega starša nad lastnostmi drugega, 8 na zunaj različnih vrst križancev.
Med vsemi štiriinšestdesetimi skupinami'križancev bo samo 8 skupin, ki bodo imele od očeta in od matere enake lastnosti in ki bodo imele dedno sebi enako potomstvo. Med temi osnovnimi skupinami bo 6 novih stalnih pasem, ki bodo imele deloma lastnosti starega očeta, deloma stare matere. Ostalih 56 skupin bo imelo zelo pestro potomstvo. Čim bolj narašča število razlik med starši, tem nepreglednejŠi in zamotanejši postajajo pojavi križanja.
(Dalje prihodnjič.)
wm »f »Im wnww$m mw
Tekst deklaracije jugoslovanske vlade
Ur\
1
ter \
fo*
da s
Paitf t
k-,1
Tekst deklaracije zamejne jugoslovanske vlade z dne 8. avgusta 1944 se glasi:
"Sele po prihodu vseh njenih članov v Londonu je bila kraljevska jugoslovanska vlada v ataiiu, da ima svoj prvi plenarni sestanek 1. avgusta in da po temeljitem pregledu situacije izda sledečo deklaracijo, sprejeto nan njenem drugem plenarnem sestanku dne 8. avgusta.
"Kraljevska jugoslovanska vlada smatra, da je nje sestava zadoščenje narodne volje, izražene v borbi in odporu proti sovražnikom ljudstva Jugoslavije, a istočasno predpogoj za reparacijo nanešenih krivic in odstranjevanje onih težkoč, ki so onemogočale obstoj in poglobitev prijateljskih odnošajev med velikimi zavezniki in nami samimi.
"V svojem delu bo vlada računala s temi fakti in v celoti izvršila pogodbo, ki je bila sklenjena na osvobojenem teritoriju Jugoslavije dne 16. junija med predsednikom kraljevske jugoslovanske vlade dr. Ivanom jubašičem in predsednikom nacionalnega komiteja narodne o-svoboditve Jugoslavije, iflS*sa-lom Josipom Brozom Titom. ,
"Ko prevzema na sebe nalogo, da dela na izboljšanju naše zunanje in notranje situacije, )Ur goslovanska vlada smatra za svojo največjo dolžnost, pokloniti se stotisočem onih, ki so padli v boju s sovražnikom. Istočasno kraljevska jugoslovanska vlada izraža svojo globoko hvaležnost vsemu narodu za njegov odpor, katerega največji izraz je zajet v narodni osvobodilni vojski Jugoslavije, je skozi tri leta borbe doseg-in ohranila dragocene narod-in demokratične dedovinc. 'Vlada priznava začasno administracijo, ustvarjeno po An-tifašističnem svetu in Nacionalnem komiteju osvobojenja Jugoslavije kot nujnost za čuvanje notranjega miru in reda in za pomoč ljudstva borcem narodne osvobodilne vojske, dokler ne bo mogoča sestava enotne administracije države.
"Mi smatramo, da so vsa gorja, storjena v naših krajih po sovražnikih in njihovih rabljih, veliki zločini, ki morajo biti najstrožje kaznovani. Mi obso-
jamo vse tiste, ki so javno ali tajno sodelovali s sovražnikom
v katerem koli delu države, ker oni so na ta način delali naj-gnusnejši zločin izdaje naroda in njegove svete dedščine! Oni bodo kot izdajalci izročeni narodnemu sodišču.
"Kraljevska vlada kot zakoniti zastopnik Jugoslavije med Zedinjenimi narodi ima dvojno nalogo povezano s skupnim vodstvom vojne in za dosego smotrov skupne vojne, a dosledno s popolno izvršitvijo vseh onih nalog, ki bodo sposobile našo federativno državo, da postane dostojni faktor v graditvi in za-jamČenju jutrišnjega miru. S tem ciljem bo kraljevska vlada posvetila vse sile, da bi jugoslovanska državna politika bila pe-ljana v soglasju s politiko naših velikih zaveznikov in vseh Zedinjenih narodov.
"Vlada bo poizkušala prav posebno zbrati in zediniti vse demokratične sile v domovini s ciljem, da jim prinese skorajšnje osvobojen je od sovražnikov ln njihovih sodelavcev. Vjada kliče ves naš narod, da se zbere v združeno borbeno fronto pod poveljstvom maršala Tita, tako da bi čimprej dosegli zmago nad sovražnikom ter se posvetili miroljubnemu in plodovitemu delu lobnovitve dežele, p "Vlada bo morala osredotočiti vse svoje sile za izgradnjo notranjega miru bodoče demokratične in federativne Jugoslavije, j organizirane po svobodni volji 'jugoslovanskih narodov. Vlada bo storila vse, kar je v njenih močeh, da na najboljši načih organizira oskrbo narodne osvobodilne vojske Jugoslavije in vsega prebivalstva. Vlada bo skrbno pazila, da pripravi vse, kar je važno za obnovitev države po vojni, v soglasju in sodelovanju s kom peten tniml institucijami in organizacijami Zedinjenih narodov. Vlada bo v Soglasju z zavezniškimi vojnimi cilji! delovala na tem, da se vsi kraji, I kjer prebiva naše ljudstvo, osvobodijo in priključijo Jugoslaviji in da se takšni Jugoslaviji za-( jamči popolna neodvisnost in suverenost. Kraljevska vlada smatra, da se zaenkrat odstrani vsa druga vprašanja notranje politike ln da se vsi Jugoslovan-|ski državljani posvetijo disciplt-
Kitajska otroka opasujeta ameriškega vojaka, ko ae brije.
