166 Validity and reliability of isometric shoulder rotation strength assessment using a custom-made isometric device Abstract The shoulder joint is at high risk of injury in overhead sports. Muscle strength and flexibility deficits or imbalances are one of the main risk factors for acute or overuse injuries. Isometric strength measurements with a hand-held dynamometer provides a sim- ple and applicable method for assessing shoulder rotator strength. However, the reliability of the measurements is questionable. The main objective of our study consisted of two parts: First, to investigate the intra-session reliability of a shoulder internal and external rotation strength obtained with a hand-held dynamometer and a custom-built isometric device, and second, to compare the aforementioned strength variables between the two devices. Good-to-excellent relative (ICC 2.1 > 0.805) and acceptable abso- lute (CV < 6 %) reliability was found for the observed variables, regardless the device used. Moderate-to-large correlations were found between the devices and the standard error of measurement was the largest (4.2 %) in the case of internal rotation con- tralateral strength ratio. Statistically significantly higher absolute values were obtained with the hand-held dynamometer. The custom-built isometric device proved to be reliable and valid. Sports practitioners should be aware of the discrepancy between devices and attempt to use the same device to longitudinally assess isometric shoulder rotator strength in overhead athletes. Keywords: reproducibility, torque, handheld dynamometry, overhead sports, concurrent validity Izvleček Ramenski sklep je pri metalnih športih, kjer se meti ali udarci izvajajo nad vi- šino ramena, podvržen velikemu tveganju za poškodbe. Odstopanja od nor- mativnih vrednosti v mišični moči ali gibljivosti so eden izmed glavnih dejav- nikov tveganja za nastanek akutne ali preobremenitvene poškodbe. Meritve v izometričnih pogojih z ročnim dinamometrom so enostaven in praktično uporaben način vrednotenja moči zunanjih in notranjih sukalk ramena, ven- dar je zanesljivost pridobljenih rezultatov vprašljiva. Naša študija je imela dva namena, in sicer preveriti znotrajobiskovno zanesljivost rezultatov meritev moči notranjih in zunanjih sukalk ramena z ročnim dinamometrom in na- mensko izdelano izometrično upornico ter primerjati rezultate med napra- vama. Rezultati so pokazali dobro do odlično relativno zanesljivost (ICC 2.1 > 0,805) in sprejemljivo absolutno zanesljivost (CV < 6 %) merjenja pri obeh na- pravah. Korelacija med napravama je bila zmerna do visoka z največjo stan- dardno napako meritve 4,2 % v primeru kontralateralnega razmerja moči no- tranjih sukalk ramen. Statistično značilne višje absolutne vrednosti (Nm/kg) so bile izmerjene z ročnim dinamometrom. Namensko izdelana izometrična upornica se je izkazala kot zelo zanesljiva in veljavna za merjenje razmerij v izometrični moči notranjih in zunanjih sukalk ramena. Zaradi ugotovljenih razlik v absolutnih vrednostih med napravama priporočamo, da se za longi- tudinalno spremljanje športnika konsistentno uporablja le eden od teh dveh načinov merjenja. Ključne besede: ponovljivost, navor, ročna dinamometrija, metalni športi, kon- struktna veljavnost Darjan Spudić, Nejc Bončina, Sara Besal, Janez Vodičar Veljavnost in zanesljivost protokola merjenja moči sukalk ramen na namensko izdelani izometrični upornici raziskovalna dejavnost 167 „ Uvod Merjenje mišične moči je že vrsto let najpo- gosteje uporabljena oblika za ocenjevanje mišične funkcije, uporablja pa se predvsem v športu in drugih znanostih, povezanih z gibanjem (Jarić, 2012). V številnih raziskavah in praksi se je merjenje mišične moči izka- zalo kot pozitivno pri zgodnjem odkrivanju mišičnih nesorazmerij in s tem zmanjšanju možnosti za poškodbe, pri ugotavljanju vpliva poškodbe na funkcijo in mišično moč, pri vračanju v šport po poškodbi ter pri raziskovanju športne uspešnosti. Lee in drugi (2018) ter Dauty in drugi (2016) so med merjenjem moči mišic nog ugo- tovili, da zmanjšana mišična moč zadnje stegenske mišice v primerjavi s sprednjo stegensko mišico pomembno vpliva na pojav poškodb zadnje lože pri nogometa- ših. Prav tako so meritve moči trupa pri lju- deh s kronično bolečino v spodnjem delu hrbta v primerjavi z zdravimi posamezniki pokazale, da prvi dosegajo manjše maksi- malne navore od zdravih posameznikov in da je pri tistih s kroničnimi bolečinami za- znati upad moči iztegovalk hrbta (Reid idr., 1991). Meritve moči nog so pokazale, da je mišična moč upogibalk in iztegovalk kole- na pred rekonstrukcijo sprednje križne vezi močno povezana z močjo mišic nog po operaciji ter da ima