XVI. Pred nekaj ieti je umrl v Trstu dober znanec moj, učitelj na tamošnji državni nemški ljudski šoli, tovariš T e o d o r Č a m p a. Mož le ta je mnogo potoval. Hranim od trjega lepo zbirko pokrajinskih razglednic \z Nemčije, Italije, Švice, Švedskega in drugod. Ob velikih počitnicah je tudi rad zahajal na Štajersko, posebno v Celje, kjer sva se večkrat sešla. — Rajni Čampa se je intenzivmo bavil z nabiranjem pisemskih zfiaink ter je bil tozadevno v stiku z najznamenitejšimi filatelisti raznih deželž. Ko sem ga zadnjo pot posetil v Trstu, rni je razkazoval zaniraivo svojo zbirko pisemskih znamk, strokovnjaško urejeno ter toltkanj obsežno, da je reprezentovala ne malo imetje. Do tistih dob nisem imel 'iaj dosti pojma o filateliji, šele rajni Dorče me je uvedel malo v to znanost ter mc tudi seznanil s tozadevnp literaturo. Smelo trdim, da v tej stroki Čampa ni imel vrstnika med slov. učitelji, pa tudi sicer menda ne med Slovenci! Čampa — izboren učitelj — bil je sploh mož obsežnega znanja, sicer pa nad vse ljub in blag človek. Parkrat sem bil ob velikih počitnicah z njim skupaj v Celju. Tu sva se pridno kopala v Savini in šetala po krasni okolici. Ob tej priliki mi je bilo priložnosti dovolj, spoznavati Campo vsestransko .. . Posebno rad se je Dorče mudil v prelepem mestnem parku ob bistri Savini, najrajši pa je zahajal k Seidlovernu vrelcu. Ta se nahaja kakih pet minut hoda naravnost od glavnega drevoreda mcstnega parka ter nudi najboljšo pitno vodo v vsej okolici celjski. Svoje ime ima po nemškem pesniku Iv,- Gabrielu Seidlu, ki je bil cd 1. 1840. profesor na celjski gimnaziji. On je ta studenec pogodil ter ga 1. 1838. izročil javnosti. Nad vrelcem je v kamenito ploščo vdolben Seidlov nastopni napis: »Nahst Du dem Quell hier auf freundlichen Wegen, Strom' er erquikungsvoll, rausch' er Dir Segen." Ta stih je Čampi posebno ugajal ter je tuhtai, vedno ksko bi ga prevedel na slovenski jezik. Mine par let. . . Kar dobim od Čampe nenadoma list. V tem listu mi javi, da napisa na Seidlovem vodnjaku ni pozabil ter da ga je vendarle siovensko pogodil. Evo ga: BKo bližaš virčku se temu ob potih pri- jaznih: Okrepčujoč Te pozdravlja, žuboreč blago- slavlja". In ne dolgo potem dobitn vest o smrti njegovi . . . Preden je zapustil dolino solz, prevar in trpljenja, je mislil še na žuboreč studenček, kjer je svoje dni — polno zdravia in veselih nad — tako rad srebal okrepčujoč hlad . . . B!ag Ti spomin, Dorče moj dragi! Priporoča se Vam vdani Slamoštev.