Domača fronta
(Office of War Information, Washington, D. C.)
KAMPANJA ZA OBISKOVANJE ŠOL
Starši, občine, .Šole, cerkve in delavske unije so po/vane, da začno organizirati kampanjo v cilju, da se spravi Šolske otroke nazaj v šole to jesen. V knjižici, katero so izdali skupno otroški urad ministrstva za delo, urad za vzgojo in federalna agentura za varnost,, s pomočjo urada za vojne informacije, je na-glašeno, da morajo dobiti ameriški dečki in deklice najboljšo izobrazbo, katero jim more preskrbeti dršava.
"Otrokom samim prav tako kot za prihodnost naše dežele je potrebno, da se razvije bolj kot kdajkoli obiskovanje srednjih šol—high schools—kujti šolanje je ključ bodočnosti," pravi knjižica.
Priporoča tudi, da se naj celokupna občina udeleži kampanje. Na čelu kampanje za obiskovanje šol naj bi stopil komi tej ljudi iz vseh slojev, ki poznajo mladino in jo ljubijo; ta komitej naj bi skrbel za to, da si pridobi tudi sodelovanje lokalnega časopisja
in radia.	»
♦
OSTANITE PRI 1 SVOJEM POSLU
Pod pritiskom ogromnega ameriškega produkcijskega napora "se neprestano pomikamo naprej na potih, ki vodijo v Berlin in Tokijo," je dejil predsednik Roosevelt v poslanici, ki je bila priložena enemu njegovih poročil naslovljenih senatu. Nobena stvar ne sme ustavljati tega napora, je dejal.
Predsednik je poročal o lend-leasnih dobavah ameriškim zaveznikom.— Rusiji, Srednjemu vzhodu in osvobojenim ozemljem. Tanke, topove, municijo, hrano, obleko, zdravila.
V poslanici predsednika prihaja do izraza dejstvo, da bodo mo rali ameril Iki delavci proizvajati še več, in nadaljevati tak6 dolgo lend-leasene dobave, dokler ni zadnji Nemec pregnan iz ozemlja, na katero je vdrl, in dokler ne bodo narodi, katere bomo osvobodili, zopet stali na svojih lastnih nogah.
Ostani na svojem mestu, da pomagaš kriti nujne potrebe vojske—to je naše edino upanje za jx>polno zmago v doglednem in
čim krajšem času!
a
ŽENE V LIVARNAH
Akoravno Je potr«*t>no za naše livarne in topilnice precej močnih delavcev, z jeklenimi mišicami, je vendar nu razpolago tudi mnogo lažjih poslov, za moške in žene, ki ne zahtevajo posebnih moči. Tako je Izjavila komisijs War Manpower, kl Je sestavila seznam lažjih poslov, da se zadosti kritičnim jiotrebam delavcev In ženskih delavskih sil.
Delavcev za težka in lahka dela primanjkuje v lluffalu, Bom tonu, Chicagu, Clevelandi^ Pitts-burghu, Detroitu, Lnnsingu, Mus-kegonu, Milwaukeeju, Phlladel-phiji, St. Louisu. ter v mnogih drugih mestih. Kdor sie hoče prijaviti, na) brzojavl na stroške prijemnika (collect) na na-skiv: Forge and Foundry Divl-slon, War Manpo*er Com m Is-sion, ter naj omeni, da je pripravljen obvezati m- za 90 dni.
ni in delu za korist države, za zmago nad sovražnikom v popolnem sporazumu z našimi zavezniki, a posebno jt Veliko Britanijo. Zedinjenimi državami in Sovjetsko Unijo !>r Ivan Subah/, predaednik kraljevske Jugoslovan vlade
Plača za navadne delavce, ki stopijo v industrije železa ali jekla, gredo od 50.0 do 80.3 centa na uro, kot je to naznanilo ministrstvo za delo. Plača v delavni* cah železne industrije je večinoma nekoliko višja kot v livarnuh. *
POTREBE V VOJNIH INDUSTRIJAH
Paul V. McNutt, ravnatelj komisije War Manpovver, priporoča razvoj Širom vse dežele profesionalnih naprav ln prodaja-len, da se s tem prepreči nepotrebno izostajanje delavcev vojne industrije. G. McNutt je priporočal ne le izboljšanje teh podjetij v občinah, temveč tudi, da se uvede prav v tovarne nekatere teh organizacij, kot n. pr. pobiranje perila, plačevanje zavarovalnine, ter računov za elektriko in popravljalnicc za avtomobile.