upad moči upogibalk in iztegovalk po rekonstrukciji statistično značilen negativen vpliv na funkcijo in vra- čanje v šport (Riesterer idr., 2020). Za športe, kot so rokomet, odbojka, bejz- bol, badminton ipd., je značilna visoka prevalenca in incidenca poškodb rame in ramenskega obroča, saj se največ gibanj z rokami dogaja nad glavo (v literaturi tudi angl. overhead sports). Glenohumeralni sklep zaradi specifične anatomije, ki jo za- znamuje majhna sklepna površina, omo- goča velike obsege gibanja v vseh ravni- nah. Prav zaradi te specifike je ramenski sklep v primerjavi z drugimi bolj nagnjen k poškodbam. Stabilnost ramenu dajejo mišice in pasivne strukture – labrum, vezi, sklepna kapsula (Berckmans idr., 2017). Najpomembnejše dinamične stabilizator- je sestavljajo mišice rotatorne manšete (teres minor, supraspinatus, infraspinatus in subscapularis), med katerimi mora biti zagotovljeno optimalno razmerje moči, gi- bljivosti in motorične kontrole, ki omogoča ohranjanje glave nadlahtnice v sredini skle- pne površine (Berckmans idr., 2017) in s tem zmanjša možnost za nastanek poškodb. Raziskava Thompsona in drugih (2018) je pokazala, da se z bolečino v rami vsaj en- krat na sezono sreča 35 % mladih igralcev baseballa, Asker in drugi (2018) pa so ugo- tovili, da se z enako težavo vsaj enkrat na sezono spopade 23 % rokometašic. Headey in drugi (2007) so ugotovili, da je najpogo- stejša poškodba rame pri igralcih ragbija na akromioklavikularnem sklepu, sledijo po- škodbe rotatorne manšete ter dislokacije in nestabilnost ramenskega obroča. Pogoj za dober met ali udarec nad glavo je doseganje velikih izmetnih hitrosti. Ampli- tuda giba v smeri zunanjega zasuka špor- tniku omogoča daljšo pot pospeševanja in je prvi pogoj za učinkovitost. Pogoste maksimalne zunanje rotacije vodijo do pri- lagoditev struktur v ramenu, ki se kažejo v patoloških spremembah mehkih tkiv in kosti ter pogosto vodijo k poškodbam (Lin idr., 2018). Pri ponavljajočih se udarcih in metih nad glavo se pojavljajo spremembe v obsegu gibanja in mišično neravnovesje med zunanjimi in notranjimi sukalkami ra- mena (Berckmans idr., 2017). Spremenjen obseg gibanja se kaže v značilno povečani zunanji rotaciji, na drugi strani pa v zavrti notranji rotaciji. Mišično neravnovesje na- stane zaradi povečane koncentrične moči notranjih sukalk, ki so podvržene velikim in ponavljajočim se silam med pospeševa- njem, medtem ko pri zunanjih sukalkah, ki so v fazi pospeševanja ekscentrično obre- menjene, opažamo upad moči. Zmanjša- na moč mišic rotatorne manšete oziroma pojav nesorazmerja v moči med zunanjimi in notranjimi sukalkami je notranji dejavnik tveganja za nastanek poškodbe (Ogaki idr., 2014). Ključnega pomena za preprečevanje na- stanka poškodb je ustrezna priprava meh- kih struktur na specifične obremenitve. To lahko dosežemo s krepilnimi in stabilizacij- skimi vajami za mišice rotatorne manšete. Za zgodnje odkrivanje mišičnega (ne)rav- novesja je priporočljivo testiranje moči no- tranjih in zunanjih sukalk ramena. Da bi se izognili poškodbam, morajo biti izmerjene vrednosti v okviru mejnih vrednosti (Ogaki idr., 2014). Ustrezno testiranje moči sukalk ramena in odkrivanje morebitnih nesoraz- merij je potrebno tudi za boljše spremlja- nje volumna vadbe in s tem bolj učinkovito preprečevanje poškodb (Conceição idr., 2018). Za uspešno primerjavo rezultatov iz različ- nih raziskav je pomembno, da se merilni postopki ujemajo, hkrati pa je bistvenega pomena, da so rezultati veljavni in zane- sljivi (Ferligoj idr., 1995). S preverjanjem ve- ljavnosti ugotavljamo sistematične napake v raziskovanju, medtem ko se pri merjenju zanesljivosti ukvarjamo z ugotavljanjem slučajnih napak (Cronbach, 1970). Proces merjenja izometrične moči sukalk ramen mora torej imeti veljavno in zanesljivo metodologijo, da so rezultati verodostojni (Plotnikoff in Macintyre, 2002). Kljub temu, da naj bi bila izokinetična testiranja najbolj natančna metoda merjenja moči sukalk ramena, zaradi večjih obratovalnih stro- škov niso pogosto uporabljena (Cools idr., 2014; Stark idr., 2011). V medicini športa se zato vse pogosteje uporabljajo prav meri- tve z ročnim dinamometrom, saj potrebna oprema ni draga in je enostavna za upo- rabo tudi na terenu (Cools idr., 2016). Po zanesljivosti so izometrične meritve na iz- okinetičnem dinamometru moči podobne izokinetičnim meritvam moči (Hadžić idr., 2012). Pri merjenju izometrične moči brez stabilizacije komolca, ki je najpogosteje v uporabi, pa se lahko pojavijo napake, ki so lahko posledica merilca, položaja merjenca ali stabilizacije merjenca (Stark idr., 2011). Namen raziskave je bil oceniti kriterijsko veljavnost in zanesljivost protokola meritev na