G. McNutt je poudaril, da slabe razmere, ki vladajo za delavce v pogledu teh potrebnosti, med njimi težave pri nakupovanju, v pralnicah in garažah ter drugih sličnih podjetjih, zelo vplivajo na redno obiskovanje dela. Nepotrebna odsotnost od dela čestokrat povzroča oddaljenost ali nezadostno število pro-dajalen, neugodne jnjslovne ure, težkoče glede perila ali težave pri plačevanju računov za plin in elektriko ter zavarovalnine.
Izrazil je svoje upanje,/ia bodo ravnateljstva tovarn in trgovci sodelovali z WMC v njenem programu za izboljšanje teh nedostatkov.
—e—
VETERANI IN NJIH PRAVICI
Veterani sedanje vojne bodo poznali svoje pravice ln prednosti, ker jih bo vlada opisala v posebni brošuri. Urad za vojne informacije javlja, da bo izdala udministrscija za Retrainlng and Rc-cmployment pri uradu zs vojno mobilizacijo prvo brošuro te vrste.
Namerava se izdati 2,600,000 izvodov pod naslovom "Vour liights and Your Benefits," a handy guide for Veterana of the Armed Forces and their Dej^end-ants," kl bodo razdeljene veteranom vojakom. Ko bodo te knjižice v Javnosti, Jih bodo dobili veterani vojske ln mornarice v svojih centrih demobiliza-cije.
Knjižica pravi veteranom naslednje;
Po čssu njihovega službovanja in ako so odpuščeni ns čssten naMn, bodo avtomatično dobivali pt i odhodu plačo od $100 do $300

Vsi veterani, ki so odpuščeni na časten način, imajo pravico na 5 do 10 točk prednosti v vseh izpitih za UrS. Civil Service.
V slučaju začasne brezdelnosti bodo mogli dobiti podporo pri držati ali od federalnih uradov. Federalni program za take, ki ne R^orejo dobiti podpore pri državi, predvideva tedensko podporo 20 dolarjev od 4 do 52 tednov,
po dolgosti službe.
• ■
BOŽIČNE KARTE PREKO MORJA
Perioda od 15. septembra do 15, oktobra, ki je bila označena kot doba za phšiljke zavojev namenjenih vojakom prekd morja in moštvu mornarice, ne velju za božične karte, ki se bodo lahko poslale kadarkoli, v teku omenjene periode ali pa tudi pozneje. Ta vest prihaja iz uradov za pošto vojske in mornarice.
Dobro bo, uko odpošljete božične karte že Jako zgodaj, da bodo mogle biti pravočssno dostav* ljene tudi na najbolj oddaljenih vojnih področjih. Poslati jih je treba v zapečatenih zavojih. Znamke morajo biti kot za pisma.
Vojska je naznanila, du pošiljke, ki so namenjene vojakom ali osebavn. prejemajo svoja pisma preko lumudne pošte onkraj morja, ne boeta mogle biti sprejete kot zavarovane, uli kot poŠta C.O.D. Mornarica pa je Izjavila, da bo mogla prevzeti tudi registrirano ali zavarovano pošto,
Domači poštni uradi bodo dajali podrobne informacije.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje t 2. itrsnl)
bil poklican k vojakom, jo bil zaposlen v Clevelandu. Čital sem pismo od odlične osebe, kl se jr zelo pohvalno izrazila o njem, preden je odšel v armado. Da bi se le on in prav tako vsi drugI mladeniči zdravi ln srečno povrnili domov. Toda vsi ne bodo prišli domov, kajti vojna je morija na debelo. Kdor jih več po-bije, tisti bo zmagal. Ali bo.kdaj drugače? Zakaj pobijejo toliko mladih ljudi vsakih dvajset let? AH ni svet dovolj velik za vse? Ali bo kduj kortec vojn za vselej? To odvisi, kakšen mir bomo sklenili.
V Clevelandu su ju vršila kon-vencijs SANSa. Zelo rad bi se bil udeležil tega nadvse važnega zborovanja, a se ga nisem mogel. Vse kaže, ds nasprotni-ki niso uspeli s svojo propagsn-do, ki ju imela namen uničiti SANS. Todu Sedaj lahko vsak vidi, zakaj so papadali SANS,
Kakšna bo bodočnost slovenskega naroda v stari domovini, je zaenkrat še težko soditi. Vse kuže, da bo veliko boljše kot Je bilo do sedaj, kot je bilo v prejšnji Jugoslaviji, kjer jc vladala diktatura. Morda bo kateri izmed Prosvetlnlh čltateljev mislil, ds sem v nasprotju z raznimi prejšnjimi dogodki. Toda odkar se Je organiziral Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, sem bil vedno aktiven zanj In sem predsednik obeh postojank. To Je JPO In SANSa. In danes, ko se bliža osvoboje-nje K v rope ln jugoslovanskega nar<»da, sem na to ponosen. Nih-
če mi ne moro očitati, da nisem delal za narod, iz katerega Izha-
jam. To bomo pa lahko rekli o nekaterih, ki so namenoma rušili narodovo slogo. Druge afere pa nimajo nobene stike s tem.