namensko izdelani izometrični upornici za merjenje moči sukalk ramen. Kot krite- rij, s katerim smo primerjali rezultate, je bil uporabljen ročni dinamometer. Predposta- vili smo visoko vsebinsko veljavne rezulta- te, pridobljene z izometrično upornico, in boljšo zanesljivost merjenja na izometrični upornici. Protokol merjenja na izometrični upornici pomeni časovno bolj ekonomič- no alternativo merjenja izometrične moči sukalk ramena. Rezultati raziskave nam dajejo odgovor o smiselnosti posploševa- nja rezultatov in primerjave teh z rezultati v literaturi. Pripravljen standardiziran pro- tokol merjenja bi v prihodnje lahko omo- gočal primerjavo med rezultati različnih merilcev in/ali naprav. Longitudinalna baza podatkov in sočasno spremljanje športne učinkovitosti in incidence poškodb pa nam daje podlago za pripravo priporočil vadbe za moč z namenom izboljšanja športnega rezultata in preventive pred poškodbami. „ Metode Preiskovanci V študiji je prostovoljno sodelovalo 16 mer- jencev. Izključitveni kriteriji za sodelovanje so bile poškodbe zgornjih okončin oziroma ledvenega ali vratnega dela hrbtenice, ki bi lahko vplivale na izvedbo največje hotene izometrične kontrakcije pri notranjem in zunanjem zasuku ramena. Lastnosti mer- jencev so podrobneje opredeljene v Tabeli 1. Merjenci so dobili navodilo, da dva dni pred meritvami ne izvajajo visoko inten- 168 zivnih treningov, ki bi vključevali zgornje okončine. Celoten eksperiment je bil izve- den v skladu s Helsinško deklaracijo (WHO, 2013). Postopek meritev in pripomočki Izvedena je bila znotrajobiskovna zaneslji- vostna in veljavnostna študija. Meritve so bile izvedene v Laboratoriju za športno- -medicinsko diagnostiko in nutricionistko na Fakulteti za šport. Pred izvedbo testiranj so preiskovanci izvedli standardizirano tri- minutno ogrevanje, ki je obsegalo kolesar- jenje na stacionarnem cikloergometru (1,5 W/kg, 50 RPM) in dinamične raztezne vaje za ramenski sklep. Po enominutnem pre- moru je bil izveden spoznavni protokol na izometrični upornici za notranji in zunanji zasuk ramena, ki je vključeval dve trisekun- dni ponovitvi submaksimalnega izometrič- nega naprezanja v smeri zunanjega in no- tranjega zasuka ramena z vsako roko. Meritve so bile v naključnem zaporedju iz- vedene na izometrični upornici in z ročnim dinamometrom. Zaporedje meritev (no- tranji/zunanji zasuk, izometrična upornica/ ročni dinamometer) je bilo za vsakega po- sameznika naključno izbrano, s čimer smo se želeli izognili sistematični napaki zaradi učenja izvajanja giba in vplivu utrujenosti na končni rezultat. Meritve z ročnim dinamometrom so bile izvedene v leži na hrbtu, s pokrčenimi no- gami, bočno na merilca (Slika 1). Meritve je ročno izvajal izkušen merilec po postopku, ki ga je opisal Ogaki s sodelavci (2016). Mer- jenčeva roka je bila pokrčena v odročenju (90° upogiba v komolcu in 90° upogiba v ramenu). Nasprotna roka od merjene je bila priročena. Dinamometer je bil name- ščen na koren dlani (približno tri cm višje od upogiba v zapestnem sklepu). Komolec je bil v čelni ravnini stabiliziran z merilčevo dlanjo, ki je bila postavljena na podlago, s čimer je bilo onemogočeno gibanje v sme- ri upogiba in iztega ramena v čelni ravnini. Dlan je bila ob pritisku stisnjena v pest in koren dlani je bil ob pritisku na oblazinjeno podlago ročnega dinamometra v vertikalni ravnini poravnan s komolcem. V začetnem položaju smo merjencem izmerili dolžino podlahti (olekranon – 3 cm nad upogibom v zapestju). Protokol meritev je obsegal tri največje ho- tene izometrične kontrakcije v smeri notra- njega in zunanjega zasuka ramena z vsako roko. Merjenec je dobil navodilo, naj silo stopnjuje tako, da v dveh sekundah doseže največjo hoteno izometrično kontrakcijo za izvedbo notranjega in zunanjega za- suka ramena. Naprava omogoča izvedbo testiranj izometrične moči ramena v raz- ličnih položajih postavitve trupa, komol- ca in ramena. Sestavljajo jo komponente, naštete v nadaljevanju (Slika 2). Na leseni podporni ploskvi (A) je nameščeno alumi- nijasto ogrodje širine 1 m in višine 0,9 m. Višina ogrodja opornice (B), širina postavi- tve senzorjev z oblazinjenimi pritiskovnimi površinami (C) in komolčna opora (D) so nastavljive glede na telesne razsežnosti merjenca in potrebe protokola meritev. Signali iz dveh tlačno-nateznih senzorjev (E) (S-Type 200 kg Steel Weighting Sensor, Changsha Taihe Electronic Equipment Co., Tabela 1 Lastnosti vzorca merjencev N Starost (leta) Masa (kg) Višina (m) Moški 9 23,1 ± 4,8 77,8 ± 6,7 180,8 ± 3,7 Ženske 7 22,3 ± 5,0 64,3 ± 9,3 177,7 ± 3,2 Skupaj 16 22,7 ± 5,1 71,9 ± 10,7 175,1 ± 7,6 Legenda. N – število merjencev; vrednosti so prikazane kot aritmetična sredina ± standardni