SeduJ, ko smo tik pred padcem Hitlerja in tik pred Invazijo Jugoslavije, je potrebno ,da delujemo skupno, kajti nas čaka veliko dela. Apeliram na naše rojake v teh krajih, da se nam pridružijo in pomagajo pri naših postojankah, ker potreba Je velika. Nikar se ne izgovarjajte! Pojdite na delo! Ako pa vidite, da bi bilo bolje, da bi bil kdo drugi v vodstvu pri naših podružnicah, kar povejte in ujpti-števsli bomo vaše želje. Jaz sam sem takoj pripravljen odložiti svoj mandat, s tem pa ni rečeno, da bi prenehal s svojimi aktivnostmi. Prihodnja seja naše podružnice SANSa se bo vršila v nedeljo ob treh popoldne dne 1. oktobra, to je takoj po seji društvu št. 13 SNPJ. Ako bodo zavezniki prodirali naprej s takim uspehom kot danes, ko pišem te vrstice, potem bo tedaj, ko bomo imeli sejo, Jugoslavija Že oavobojena. Zato Je potrebno, da pridete na to važno aejo postojanke SANSa in JPO-SS. Udeležite se seje, kajti ališali boste tudi poročilo delegata, kl se je udeležil konvencije SANSa in poročila delegatov, kl smo jih zadnjič Izvolili zu Vseslovanskl kongres. Torej, vsi na delo in stran z omahovanjem ln nezaupanjem!
V nedeljo 3. septembra smo ns redni seji društvs št. 13 SNPJ razpravljali glede akupnegs prsznovanja 40-letnice SNPJ s tukajšnjo federseljo SNPJ. V U nsmen sts bilu nu zsdnjl feders-cljski seji Izvoljena Joseph Skoff In Mike Smerdel, da posettta sejo društvs Št. 13 in ugotovlts, ako je društvo pripravljeno skupno praznovati 40-letnlco s federacijo. Po daljši diskusiji In pojasnjevsnju Js bilo sklenjeno sledeče: ker bo največ dela padlo na člane društva št. 13, je potrebno, ds zsstopniki federacije prodajo v predprodaji čim več vstopnic, takp da bo čim večja udeležba. Podpisani pa jo bil izvoljen, da zastopa društvo št. 13 v vseh zadevah. Priredba, ako bo le mogoče, se bi vršila 28. oktobra. Vse drugo bo objavljeno v Prusveti ob pravem času in prav tako o sklepih federacije.
Zadnjič sem poročal, da bo društvo št. 13 stsro 20, septembra 40 let. Tods v zapisniku ps stoji, da bo stsro 40 let 29. septembra, k HNPJ ps se je pridružilo 1. oktobrs. Odbor so isvolill meseca oktdbra, ki jo sestajsl Is sledečih oseb: John Kovačij predsednik. On Je že mrtev. Joseph Strsuss, podpredsednik. Tudi on je med pokojnimi. Joseph Longsr, tajnik. On Je v stari do-movtni; ali jq še živ, ne vem. Ksj se je zgodilo s zapisnikar-Jem Thotnasom Kerstsnom, ml ni znano. Pregledovale! knjig ln bolniški nsdzorntk! so bili: Joe Koenlk (mrtev), Frsnk Strauas (mrtev), Joseph Vldmsr (še vedno člsn) In Louis Terh-len, ki tudi še živi in je člsn št. 13, Zastopnik Je bil Frsnk Spen-dal, ki še živi v Msynardu, bls-gajnik p« je bil John Shaver. Tudi 0 njem mi nI nič znano.
Joeeph §noy, 13.
Neeslka revija, kl iskaja v Monakovu Je prlneala lo sliko
Sl
frencA patriots gather for drive on germans
GORNJE MESTO
POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA.
SPISAL
BOGOMIR MAGAJNA
(Nadaljevanj«)
"Ne" je odgovorila. "Ne gledam samo žalostnih stvari. Toda dokler bi le en človek v mestu živel v nesreči, bi drugi ne smeli plavati v veselju. Toda žaloigra ni v njem samo ena. Sto in sto jih je."
"In ti jih vendar ne moreš preprečiti."