odklon Slika 1: Položaj merjenca ob izvedbi testiranj. in jo zadržuje še 4–5 sekund. Ponovitve so bile za vsako roko izvedene izmenično v smeri zunanjega in notranjega zasuka, z vmesnim 30-sekundnim odmorom. Izometrična upornica Meritve so bile izvedene na multifunkcijski namensko izdelani izometrični upornici Kitajska) so bili pretvorjeni z analogno-di- gitalnim pretvornikom (Loadcell sensor 24 bit ADC - HX711, Circuit Systems, India) ter zajeti s krmilnikom Arduino-Uno (F) (ATme- ga328P, Robot ItalY, Italija) z namensko na- pisano programsko opremo (github.com/ robertcv/HipStrengthTesterGUI, Črnomelj, Slovenija). Surovi signali so bili zajeti s fre- Slika 2: Tehnična slika izometrične upornice za izvedbo notranjega in zunanjega zasuka ramena. raziskovalna dejavnost 169 kvenco 10 Hz. Največja proizvedena sila je bila določena kot najvišja vrednost signala na sekundnem intervalu tekočega pov- prečja. Vrednosti so bile prebrane na 0,5 N natančno. Metode obdelave podatkov Kot produkt največje proizvedene sile in dolžine podlahti v metrih smo najprej iz- računali proizveden navor (Nm) za vsako ponovitev posebej. Za vse spremenljivke je bila nato izračunana opisna statistika. Vse spremenljivke so bile normalno porazde- ljene (Shapiro-Wilk; p > 0,05). V prvi fazi obdelave smo po kriteriju intra- klasnega korelacijskega koeficienta (ICC) izračunali zanesljivost rezultatov meritev za tri izvedene ponovitve. Za računanje zane- sljivosti smo uporabili ICC tipa 2.1 (Koo in Li, 2016). Kot absolutna mera zanesljivosti je bil izračunan koeficient variance (CV = SD/M) na razlikah v rezultatih med pono- vitvami (Hopkins, 2000; Schectman, 2013). V drugi fazi obdelave smo kriterijsko ve- ljavnost (razlika ročni dinamometer – izo- metrična upornica) izrazili s Pearsonovim korelacijskim koeficientom in standardno napako meritve (SEM = SD razlik *√(1-r) (Dvir, 2015). Za izračun statistično značilnih razlik v aritmetičnih sredinah rezultatov med na- pravama je bil uporabljen t-test za odvisne vzorce. Homoskedastičnost razlik meritev je bila grafično preverjena z Bland-Altma- novimi grafi (Bland in Altman, 1986). Vrednosti ICC in r pod 0,5 pomenijo slabo, vrednosti 0,5–0,75 srednje veliko, 0,75–0,9 dobro in več od 0,9 odlično zanesljivost/ povezanost rezultatov meritev (Koo in Li, 2016). Dobra zanesljivost oziroma veljav- nost merjenja se kaže z majhno standardno napako meritve. Sprejemljive vrednosti za- nesljivostnih oziroma veljavnostnih koefi- cientov se med različnimi testi razlikujejo. Za uporabo testa v športnodiagnostičnih postopkih zadostujejo vrednosti ICC > 0,70 in CV < 15 % (Haff, Ruben, Lider, Twine in Cormie, 2015). Podatki so bili obdelani s programsko opre- mo GraphPad Prism 7 (GraphPad Software, San Diego, ZDA) in Microsoft Office Excel 2013 (Microsoft, Washington, ZDA). Stati- stična značilnost je bila sprejeta z dvostran- sko 5-odstotno napako alfa. „ Rezultati Opisna statistika rezultatov meritev je za vsako ponovitev in za vsak gib predsta- vljena v Tabeli 2. Vse vrednosti so izražene kot aritmetična sredina (M) ± standardni odklon (SD) za povprečje treh ponovitev testa. V Tabeli 3 je prikazana znotrajobiskovna zanesljivost merjenja. Rezultati, izmerjeni z ročnim dinamometrom in izometrično upornico, kažejo na odlično zanesljivost merjenja, z izjemo razmerja med zunanjim in notranjim zasukom ramena pri levi roki (dobra zanesljivost). Tabela 4 prikazuje absolutno razliko v re- zultatih med napravama, povezanost med rezultati in standardno napako meritve. Viš- je vrednosti so bile izmerjene z ročnim di- namometrom. Rezultati kažejo, da je med napravama statistično značilna razlika v rezultatih izmerjenih vrednosti (notranji in zunanji zasuk), medtem ko razlik ni v izra- čunanih razmerjih med notranjim in zuna- njim zasukom ter v rezultatih med rokama (levo – desno). Med rezultati obeh naprav je značilna povezanost, izmerjena standar- dna napaka meritve je zelo nizka (od 0,6 % – zunanji zasuk z levo ramo – do 4,2 % pri razliki med levo in desno roko v notranjem zasuku ramena). Blant-Altmanovi grafi (Slika 3) prikazujejo absolutne razlike med napravama (navpič- na os) pri povprečni vrednosti rezultatov Tabela 2 Opisna statistika rezultatov meritev Ročni dinamometer (Nm/kg) Upornica (Nm/kg) Leva Notranji zasuk 0,53 ± 0,13 0,45 ± 0,13 Zunanji zasuk 0,62 ± 0,12 0,54 ± 0,12 Zunanji/Notranji 1,21 ± 0,21 1,17 0,17 Desna Notranji zasuk 0,52 ± 0,13 0,46 ± 0,12 Zunanji zasuk 0,63 ± 0,13 0,53 ± 0,10 Notranji/Zunanji 1,18 ± 0,19 1,24 ± 0,23 Leva/Desna Notranji zasuk 0,99 ± 0,12 1,04 ± 0,17 Zunanji zasuk 1,02 ± 0,11 0,99 ± 0,15 Legenda. leva – leva rama; desna – desna rama; vrednosti so prikazane kot aritmetična sredina ± standardni odklon proizvedenega navora na kg telesne mase posameznika Tabela 3 Znotrajobiskovna zanesljivost rezultatov Ročni dinamometer (Nm/kg) Upornica (Nm/kg) CV (%) ICC 2.1 (95 % CI) CV (%) ICC 2.1 (95 % CI) Leva Notranji zasuk 2,9 0,986 (0,966; 0,995) 1,3 0,973 (0,929; 0,989) Zunanji zasuk 5.2 0,945 (0,769; 0,982) 3,9 0,948 (0,875; 0,979) Zunanji/Notranji 6,0 0,805 (0,576; 0,918) 5,3 0,898 (0,760; 0,958) Desna Notranji zasuk 6,1 0,956 (0,892; 0,982) 5,2 0,955 (0,890; 0,982) Zunanji zasuk 5,5 0,951 (0,883; 0,980) 3,3 0,919 (0,793; 0,968) Notranji/Zunanji 3,4 0,932 (0,883; 0,973) 2,9 0,973 (0,932; 0,990) Leva/Desna Notranji zasuk 3,8 0,952 (0,883; 0,981) 0,9 0,954 (0,883; 0,981) Zunanji zasuk 5,5 0,949 (0,870; 0,980) 3,1 0,950 (0,877; 0,980) Legenda. CV – koeficient variance; ICC – intraklasni korelacijski koeficient tipa 2.1; CI – interval zau- panja Tabela 4 Veljavnost merjenja – primerjava med ročnim dinamometrom in izometrično upornico Ročni dinamometer – upornica (Nm/Kg) r (95 % CI) SEM (%) t p Leva Notranji zasuk 0,08 ± 0,06 0,878* 0,00 (0,7) 5,212 0,000* Zunanji zasuk 0,08 ± 0,06 0,883* 0,00 (0,6) 5,261 0,000* Zunanji/No- tranji –0,04 ± 0,14 0,724* 0,02 (1,7) –1,221 0,241 Desna Notranji zasuk 0,06 ± 0,09 0,784* 0,01 (2,0) 2,922 0, 011* Zunanji zasuk 0,10 ± 0,06 0,898* 0,00 (0,5) 7, 205 0,000* Zunanji/No- tranji 0,06 ± 0,19 0,694* 0,04 (3,7) 1,346 0,198 Leva/Desna Notranji zasuk 0,05 ± 0,18 0,668* 0,04 (4,2) 1,212 0,244 Zunanji zasuk –0,04 ± 0,11 0,710* 0,02 (1,7) –1,341 0,200 Legenda. r – Pearsonov korelacijski koeficient; SEM – standardna napaka meritve; t – t-vrednost te- stne statistike; p – testna statistika t-testa za odvisne vzorce; * – p < 0,05 170 obeh naprav (vodoravna os; (ročni dina- mometer + izometrična upornica)/2). Če povprečje razlik med meritvama (črtkana vodoravna črta) odstopa od vrednosti 0 (polna siva vodoravna črta), to prikazuje sis- tematično razliko v rezultatih med napra- vama. Obe pikčasti črtkani vodoravni črti nam prikazujeta spodnjo in zgornjo mejo 95-odstotnega intervala zaupanja za razliko med napravama. Širši je interval zaupanja, večja je razlika v rezultatih testa med na- pravama. Med napravama nismo ugotovili homoskedastičnosti razlik (nakazani le pri desni rami, zunanji zasuk), to pomeni, da razlike med napravama niso odvisne od proizvedene izometrične moči sukalk ra- mena merjencev. „ Razprava Namen študije je bil oceniti veljavnost in zanesljivost protokola meritev na na- mensko izdelani izometrični upornici za merjenje moči sukalk ramen. Rezultate, pridobljene z izometrično upornico, smo primerjali z rezultati, pridobljenimi z ročnim dinamometrom, ki predstavlja ustaljeno (enostavno in dostopno) metodo merjenja moči mišic. V prvi fazi analize smo po pri- čakovanjih ugotovili višjo zanesljivost mer- jenja na izometrični upornici. V drugi fazi smo ugotovili visoko povezanost v rezulta- tih med napravama in statistično značilne razlike v rezultatih izmerjenih vrednosti (notranji in zunanji zasuk), ki so izginile, ko smo z njimi vstopili v računanje kontrala- teralnih razmerij (levo – desno) in razmerij med zunanjim in notranjim zasukom. Pri- pravljen standardiziran protokol merjenja se je izkazal za zanesljivega in veljavnega – če v obzir vzamemo zgolj izračunana raz- merja moči sukalk ramena in ne izmerjenih absolutnih vrednosti (Nm/kg). Rezultati, izmerjeni z ročnim dinamome- trom in izometrično upornico, kažejo na odlično zanesljivost merjenja, z izjemo razmerja med zunanjim in notranjim zasu- kom ramena pri levi roki, kjer smo ugotovili dobro zanesljivost. V večini primerov je bila leva roka nedominantna in sklepamo lah- ko, da lahko večjo variabilnost rezultatov pripišemo slabšemu kinestetičnemu ob- čutku za izvedbo giba. Po pričakovanjih je bila večja zanesljivost merjenja ugotovljena na izometrični upornici. Ta omogoča boljšo stabilizacijo komolca, standardizirano po- stavitev komolca in dlani merjenca in s tem manj kompenzacijskih gibanj ob izvedbi zasuka v ramenu. Glavni vzrok za boljšo za- nesljivost pa je odsotnost vpliva merilca na rezultat. Nasprotno usmerjena sila merilca na dlan merjenca je odvisna od izkušenosti merjenca in lahko ima pomembno vlogo pri največji izmerjeni sili. Višje absolutne vrednosti smo izmerili z ročnim dinamo- metrom, verjetno zaradi slabše stabilizacije komolca. Ob izvedbi giba v smeri notranje- ga zasuka in zunanjega zasuka lahko pride tudi do primika roke v ramenu (vertikalne ekstenzije roke v čelni ravnini) oziroma do odmika roke v ramenu (vertikalne fleksije v čelni ravnini), saj je bil komolec stabiliziran samo z merilčevo dlanjo in ne s komolčno oporo kot pri izometrični upornici. V tem primeru lahko sklepamo, da