"Vem; sto se jih pripelje v to mesto vsak dan, da si tu poiščejo sreče, a tonejo v črne dni. Ni mogoče enemu človeku pomagati vsem, toda nekaterim je mogoče in mu pomagaš že z eno samo besedo. So različne poti in boš rekel iska-jočemu človeku: Kam hočeš, prijatelj? Okreni ae malo, kajti na poti, po kateri greš, te čaka strah in morda smrt, in človek se bo okrenil in stopil na tisto pot, ki si mu jo pokazal ti. Tako stojiš ti v središču mesta in srečaš marsikoga in mu poveš in on bo zopet rekel drugim: Sel sem po tej poti in se nisem izgubil. Hodi tudi ti p» njej. Tako bo tvoja beseda potovala od človeka do človeka." ,	~ ... '
•Toda tudi oni pridejo končno na Mirogoj," je pristavil.
"In jim bo rajska ptica pela uspavani«*/' je odgovorila ona. "Na koncu vsakega življenja visi križ, da, in v vsakem življenju je križ, toda nekaterim je breme sladko in drugi ga kolnejo. Naredi ljudem, da bo njih breme sladko!"
Na njegovo povabilo sta krenila na Cmrok. Z vrta te gostilne je bil prelep razgled na jesenske vinograde, na dolino, na potok in na gore, vse odete v živo, vijolično bervo. Sedla sta k zeleni pregraji. Naročil je vina. Rad bi pretrgal U razgovor ln ji govoril o ljubezni, ki mu je v tej uri napolnila dušo. Saj je bila Marija v tem jutru Uko lepa! Gledal je čez zid na strmo pobočje pod seboj, potem zopet njo, čez dolino v gore, in zopet njo. Na desni strani so se krog zelenih kolcev vile trte.
"Lepo bi bilo imeti krile ln poleteti od teh trt čez dolino, nad tem potokom Um, nad Umi raztresenimi hišami, nad temi cerkvami, nad temi ljudmi v pisanih oblekah, kl se premikajo Um po cesti." <% veselim poudarkom je govoril U besede inae nI zavedal, kako vse drugače bo doživljal podobno misel na Istem kraju mnogo pozneje.
"Kako se Imenuje U gostilna?" je vprašala.
"Cmrok! Čudno Ime, kajne! Sem prihaja mnogo slikarjev ln se trudijo ujeti prekrasne barve, kl teko kakor reke s pobočij Slemena. Da bi znal jaz slikat^ bi ne skušal ujeti Uh eteričnih rek, ampak bi ulovil samo sij tvojih oči. Marija, Izplj čašlco vinar*
Nagnil je glavo k njeni. Ves vesel ln srečen i ni opazil, kako strmi njen pogled v sivo zidovje,
•	kl je obdsjslo Mirogoj. Komsj doteknila se je
•	vlne z ustnicami ln ni okreniU oči. Kot prikovane ao bile na pokopališče. V nem pa je go-reU ljubezen. Zakopal je dlani v njene lase in ln jI hoUl nsgniti glsvo. Toda ona se mu je IztrgaU: "Ne smeš! Tudi zadnjič bi te ne smela poljubiti."
"Zakaj bi ne smela?"
"Si ti medlcinec?" jc vprašala
"Saj nlao medlcincl Ukl, kot mislijo ljudje. Veruj, ds ne, Marija!"
"Nlaem mlalila tako. — Kako lepo padajo žarki na tisto zidovje! Svetlo je, kot da bi se srebro razlilo po njem. Sedaj že cveto krizan-Ume za njim, toda pomladi bodo tudi vrtnice, kajne, Simon, in dolge grede nageljnov, kakor na našem pokopelllču, ob beli cerkvi med visokimi gorsml. Izplj, Simon!"
"Pij tudi ti, Marija! Saj Je vino zraktlo lz teh lepih gričev.'*
5.
Steza je peljana mimo travnikov po gričkih
navzdol. Ob neki dolinid je sedel berač in Igral na lajno: "Kaj igra?" je vprašala.
"Studentovsko pesem. Stavim, da je že odda leč spoznal berač, da sva študenU."
Simon mu je stisnil dar v roko. Berač je u-prl svetle oči v mlada človeka: "Bog z vama na vajinih potih," je rekel in zopet pričel vrteti lajno. Vedno dalj in dalj za njima se je gubiU pesem in toniU kot daljni jok v neslišnost.
Srečavala sU kmetice, ki so se vračale s trga domov. Iz samih rož so jim bile spleUne obleke in na vse obraze je bila razliU rdečina veselja in zadovoljnostL Vsaka izmed njih je prikimala z glavo ali pa pozdravila: "Pomagaj Bog, mlada!" Zali deček, ki ga je vodila neka žena s seboj, je rekel glasno. "Glej, mati, kako je lepa U devojka!" Marija je zardela, a Simon se je razveselil.
"Vidiš, Marija," je rekel, "U ljudje ^potujejo vsak dan v Zagreb in vendar se jih mesto ne prime. Žive med rožami in pesmimi. Živeli so Uko že tisoč let in bodo živeli še. Oni ve-t do, kaj je roža, kaj je pesem. Zagreb pa se je umeknil od njih, pozabil je na svoje ljudi. Oni ps nosijo svoje rože. Iz čistih in vere polnih src jim rasto in zato nihče ne more uničiti njih korenin. Našim ljudem pa, ki prihajajo v to mesto, zamrejo Uko mnogim korenine v enem letu. Vprašal sem danes našo služkinjo Jelko, zakaj, in ni vedeU odgovoriti"
"Za vzrok boš zvedel," je odgovorila.
Zavila sU na Dolgo ulico ln se usUvila pod prehodom v Kamenitih vratih ob kapeli. Stotine sveč je gorelo na oltarčku.
"Kdo prinaša U sveče?"
"Kmetice, kl prihajajo v mesto, in ljudje iz Gornjega mesta. Malokdo lz doljnega Zagreba se spomni na to. Vendar sem poznal študenta brezbožca, ki je ob svoji promociji prinesel in prižgal svečo na Um olUrju. Takrat so se smejali vsi, le on ne. BU je doma nekje iz hrvaškega Zagorja in je posUl ob promociji ves drugačen in zamišljen. V Zagrebu ni hoUl več osUti ln se je vrnil med svoje ljudi. Ta človek je bil poprej najveselejši med svojo gručo. Se nekaj, Marija. Gornje mesto ni Zagreb — ali pa je tisti Zagreb, kl stoji visoko nad onim mestom na dnu; je to Zagreb, ki še vedno sili v nebo in je že po pesmi, ki ti tiho poje lz sUrih hiš, podoben duši svojega ljudstva. Ta Zagreb se ne spreminja in ne potuje od svojih ljudi. Odkar si se ti naselila vanj, pa je meni posebno lep. Sedaj šele doživljam tisto mesto lz sanj. — Ob tvoji hiši svs, Marija! Dovoli, da vstopim a teboj."
Sla sta v sobo. Oba sU bila nekaj Časa tiho. On je sklenil, da mora še U uro pridobiti njeno ljubezen in je že Ukal v sebi prave besede. Ona ga je gledala z nekakim strahom in njene ustnice so pričele trepetati. Toda kot da sluti, kaj hoče, je rekla: "Poglej! Nisem ti še pokazala. Ob oknu, ob zavesi na steni visi na vrvici Užak Črn križ. Kot U vrvica je življenje, in če potuješ po njej, dospeš le do križa. Govorila sem ti o sladkem bremenu. HoUla bi, da bi ti to doumel."
'Ta stavek je poudarjala ln govorila veselo, kskor da bi hotela nekaj prikriti. On vsega tega ni razumel.
"Sedi k mizi. IgraU ti bom na harmonij." (Dalja prihodnjič.)
gatmerimg in A SfMOTf SPOT in nocthwartern Prane« to eoUect their sun. and ammunition »»dfetflnal tastrudtons tordrhdns out the German., thi, group of Patriot, ia*own bere readj tor waitedtntbe viUafe of Kersaint, not tu from Breat, for the weapoas which were dropped to them by para-troosera from Allied planeš. U. S. Armjr Signal Corpa Radiophoto.	__
spoznanja—sama nedolžnost je biU, čista, kakor ponočno spo-mladansko nebo. ki vidi greh in ga oznanja za čednost. Nič se niso zgenile U ustnice, tudi trepalnice so bile mirne; izpod njih je izpraševal globok pogled: "Kje sU videli take oči, kakor so U moje?"
Ob oknu je slonel tisti dolgi, kodrolasi, modrooki fant in njegove oči so vprašale samo enkrat dolgočasno in zaspano: "Kaj bi radi, gospodje, ob Uj pozni uri?"
Molčali smo vsi, da bi lahko slišali svet in zvezde. Bennati se je vzdramil; odprl je usta, da so se prikazali črni, škrbinasti zobje; besede oa ni bilo, ne krika. Zalučil je svečo ob tla, da je ugasnila Ur se zdrobila; nato je planil name, oklenil se 7 vsemi koščenimi prsti mojega vratu ter me suval v kolena z obema bosima nogama. "Nehaj!! sem zahropel.
Izpustil je desnico ter me je bil s pestjo po čelu in po licih. Bolelo me ni, le njegovega obraza me je bilo strah; od postelje je sijala rdeča nočna luč naravnost nanj. Oči so bile vse bele, nemirne punčice so bile izginile bog vedi kam; lica so bila čisto usehla, ohlapna, da so štrlele visoko tenke kosti; usta so bila še zmerom odprU. Vse pa je bilo ena sama groza, groza . . .