so se v gibanje vključile večje mišične skupine (odmikalke in primikalke ramena v čelni ravnini), ki so prispevale k skupni sili, proizvedeni na di- namometer. Po pregledu literature smo ugotovili, da je področje merjenja izometrične moči sukalk ramena zelo heterogeno. V tabeli (Tabela 5) smo zbrali rezultate študij, ki so se najbolj približali uporabljenemu testnemu položa- Slika 3. Blant-Altmanovi grafi razlik med meritvenima postopkoma (ročni dinamometer – izometrič- na upornica). raziskovalna dejavnost 171 ju, protokolu merjenja in poročanih spre- menljivkah iz naše študije. Heterogenost področja merjenja in zato odsotnost nor- mativnih vrednosti nas je presenetila, saj menimo, da je postopek merjenja, ki smo ga uporabili v študiji (90° odmika ramena in pokrčen komolec za 90° v leži na hrbtu, ročni dinamometer), enostaven za izvedbo zaradi kontrole nad položajem merjenca (stabiliziran trup, nadzor nad premikanjem komolca). Prav tako se ta položaj približa funkcionalnim pogojem pri izvedbi gibanj nad glavo (met, blok, zaustavljanje napada s prerivanjem ipd.) (Ashworth, Hogben, Singh, Tulloch in Cohen, 2018) bolj kot testi- ranje moči s priročeno roko, ki se, glede na pregled literature, uporablja pogosteje. Ab- solutne vrednosti, ki se pojavljajo v literatu- ri, so z izjemo izokinetičnih meritev izraže- ne v proizvedeni sili na ročni dinamometer (N) in ne v navoru (Nm) – čeprav je jasno, da gre za zasuk ramena. Pomanjkljivost teh rezultatov je, da upoštevajo posamezniko- vih antropoloških in morfoloških značilno- sti (npr. rezultat, izražen na kg telesne mase posameznika) in so potemtakem nerele- vantni za primerjanje med študijami ali za primerjanje posameznikov znotraj skupine. Znova z izjemo razmerij med rokama ter med zunanjim in notranjim zasukom, kjer z računanjem indeksa odpravimo težavo z enotami. V študiji smo pomanjkljivosti odpravili s tem, da smo rezultat izrazili v navoru, proizvedenem na kilogram telesne mase posameznika. Največja pomanjkljivost naše študije je majhen vzorec preizkušancev, ki izhaja samo iz enega športa (kegljanje). Kljub temu, da so bili športniki dobro seznanje- ni z izvedbo meritev in so bili v povprečju v zadnjih dveh letih po istem postopku izmerjeni že vsaj dvakrat, teh rezultatov ne moremo posplošiti na druge športe. V nasprotju z nekaterimi drugimi študijami v športu, ki kot reprezentativen rezultat moči upoštevajo najboljšo izvedenimi ponovita- miv (Petrigna idr., 2019), smo z namenom, da bi se izognili previsokim ali prenizkim vrednostim, ki so lahko posledica slabše stabilizacije komolca na tleh pri meritvah z ročnim dinamometrom, povprečili tri za- poredne ponovitve testa in s tem dosegli reprezentativen rezultat izometrične moči, vendar smo s tem verjetno tudi vplivali na absolutni rezultat testa. Prav tako je našo kriterijsko vrednost predstavljal ročni dina- mometer, ki z vidika zanesljivosti testiranj zaostaja za izokinetičnimi meritvami. Ena izmed pomembnih lastnosti mišic je tudi hitrost prirastka sile (Rodríguez-Rosell, Pa- reja-Blanco, Aagaard in González-Badillo, 2018) predvsem pri gibanjih, ki so časovno ali prostorsko/amplitudno omejena, kot je komolčni met pri rokometu. Hitrost pri- rastka sile se je pokazala kot bolj občutljiva spremenljivka za preprečevanje nastanka poškodb mišic v primerjavi z maksimalno izometrično močjo (Buckthorpe in Roi, 2019). Zato bi bilo smiselno ob dopolnjeva- nju normativne baze podatkov v prihodnje vključiti tudi hitrosti prirastka sile v smeri notranjega in zunanjega zasuka ramena. „ Zaključek Pripravljen standardiziran protokol mer- jenja na namensko izdelani izometrični upornici se je izkazal kot zanesljivejši od ročnega dinamometra in kredibilen za športno –diagnostiko, če upoštevamo zgolj izračunana razmerja moči sukalk ra- mena in ne izmerjenih absolutnih vredno- sti (Nm/kg). V prihodnje bi bilo v literaturi smiselno poenotiti metodologijo merjenja izometrične moči sukalk ramena z upošte- vanjem dolžine podlahti in telesne mase posameznika pri izražanju enote merjenja in na podlagi večjega števila meritev raz- ličnih športnih disciplin postaviti referenč- ne vrednosti izometrične moči zunanjih in notranjih sukalk ramena. Baza podatkov bi nam v prihodnje omogočala raziskati ob- čutljivost in specifičnost dobljenih rezulta- tov za napovedovanje poškodb ramena v nekaterih športnih panogah. Z usmerjeno vadbo za krepitev stabilizatorjev ramen, ki bi temeljila na podlagi dobljenih rezulta- tov, bi lahko zmanjšali incidenco poškodb in s tem rezultatsko, psihološko in finančno breme, ki nastane ob odsotnosti športnika iz trenažno-tekmovalnega procesa. „ Literatura 1. Asker, M., Holm, L. W., Källberg, H., Waldén, M. in Skillgate, E. (2018). Female adolescent elite handball players are more susceptible to shoulder problems than their male coun- terparts. Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc, 26(7), 1892–1900. doi: 10.1007/s00167-018- 4857-y. 2. Ashworth, B., Hogben, P., Singh, N., Tulloch, L. in Cohen, D. D. (2018). The Athletic Sho- ulder (ASH) test: Reliability of a novel upper body isometric strength test in elite rugby players. BMJ Open Sport and Exercise Medi- cine, 4(1), 1–6. https://doi.org/10.1136/bmj- sem-2018-000365 3. Berckmans, K., Maenhout, A. G., Matthijs, L., Pieters, L., Castelein, B. in Cools, A. M. (2017). The isokinetic rotator cuff strength ratios in overhead athletes: Assessment and exer- cise effect. Phys Ther Sport, 27, 65–75. doi: 10.1016/j.ptsp.2017.03.001 Tabela 5 Pregled rezultatov meritev maksimalne izometrične moči sukalk ramena pri 90° odmika roke v ramenu in 90° upogiba v komolcu Študija Spol Zunanji zasuk [N/kg] Notranji zasuk [N/kg] ZS/NS (N/kg) Dom/neDom Šport ZS NZ Fernandez-Fernandez, 2019 M 2,16 2,67 0,81 1,13 1,17 tenis Ž 1,75 2,22 0,79 1,02 1,20 tenis Mclaine, 2018 M 1,99 2,47 0,81 0,96 1,00 plavanje Ž 1,81 1,99 0,91 1,02 1,01 plavanje Cools, idr. 2016 M 1,3 2,3 0,57 1,00 1,21 rokomet, tenis, odbojka Ž 1,4 1,8 0,78 1,00 1,13 rokomet, tenis, odbojka Moreno - Perez, 2019 M 1,56 2,00 0,78 1,03 1,08 tenis Moreno - Perez, 2018 M 1,17 1,51 0,77 1,17 1,24 tenis Legenda. ZS/NS – razmerje med proizvedeno silo med zunanjim in notranjim zasukom ramena; Dom/neDom – razmerje med proizvedeno silo med dominantno in nedominantno roko 172 4. Bland, M. in Altman, D. (1986). Statistical me- thods for assessing agreement between two methods of clinical measurement. Lan- cet, 8(8476), 307–310. https://doi.org/10.1128/ AAC.00483-18 5. Buckthorpe, M. in Roi, G. S. (2019). The time has come to incorporate a greater focus on rate of force development training in the sports injury rehabilitation process. Muscle Ligaments and Tendons Journal, 07(03), 435. https://doi.org/10.32098/mltj.03.2017.05 6. Conceição, A., Parraca, J., Marinho, D., Costa, M., Louro, H., Silva, A. in Batalha, N. (2018). As- sessment of isometric strength of the shoul- der rotators in swimmers using a handheld dynamometer: a reliability study. Acta Bioeng Biomech. 2018;20(4), 113 –119. 7. Cools, A. M., Palmans, T. in Johansson, F. R. (2014). Age-related, sport-specific adaptions of the shoulder girdle in elite adolescent tennis players. J Athl Train, 49(5), 647–653. doi: 10.4085/1062-6050-49.3.02 8. Cools, A. M., Vanderstukken, F., Vereecken, F. in Johansson, F. (2016). Eccentric and iso- metric shoulder rotator cuff strength testing using a hand-held dynamometer: reference values for overhead athletes. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy: official jour- nal of the ESSKA, 24(12), 3838–3847. 9. Cronbach, L. J. (1970). Essentials of Psycho- logical Testing. New York: Harper in Row, 112–149. 10. Dauty, M., Menu, P., Fouasson-Chailloux, A., Ferréol, S., Dubois, C. (2016). Prediction of hamstring injury in professional soccer pla- yers by isokinetic measurements. Muscles Ligaments Tendons Journal, 19, 6(1), 116 –123. 11. Dvir, Z. (2015). Difference, significant diffe- rence and clinically meaningful difference: The meaning of change in rehabilitation. Journal of Exercise Rehabilitation, 1 1(2), 67–73. https://doi.org/10.12965/jer.150199 12. Ferligoj, A., Leskošek, K. in Kogovšek, T. (1995). Zanesljivost in veljavnost merjenja. V Ferligoj, A. (ur.), Leskošek, K. in Kogovšek, T., Metodološki zvezki. Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za družbene vede. 13. Fernandez-Fernandez, J., Nakamura, F. Y., Moreno-Perez, V., Lopez-Valenciano, A., Del Coso, J., Gallo-Salazar, C., … Sanz-Rivas, D. (2019). Age and sex-related upper body per- formance differences in competitive young tennis players. PLoS One, 3;14(9):e0221761. doi: 10.1371/journal.pone.0221761 14. Hadžić, V., Uršej, E., Kalc, M. in Dervišević, E. (2012). Reproductibility of shoulder short range of motion in isokinetic and isometric strength testing. Journal of Exercise Science & Fitness, 10(2), 83–89. 15. Haff, G., Ruben, P . R., Lider, J., Twine, C. in Cor- mie, P. (2015). A comparison of methods for determining the rate of force development during isometric midthigh clean pulls. Jo- urnal ofStrength and Conditioning Research, 29(2), 386–395. 16. Headey, J., Brooks, J. H. in Kemp, S. P. (2007). The epidemiology of shoulder injuries in En- glish professional rugby union. The American journal of sports medicine, 35(9), 1537–1543. 17. Hopkins, W. G. (2000). Measures of Reliability in Sports Medicine and Science. Sports Medi- cine, 30(1), 1–15. 