Sunil sem ga v stran, da se je zakotalila čepica do postelje, tik pod Monno Liso; nato sem pobegnil ----
Ko sem stal na ulici, se ml je zdelo, da je težka železna suknja padla od menq, kakor da je bila od papirja. Nekoliko truden sem res bil, da sem se naslon)! ob zid ... toda smejal sem se, smejal, dragi moj... Neki človek je prišel mimo, pogledal me je, stresel je trikrat z glavo ter je šel po svoji poti —_
NAGNILO SE JE SOLNCE
Dolgo let je že, petnajst jih bo kmalu, da nisem videl zgodnje pomladi. Siv oblak visi nad mestom; dež ga ne izpere, soln-ce ga ne popije, vihar ga ne razmakne. Morda je soln<^ tam visoko, tam daleč, morda poje pomlad za gorami — kdo ve? Ali srce je vsevedno; in česar ne vidi spoznanje, vidi slutnja. Na prašnih strehah se je zasvetilo, na umazanih oknih je odsevalo — od onstran sivega oblaka pozdravlja nas uklenjene daljna pomlad. Misli, napravite se; primi popotno palico, hrepenenje! O resnično: tam daleč so kraji, kjer je nebo višje in svetlejše; tam diše razorane lehe, tam zelene loke; Um daleč je domovina je mladost. •
Vsako leto ob tistem času, ko sera zaslutil solnce nad oblakom, je prešinila radost moje srce in občutil sem ves krepak, da mi grenkota tega romarskega življenja ni še popila mlade krvi. Se je bilo hrepenenje v meni; in hrepenenje je življenje, je mladost. "Še letos se napotim!" Ta ko sem zaobljubil v svojem srcu. "Se letos se napotim, še ta mesec! Dolgo dovolj sem čakal in odlašal. Napotim se, preden umrje hrepenenje, preden zatone mladost. Se enkrat bodo gledale moje hvaležne oči, kako se drami smehljaje domača zemlja; še enkrat bom slišal melodijo prebujenih gozdov, veselo pesem juga, jezdečega na belih, beže-čih oblakih ... Napotim se, preden bo čaša mladosti izpraznjena, da jo napolnim do vrha!" Tako sem zaobljubil vsako leto v svojem srcu . . . vsako leto, petnajst jih bo kmalu. Pa je pod poletnim nebom visel nad mestom razpaljen oblak, težak, ža-
TOREK, 12. SEPTEMnni^ 1
«
nih, dišečih njiv, nikoli več pro. stranih, zelenečih lok; vse je uto. nilo, za zmerom ugasnilo za "(> rami: pomlad, mladost, domovi-na; črn oblak na nebu, črna Vdanost v srcu, to bo tvoj delež!" (Dalje prihodnjič.)
Razni mali oglati
5 MOŠKIH $43.00 na teden brez odštetja "witk. hold ing" davka, za splošno house" delo v Morton Grovt m
VAUGHAN WAREHOUSE
Morton Grove, 111. Chicago, Milwaukee, St. Paul R R 1 "block" So. ot Dempster St., telefon Morton Grove 1806.
DELO DOBE lathe, milling machin* in drill pres. operatorji. Skušeni ali brez izkušnje. Aviation Tool & En. gineering Co., 2248 W. North Ave.
PRODA SE 2 nadst. zidana hiša. 4-2 v prvem in 7 sob v drug. nadst. Za pojasnila vprašajte v drugem nadst lastnika, 1814 No. Damen ave.
2 NADST. ZIDANA 4-4 sob hiša, ga.
raža, po.tr., zaprt porč, blizo cerkve in šole. Nizka cena. 1630 S. Kedvale.
reč; pa je zapihal jesenski veter vzdignil prah do mojega okna; stal sem ob oknu, potrt, malodu-šen. Kje upanje? Se hrepenenja ni bila yeč!n». . Kakor do vratu zakfipoin sem bil pod U črni, težki oblak, 'it ta dušeči prah. Sle so koprneče misli vsako leto domovino, kakor se napoti pobožni romar na Brezje ali v Marijino Celje; šle so misli, kadar je srce oznanjalo zgodnjo pomlad; ali telo je bilo zakopano do vratu, noge se niso genile, niso ubogale oči, v daljavo sanja-jočih.
Tudi letos sem odprl okno na stežaj, ko se mi je zazdelo, da se je kakor pod tihimi prsti narahlo zgenila siva odeja nad mestom, in ko sem zaslutil, da so tam daleč zašumeli gozdovi. Beseda se je porodila v srcu, izpregovoril sem jo ponevedoma: "Nikoli več!"
Tako je prešinilo moje srce: "Nikoli več ne boš videl razora-
PRODA SE 2 nadst. 4 stan. p0 4 sobe. Prazni prodajalni prostor; 2634 So. Cicero Ave., Cicero, Illinois!
PRODA SE BRIVNICA in šivalni stroj, na 2557 W. Haddon Ave.
PRODA SE 220 akrov farma, poslop. v dobrem stan. Tekoča voda. Do. bra zemlja in les. Moderna hiša, mestne udobnosti. Proda se tudi 120 akrov z vsem poslopjem. H. Kop. lewski, Rt. 4, Dowagiac, Mich.
DVOJICA—KUHARICA IN HIŠNIK za modern deželski dom blizo Liber-tyville, 4 osebe v družini. Gremo na jug črez zimo. Plačamo $200.00 mesečno. Kličite Phone WHItehall 7724, dnevno v tednu.