18. Jaric, S. (2012). Muscle Strength Te- sting. Sports Med 32, 615–631. https://doi. org/10.2165/00007256-200232100-00002 19. Kolber, M. J., Beekhuizen, K., Cheng, M. S. S. in Fiebert, I. M. (2007). The reliability of hand-held dynamometry in measuring is- ometric strength of the shoulder internal and external rotator musculature using a stabilization device. Physiotherapy Theo- ry and Practice, 23(2), 119–124. https://doi. org/10.1080/09593980701213032 20. Koo, T. K. in Li, M. Y. (2016). A Guideline of Se- lecting and Reporting Intraclass Correlation Coefficients for Reliability Research. Jour- nal of Chiropractic Medicine, 15(2), 155–163. https://doi.org/10.1016/j.jcm.2016.02.012 21. Lee, J. W. Y., Mok, K. M., Chan, H. C. K., Yung, P. S. H. in Chan, K. M. (2018). Eccentric ham- string strength deficit and poor hamstring- -to-quadriceps ratio are risk factors for ham- string strain injury in football: A prospective study of 146 professional players. J Sci Med Sport. 21(8), 789–793. 22. Lin, D. J., Wong, T. T. in Kazam, J. K. (2018). Shoulder Injuries in the Overhead-Throwing Athlete: Epidemiology, Mechanisms of Inju- ry, and Imaging Findings. Radiology, 286(2), 370 –387. 23. McLaine, S. J., Ginn, K. A., Fell, J. W. in Bird, M. L. (2018). Isometric shoulder strength in yo- ung swimmers. J Sci Med Sport, 21(1), 35–39. doi: 10.1016/j.jsams.2017.05.003 24. Moreno-Pérez V., Elvira J., Fernandez-Fernan- dez J. in Vera-Garcia F. J. (2018). A comparati- ve study of passive shoulder rotation range of motion, isometric rotation strength and serve speed between elite tennis players with and without history of shoulder pain. Int J Sports Phys Ther, 13(1), 39–49. 25. Moreno-Pérez, V., López-Samanes, Á., Do- mínguez, R., Fernández-Elías, V. E., González- -Frutos, P., Fernández-Ruiz, V., … Fernández- -Fernández, J. (2019). Acute effects of a single tennis match on passive shoulder rotation range of motion, isometric strength and serve speed in professional tennis players. PLOS ONE, 14(4), e0215015. doi:10.1371/jour- nal.pone.0215015 26. Ogaki, R., Takemura, M., Iwai, K. in Miyakawa, S. (2014). Risk Factors for Shoulder Injury in Collegiate Rugby Union Players. International Journal of Sport and Health Science, 12, 31–33. 27. Ogaki, R., Takemura, M., Shimasaki, T., Nari- ai, M. in Nagai, S. (2016). Preseason muscle strength tests in the assessment of shoulder injury risk in collegiate rugby union players. Football Science, 13(1), 36–43. 28. Petrigna, L., Karsten, B., Marcolin, G., Paoli, A., D’Antona, G., Palma, A. in Bianco, A. (2019). A Review of Countermovement and Squat Jump Testing Methods in the Context of Public Health Examination in Adolescence: Reliability and Feasibility of Current Testing Procedures. Frontiers in Physiology, 10(No- vember), 1–19. https://doi.org/10.3389/ fphys.2019.01384 29. Plotnikoff, N. A. in Macintyre, D. L. (2002). Test-retest reliability of glenohumeral inter- nal and external rotator strength. Clinical Jo- urnal of Sports Medicine, 12(6), 367–372. 30. Reid, S., Hazard, R. G. in Fenwick, J. W. (1991). Isokinetic trunk-strength deficits in people with and without low-back pain: a compa- rative study with consideration of effort. J Spinal Disord, 4(1), 68–72. PMID: 1839669. 31. Riesterer, J., Mauch, M. in Paul, J. (2020). Re- lationship between pre- and post-operative isokinetic strength after ACL reconstruction using hamstring autograft. BMC Sports Sci Med Rehabil 12, 68. https://doi.org/10.1186/ s13102-020-00215-7 32. Rodríguez-Rosell, D., Pareja-Blanco, F., Aaga- ard, P. in González-Badillo, J. J. (2018). Physio- logical and methodological aspects of rate of force development assessment in human skeletal muscle. Clinical Physiology and Func- tional Imaging, 38(5), 743–762. https://doi. org /10.1111/cpf.12495 33. Schectman, O. (2013). The Coefficient of Va- riation as an Index of Measurement Reliabi- lity. Methods of Clinical Epidemiology, 33–49. https://doi.org/10.1007/978-3-642-37131-8 34. Stark, T., Walker, B., Phillips, J. L., Fejer, R. in Beck, R. (2011). Hand-held dynamometry correlation with the gold standard isokinetic dynamometry: a systematic review. PM & R : the journal of injury, function, and rehabilitati- on, 3(5): 472–479. 35. Thompson, S. F., Guess, T. M., Plackis, A. C., Sherman, S. L. in Gray, A. D. (2018). Youth Baseball Pitching Mechanics: A Systematic Review. Sports health, 10(2): 133–140. 36. WHO. (2013). Declaration of Helsinki Ethical Principles for Medical Research Involving Human Subjects. JAMA, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/doi:10.1001/jama.2013.281053 Darjan Spudić, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport darjan.spudic@fsp.uni-lj.si