Ali ste naročeni na dnevnik "Proevoto"? Podpirajte svoj litil
For VICTORY
BUT VNITID fVATI I DIFBNgg
BONDS 9TAMPS
ČRTICE
#« mni
(1911*1919)
IVAN CANKAR
MONA LISA
Polagoma, oboUvlJaje se vrtil ključ v ključavnici.
"Spo/nal me je po glaau* pomislil, "pa ne ve, aH bi, ali ne . . . morda alutl /.
K« ae mi je zdelo, da se je ključ že popolnoma zavrtll, sem krepko prijel za kljuko in aem ae uprl ob duri. Vdale ee niso takoj, tudi on se je upiral.
"Kaj bi?"
Cla. ae mu je treael in Je bil hripav.
"Nič . . . nič posebnega!"
Odrinil aem ga počasi ln obširno, stal je pred menoj v svoji pisani dopetači. svečo je dršal v levici, ki ae mu je zelo tresle; uko star, siv ln nadložen se ml je zdel. kakor da ae je bil od večera do polnoči poaUral za dvaj aet let; posebno »mešna Je biU pisana ponočna čeplea z dolgim čopom, kl mu je bila zdrknila globoko na tilnik; trpod nje so šli lcli kocinasti. podu laaje.
"Ob tej url . . . aH al pijan?" Bog sam vedi, kaj se je zgodilo v meni—v tlbtem trenotku >i nikakor ne bil mogel storiti, kar aem se bil še pol ure prej namenil. Stopil som z dolgim corakom preko izbe.
"Kaj... kan.?" jo hitel za menoj. -
Molče jem od pahnil duri v salon
"Kaj ,. . kam?" Je klical s Jo-kavirn glaaom ter re je opletal krog mene v svoji nerodni dope-
Uči, svečo v roki, čepico na tllnl-ku. Stopil sem naravnost proti, durlm, ki so držale v spalnico,; on pa mc je prijel za roko Uko tako močno, da bi si ne bil ml sHl.
"Ne tja, ne tja! . . . Bolna Je svetnica ... še jaz ne ... še jaz ne . . . dobrotnik . . . brat!"
Nlaem ga poelušal; ker se duri niso vdale, sqpn jih pdpahnil s komolcem in kolenom.
Stal aem na pragu tako trd, mrzel in mrUv.Jiakor da je bila v tisUm »upu Izpuhtela kri is vseh mojih žil.
Na poKteljl, pod sinjim balda-hinom je sedela Monna Lisa. Ogrnila ai je biU v naglici Um-nomodro spalno haljo; Izpod nje ao gladale še belfjto njeno roke. V smehljaju njenem je bil komaj še sled tistega zadnjega
m/MM me mst-mi*
Iziel je—izpopolnjeni
DR. KERNOV
angleško-slovenski besednjak
Cena $5.00 • poštnino vred
- V aalogt Imamo tudi njegovo
Angleško-slovensko berilo
najboljši pripomoček prt učenju- angleščino sa starejše. aU mlajšim aa učenje slovenščine.
Cena $2.00 t poštnino vred
n Naročila prejema
proletarec
2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, III.
TISKARNA S.N.P.J.
■ sprejema vaa
v tiskarsko obrt spadajoča dola
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jezika in drugih ........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne , . . . Cena smerna, unij ako dalo prve vrsta
Pišite po informacije na naslov:	x
SNPJ PRl N T E RY
2857-59 S. Lavmdale Avenue - - Chlcago 23. Illlnolf TEL. ROCKWELL 4904
naroČite si dnevnk prosveto
Po sklepu 12. redne konvencije ae lahko naroči na llat Prosvato ia prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov ia ene drušine k eni naročnini. Ust Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane »8 00 sa eno letno naročnino. Kei oa člani fte plačajo pri asesmentu SUO u tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj nI varoka. račL da Je llat predrag aa člane SNPJ. LUi Prosveta Je vaša iaatnin« ln gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki M rad čilal list vaak dan.
Pojaanilot—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če te preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, kl je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu list., In obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosveto. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum za to vsoto naročniku.
Cena listu Prosveta Jei Za Zoruš. dršave in Kanado 94.00
1 tednik in t tednika ln
3	tednike ln
4	tednike ln
5	tednikov in.
Za Chicago tn okolico Je.
1 tednik In.----
I tednika in • tr1*mlur In.
4	tednik
5	tednikov ln
..J7.S0 _ 4.30 5.10 .. 3.10 - 2.70 _ I.M
Ispolnlte spodnji kupon. prUoštte potrebno vaoto denar), ali Meney Order v pismu ln sl naročite Prosveto. lial ki Je vaša lastnin..
, ' i
PROSVETA. SNPJ, IS 17 So. Lavrndale Ave. Chicago 23. I1L
Prilofteno pošiljam naročnino ao llat Proevoto vaeio t-------
\ Ime___________ČL društva K-----
Naalov __»---------
Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od .ledetib članov moje družiae: