"% S krvjo prepojene cunje in grozljivi udi, za katere so se tepli po`rešni psi. Od kod prihaja ta laje`? Ali v Teramenovi zgodbi prepoznamo togotne konje, ki po obali vleèejo Hipolitovo razèetverjeno truplo? Kdo so kaèe, ki sikajo nad vašimi glavami? Hvala vam, gospod, da ste nas v laje`u, rezgetanju in krikih razjarjenih ̀ ivali nauèili slišati naše last- no vpitje; da ste v krvavi tolpi, v kaèjem gnezdu, v zagrizenih zvereh razkrili odvratno nasilje naše dru`be; da ste v razkosanih telesih nenazadnje razkrili nedol`ne `rtve naših linèanj. Ta zverinjak iz dru`ine èloveènjakov bi bil po Racinu lahko zbesnjen pobegnil iz grške antike, kjer traške `ene raztrgajo Orfeja na kose, iz angleške renesanse ali iz našega kla- sicizma 17. stoletja, kjer so v vsaki tragediji nepogrešljive sledi usmrtitev, resniènih ali upodobljenih. Kamiline kletve pri Corneillu zberejo proti Rimu vsa ljudstva, ki izhajajo iz konca vesolja; pri Shakespearu zbrani se- natorji zabodejo no`e v Cezarjeve prsi. Od- krili ste izvor tragedije, ki ga je Nietzche is- kal, ne da bi ga našel. Le`al je podarjen v grš- kem korenu besede tragos, ki pomeni kozel, grešni kozel, ki ga mno`ice, pripravljene na klanje, iz`enejo, natovorjenega z grehi sveta, in katerega podobo popolnoma spremeni Jag- nje bo`je. Hvala, ker ste v èrno skrinjico, ki jo skrivamo med nami, prinesli luè. Mi. Mi, patriciji na Kozji loki2 zbrani v kon- centriènih krogih okrog rimskega kralja. Mi, v mraku nevihte, skozi katero švigajo strele. Mi, ki Romula sekljamo na košèke. Ko znova zasije dan, vsak izmed nas poln sramu be`i in med gubami svoje toge skriva ud razkosa- nega kralja. Mi, rimski vojaki, ki se gnetemo okrog Tarpeje in na deviško telo krepostne vestalke meèemo zapestnice in šèite. Mi, ki kamenjamo prešuštnico, mi, preganjalci, ki meèemo kamen za kamnom na diakona Šte- fana, ki v agoniji zagleda odprto nebo ... Mi, ki izberemo ali zavrnemo kandidata, ko na èrepinjo `gane gline zapišemo njegovo ime, kot v spomin na nekdanja kamenjanja. Mi, ki z volitvami3 doloèamo voditelja, spet ne da bi vedeli, da pomen te besede še vedno nosi v sebi drobce, ki so jih nekoè metali na izvoljenega. S temi ubijalskimi kamni gradimo naša mesta, hiše, spomenike, to institucijo. Mi, ki v naši strasti - ki jo prav te volitve za kratek èas sprostijo, izvolimo kralja ali `rtev. Mi, va- ši sobratje, ki smo vas izvolili z našimi gla- sovi. Mi, ki pridno sedimo okrog vas, ki stoje govorite o našem pokojnem patru Carréju. Vam se moram zahvaliti, da prvikrat vi- dim arhaièno divji pomen tega obreda, stole, pritrjene v tla v koncentriènih krogih, nepre- miène, loèene med seboj. Slišim tišino ob- èinstva, ki vas posluša v obèudujoèem pomir- jenju, vas, izvoljenega, ki stojite. Prviè odkri- vam tudi okroglo kapelo okrog Mazarinovega groba, narejeno tako kot grob iz kamnov ne- kega zamrznjenega kamenjanja, ki so kot po- manjšan model egiptovskih piramid, ki so bile *%! +, & '   ((  (  ) (   *   (   + ,   (    "    -  # "% brez dvoma med prvimi tudi same rezultat dolgotrajnega kamenjanja faraonovega telesa, ki pobito oble`i pod kupom kamenja. Ali us- tanove iz primitivne smrtne kazni postavljajo nekropole ali metropole? Ali kupola Francoske akademije zarisuje le še pozabljen vzorec? Kaj pomeni osebek, ki mu pravimo ti ali jaz? Sub-jectus: tisti, ki polo`en, vr`en na tla, vr`en pod kamenje umre pod šèiti, volitvami, našimi vzklikanji. In kakšno odvratno vezivo povezuje skupine v mno`inski osebek, ki mu pravimo mi? Ta cement je sestavljen iz vsote naših sovraštev, rivalstev, mr`nje. Neprestano rojevana, mimetièna mati same sebe, maèeha skupin - nasilje. Molekula smrti, ki je prav tako neizprosno posnemana, ponavljana, upodobljena kot molekule `ivljenja. To je stalni motor zgodovine. Poglobljena uèna ura osnov skladnje in sociologije politike: vi, pod èrno skrinjico kamnov ste grešni kozel; mi, v èrni skrinjici noèi, smo - ne da bi vedeli - nekdanji preganjalci. Uèna ura antropologije in hominizacije. Še se bom vrnil k tej temi. Od kod izvira to nasilje? Poglejte naša zelena oblaèila. Zakaj dolo- èena skupina takole paradira v uniformi? Za- kaj moški in `enske sledijo razliènim modam - oblaèilni, intelektualni, govorni? Zakaj si `elimo, da bi nas imeli za izredne in izjemne le pod pogojem, da delamo kot vsi ostali? Za- kaj omenjena politièna korektnost tako pu- stoši svobodo mišljenja? Zakaj je potrebno toliko poguma, da se pove, kar se ne govori, da se misli, kar se ne misli, da se naredi, kar se ne dela? Zakaj svobodna pokornost postav- lja oblasti? Zakaj pokleknemo pred velièino ustanov, katerih današnji obred je izjemno lep primer. Vi ste odkrili tudi to drugo in prvotno ve- zivo, ki omogoèa dobršen del dru`benih in osebnih vezi: mimikove kretnje, vedenje in misli nas delajo podobne našim sorodnikom opicam, šimpanzom ali bonobojem, ki jih — Aristoteles dixit - prekašamo v posnemanju. Kolikokrat sem na ministrstvu, na kakšnem uradnem sprejemu ali v bolnišnici, v èasu vi- zite profesorja medicine ob bolnikovi postelji, na lastne oèi videl, kako so se šli veliki antro- poidi smešno bedne hierarhiène igrice, kjer je dominantni samec paradiral pred podlo`- niki ali podrejenimi samicami. Posnemanje povzroèa bolj ali manj kruto nadvlado, ki jo izvajamo ali trpimo. Model, ki nam ga ponujate v razmislek, je antropološki in tragièen in osvetljuje našo izkušnjo. Izhaja iz posnemanja in `elje, ki iz tega izvira. Nekdo je zaljubljen v ljubico svo- jega prijatelja ali v prijatelja svoje ljubice. Drugi je ljubosumen na polo`aj svojega so- seda. Kateri otrok ne vpije “meni tudi” takoj, ko sestra ali brat dobita darilo? In kdo izmed odraslih se lahko ubrani istemu refleksu? Sta- nje enakosti ustvarja rivalstvo, ki nas v zame- no spreminja v dvojèke, ki v sebi obenem po- d`igajo sovraštvo in privlaènost. Iz enoliènosti dvojèkarstva, ki je vsemu navkljub produk- tivno, privre na dan cela paleta nasilnih, pr- vinskih èustev, ki so le navidezno raznolika in barvita. @elimo si istega, `elja nas dela iste. Isto povzroèi `eljo, ki se monotono ponavlja na dvojnem zemljevidu Ne`nega in Zlobne- ga,4 ki ga vi rišete s èopièem mimika. Še bolje: mimetizem vre iz telesa, iz `ivè- nega sistema, ki vsebuje zrcalne nevrone, ki so jih nedavno odkrili italijanski kognitivisti in za katere je danes znano, da se vzdra`ijo takrat, ko naredimo doloèeno kretnjo, pa tudi takrat, ko vidimo nekoga drugega nare- diti isto kretnjo. Kot da bi bilo gledanje de- janja enakovredno dejanju samemu. Opona- šanje tako postane eden od vsesplošnih kalu- pov našega vedenja. Posnemamo, razmno`u- jemo, ponavljamo. Kopija mno`i in širi `eljo posameznika ter kolektivne kulture, tako kot geni DNK razmno`ujejo in sejejo `ivljenje. Nenavaden dinamizem identiènega, pri èe- mer se odveèen avtomatizem v nedogled ko- pira in se nenehno ponavlja.   Posegli ste v eno od velikih skrivnosti èlo- veške kulture, predvsem te, ki jo poznamo da- nes in katere kode preplavljajo svet z obratno sorazmerno hitrostjo glede na `ivljenje: tri milijarde osemsto tisoè milijonov let za eno in komaj nekaj tisoèletij za drugo. Velike re- volucije — sekanje kamna v paleolitiku, pisava v antiki, tisk v renesansi, veri`na in serijska industrija izpred nekaj stoletij, nove nedavne tehnologije - so namreè vse brez izjeme izu- mile ponavljalce, kode ali operacije kodiranja, ki so v poplavi obilja tako znaèilne za našo ko- munikacijsko in reklamno dru`bo. Podob- nost omenjenih ponavljalcev dra`i in ponavlja mimetizem naših `elja; zdi se, da ponavljalci sami skušajo posnemati razmno`evalni proces `ive DNK. Kako naj drugaèe imenujem predmete, ki nas obdajajo - avtomobili, letala, gospodinjski aparati, obleke, plakati, knjige in raèunalniki ..., ki so vsi na voljo našim `eljam - kot pono- vitve enega in istega modela z manjšimi varia- cijami? In kaj naj reèemo drugega o tem, kar nekultura naših elit v zasebnih podjetjih ali v javni upravi imenuje management, kot to, da je cilj strašanske te`e njihove organizacije na- rediti vsako èlovekovo dejavnost homogeno in razmno`ljivo in tako dati moè tistim, ki zanjo nimajo posebnega posluha? In kaj naj reèemo o širjenju zašèitnih znamk, katerih izvor nam je znan: izvirajo iz sledi, ki so jih na obali v pe- sku pušèale za seboj vlaèuge iz Aleksandrije in tako razkrivale svoje ime in smer svojega le`iš- èa? Ali ob njihovih podvojenih stopinjah ne pridemo spet nazaj k ̀ elji? Kateri lastnik velike blagovne znamke, ki se danes povsod pojavlja, ve, da je “sin aleksandrijskih vlaèug”? Èe tega še ne ve, mu to z veseljem povem. Ustvarili smo okolje, v katerem sta uspeh ali celo sama stvaritev odslej bolj odvisna od razmno`evanja kot od neponovljivosti. Najhujša nevarnost za naše otroke je, da jih sinovi vlaèug, katerim sem ravnokar pri- klical v spomin njihovo plemenito poreklo, potapljajo v svet podvojenih kod. Tlaèimo jih z odveènostjo. Kriza vzgoje je v tem, da jih uèni sistem, ki seveda sloni na posnemanju, uèi, naj postanejo neponovljivi posamezniki. Mediji, reklame, trgovine in igre pa trobijo nasprotno: “Posnemajte me, postanite avto- matièni vzvodi kopij naših znamk, da bo po- navljanje vaših kopiranih teles in kretenj pomno`ilo naše trgovske uspehe”. Plašna in skoraj brez glasu nasproti tem mogotcem jim vzgoja šepeta: “Ne posnemajte nikogar razen samih sebe; postanite vaša svoboda”. S tem ko je dru`ba postala pedagoška, je postala vzgoja kontradiktorna. Kriza ustvarjanja je v tem, da v svetu ponavljalcev, razmno`evalnih naèinov in kod, kmalu tudi klonov, nepo- novljive stvaritve ostajajo skrite - do nastanka novega sveta. Tako ste nam razkrili, kako osebna `elja in èloveška kultura poveèujeta eno od skrivnosti `ivljenja, rojstva, narave. Zaslepljeni z enoliènostjo istega slabo pre- poznavamo ponavljanje. Ali razumemo, na primer, kako tehnika, ki izhaja iz telesa, v prvi vrsti posnema enostavne funkcije naših organov: kladivo udarja kot zapestje, kolo se vrti kot sklepi kolena in gle`njev, novorojenec sesa dudo kakor prsi? Zatem ponavlja siste- me: ognjene peèi posnemajo termodinamiko organizma, teleskopi in mikroskopi posnema- jo èutne sisteme ... Nato posnema doloèena tkiva: `elezniško, pomorsko, letalsko in elek- trièno omre`je posnema `ivèno tkivo ... na- zadnje posnema sámo DNK ... Poznamo še en skriti mimetizem: tehnika, izenaèena s telesom, nazadnje prodre v skriv- nost njegovega razmno`evanja. V tem primeru govorimo o biotehnologiji. Aparati, ki izha- jajo iz telesa in nosijo zelo ustrezno ime, se danes vraèajo nazaj k njemu. Njihova zgodo- vina pripoveduje, kako predmeti, ki jih proi- zvajamo, razkrivajo, enega za drugim, dose`ke `ivljenja. Nekoè sem to poimenoval eko-dar- vinizem tehnike. Danes po vaši zaslugi razu- mem, da kultura nadaljuje in ponavlja narav- "%  # ni darvinizem. Odslej vas imenujem za no- vega Darwina èloveških znanosti. Z dvema izjavama `elim dopolniti sliko mimetizma, ki jo opisujete. Prva se nanaša na psihologijo. Èe bi za vajo ali iz potrebe sku- šali z najveèjo iskrenostjo v sebi najti tu in zdaj ali na splošno za vse `ivljenje to, kar re- snièno `elimo, ali ne bi za dolgo èasa vstopili v drugo èrno skrinjico intime, kjer bi v tem- nih globinah lastnega jaza tavali, ne da bi našli najmanjši odgovor na trenutno ali dol- gotrajno vprašanje u`itka ali sreèe? Tako iz- gubljene nas popade tesnoba, pred katero se zateèemo v posnemanje, saj nam ni mogoèe zdr`ati, da bi te izjemno tesnobne praznine ne zapolnili v najkrajšem mo`nem èasu. Naj se zdi po drugi strani še tako te`ko verjetno, toda - ali najstro`ja morala ne pred- stavlja prav tako enostavnega nadomestka za isto praznino? Bolj kot paradoksalno je oèitno to: te`avna pot morale enako kot lahkotna pot mimika sta la`je dostopni kot pot iskanja avtentiènega u`itka, ki je nedosegljiva. Ker sam ne vem, kaj hoèem, zakaj ne bi `elel ti- stega, kar si drugi na videz `elijo oz. kar mi nalagajo krute norme? Druga izjava je bolj logièna in obenem bolj osebna. Karl Popper nekje pravi, da ni prime- ra teorije, npr. marksizma ali psihoanalize, ki ne bi bila pomanjkljiva. In èe teorija ni po- manjkljiva, je to slab znak, kajti naj bo zna- nost še tako natanèna in stroga, priznava, da se vedno najde mesto, kjer teorija ne vzdr`i. Znanosti brez falsifikacije torej ni. A tu in tam se sliši govoriti, da je vaš model preveè univer- zalen in da se mu torej slabo piše. Govori se, da vaša teorija o dvojniku in mimetiènem ri- valstvu ne pozna izjem. Lahko bi jo le potrdili. Ampak, kot pravim, potrebno jo je falsificirati, da bi postala znanstveno veljavna. Dovolite mi, da to takoj storim. Skoraj tri- deset let se imam `e za vašega prijatelja in vi "% E. Dolinar: Vsi moji studenci so v tebi, bron.   mi vraèate in izkazujete svojo naklonjenost. Brez strahu pred krivo prisego lahko nocoj pri bogovih pred vsemi oltarji sveta javno prise`em, da do vas nikdar nisem èutil sence ljubosumja ali jeze, pa naj bo moje obèudo- vanje do vas še tako veliko. Imejte me torej, prosim, za pošast, za dvojnika brez rivalstva in torej falsifikatorja vašega modela. Sedaj ga torej lahko prištejemo v strogo natanèno zna- nost. Kaj je lepšega - in v tem se boste z me- noj strinjali -, kot da resnièni prijatelj igra dovolj slabega prijatelja, da s falsifikacijo do- ka`e resnico, ki jo je napisal njegov prijatelj? In ker gre pri tem za vas in zame, zakaj ne bi šli globlje v zaupnost in ne bi priznali, da sem glede ene stvari kljub vsemu ljubosu- men na vas? Rodili ste se v5 Avignonu. Ta izraz me vodi — in spet je tu izjema — k mi- metiènemu rivalstvu. Tudi jaz, vaš veèni dvojnik, prihajam iz mesta, ki se zaène na A, a nisem dele`en predloga na kot vi in neki drugi prijatelj, ki je imel sreèo, da se je rodil na Haitiju. Njegovo blagoglasje vašim sokra- janom prihrani zev, ki z osovra`eno grozo za- lezuje tistega, ki je `ivel v Agenu. V tem pri- meru si dovolim zeleneti od zavisti. A da dam prednost vam in kaznujem sebe, naj dodam, da naju povezujeta, kot se spodobi, dva mo- stova, èe naju `e to skladenjsko mesto loèuje: medtem ko vi plešete po avignonskem, smo mi ponosni na naš most–kanal. Rojena sva na isti zemljepisni širini skoraj kot dvojèka in le Pari`ani, ljudje z malo po- sluha, verjamejo, da imava isti naglas in go- voriva isto ju`no nareèje. Zanje je Francija na- mreè loèena le na sever in jug in ne tudi - kot za naju - na zahod in vzhod. Mi, Kelti in celo Kelto-Iberi, vi, latinizirani Galci iz Arlesa ali Milana, obljubljeni Svetemu rimskemu cesars- tvu. Mi, z Atlantika, obrnjeni proti odprtemu Oceanu, vi, s celine, z notranjim morjem, mi, s pirenejske ograde, vi, z alpskega loka, mi, Ak- vitanci, Vali`ani ali Bretonci, vla`ni in mili, vi, Sredozemci, vetrovni, ostri in skopi; mi, Ba- ski ali Gaskonci, sorodniki Škotov, Ircev in Portugalcev, vi, Provansalci, ronski sosedje Rena in Pada. Vi, Zola, Daudet, Giono, mi, Montaigne; vi, Cézanne, mi, Fauré. Èe naju prostor loèuje, naju je tudi zdru- `il. Ob koncu zadnje vojne ste se prestrašeni, kot sem bil jaz, izselili pred zloèinsko norost- jo evropskih narodov. Brez dvoma ste zato, da bi lahko o njej bolje razmišljali, med vaše telo in smrtno nasilje nagonsko postavili raz- daljo. In kakor vam jaz obèuteno pripovedu- jem o francoskem pode`elju pred vojno, vi pogosto z isto nostalgijo govorite o Zdru`e- nih dr`avah, kot ste jih spoznali tedaj: kot o kršèanski de`eli, ki je bila kot naša in je imela kot naša moèno kulturo pode`elja. V iskanju miru ste prav med prvimi postali to, kar smo odtlej morali postati vsi: mešanci kultur in dr`avljani sveta. Pridru`il sem se vam šele dvajset let ka- sneje. Se spominjate parnikov in dolgotraj- nih, blagodejnih vo`enj preko Atlantika, ki telesu niso prizadejala nobenih èasovnih za- mikov? S tem, ko smo izgubljali èas, smo ga pridobivali, medtem ko ga danes izgubljamo preprièani, da ga smo ga — natlaèeni v leta- lih — prihranili. Od tistega trenutka sem de- lil z vami nekaj vaših prehajanj iz kampusa v kampus, z vzhoda na zahod. Se spominja- te sne`nih mete`ev v Buffalu, zim, ko smo na cesti razbijali led in so nam sne`ni zame- ti, nakopièeni z Velikih jezer, vèasih prepre- èili izstop iz hiše? Se spominjate svetleèih jeseni v Baltimoru, indijanskih poletij, ko so rdeèi odtenki jesenskega listja v nebo po- šiljali svetlobo, ki je ne pozna niti njegova modrina? Se spominjate vla`nih vroèin Tek- sasa in gozdov Karoline? S kakšno `alostjo se bom moral zaradi bli`ajoèe se starosti kmalu odreèi veselju, da bi vas mogel ponov- no prièakati na obre`ju Pacifika med zali- vom San Francisca in oceanom! Kakor vaša misel povezuje razliène disci- pline, tako je vaše `ivljenje v teku let preho- "%  # dilo to prostrano celino. Poznate njen pro- stor, bolj kot kdor koli poznate njene krepo- sti, skrajnosti, velièino, èustva, religije, po- litiko, kulturo. Dan za dnem sem vas poslu- šal in se uèil o Zdru`enih dr`avah in mno- gokrat si za`elim, da bi po Alexisu de Toc- quevillu, na èigar sede`u danes sedim, vi na- pisali sodobno in velièastno nadaljevanje dela Demokracija v Ameriki. Spomini vašega `iv- ljenja nam dolgujejo to zadnje delo. Preèkali ste ocean, da bi pobegnili nasilju. Predvsem vi in jaz, vaš dvojnik v senci, o njem ne govoriva brez pomena. Od leta 1936, ko sva bila oba stara pribli`no deset let, smo mi - in tega nikdar ne bom mogel pozabiti -, redki otroci rešencev prve svetovne vojne `e sprejemali begunce iz Španije, rdeèe in bele, dvojèke, pobegle pred strahotami dr`av- ljanske vojne, ki je naznanjala ponovitev gro- zot, ki so jih do`iveli naši starši. Nadaljevanje je bilo kot plaz: se spominjate beguncev s se- vera, ki jih je leta 1939 v beg pognal Blitz- krieg, se spominjate bombnih napadov, ta- borišè smrti, holokavsta, civilnih bojev med brambovci in uporniki, osvobodilnega boja, veselega, a ostudnega v svoji prikriti krvavi sovra`nosti, se spominjate Hirošime in Na- gasakija, katastrof za razum in za svet? Izob- likovana v takšnih strahotah je morala naša generacija za nameèek nositi oro`je še v ko- lonialnih vojnah, kot na primer v Al`iru. De- lila sva vojno otroštvo, vojno najstništvo, vojno mladost, ki jim je sledilo vojno starševstvo. Globoka obèutja, lastna naši generaciji, so nam podarila telo nasilja in smrti. Strani va- ših besedil izhajajo iz vaših kosti, vaše ideje vrejo iz vaše krvi in vaša teorija iz mesa. To je tudi razlog, gospod, da sva vi in jaz, neloè- ljivo povezana z najinimi vojnimi telesi, v teh letih prejela dušo, polno miru. Nekega dne vas bodo zgodovinarji prišli prosit, da razlo`ite nerazlo`ljivo: orjaški val, ki je poplavil naše 20. stoletje in katerega na- silje je `rtvovalo ne le na milijone mladih lju- di med prvo svetovno vojno in na desetine milijonov med drugo - po edini veljavni de- finiciji vojne, po kateri se krvoloèni starci na eni in drugi strani meje dogovorijo, da bodo sinovi enih pripravljeni usmrtiti sinove dru- gih v obliki kolektivnega èloveškega `rtvova- nja, ki ga kot veliki duhovniki peklenskega kulta vodijo ti jezni oèetje in jih zgodovina imenuje dr`avni voditelji - ki je, torej, da bi svoje gnusobe okronal s šèepcem grozovitosti, s preobratom brez primere `rtvoval ne le svo- je otroke, temveè tudi svoje prednike, otroke naših najsvetejših prednikov, hoèem reèi ljudstvo, ki je še prav posebno verno, ljuds- tvo, kateremu je Zahod v podobi Abrahama dol`an obljubo, da se bo èloveško `rtvovanje konèalo. V pošastnem dimu, ki se je vil iz ta- borišè smrti in ki naju je skupaj z vzdušjem na Zahodu oba dušil, ste nas nauèili prepoz- nati tisti dim, ki izhaja iz èloveških `rtvovanj staroveškega politeistiènega divjaštva, prav ti- stega, katerega nas je judovsko in nato krš- èansko sporoèilo obupano `elelo odrešiti. Vsa ta gnusoba zdaleè presega zmo`nosti kakršne koli zgodovinske razlage. Da bi skušali razu- meti nekaj tako nerazumljivega, je potrebna antropologija vaših razse`nosti. Nekega dne bomo razumeli, da je to stoletje v neèloveš- kem in svetovnem merilu razširilo vaš skup- nostni in individualni model. Še enkrat: od kod izvira to nasilje? Vi pra- vite, da iz posnemanja. Po poljih `eljá, de- narja, moèi in slave de`uje isto, de`uje malo ljubezni. In kot je nekoè ob nastanku sveta v praznoti de`evalo isto, atomi, besede ali èr- ke, de`uje zdaj posnemanje. Ko vsi `elijo isto, se vname vojna vseh pro- ti vsem. Ko sovra`no ljubosumje dvojnike in dvojèke kot brate sovra`nike postavlja ene proti drugim, ni mogoèe še niè reèi. Skoraj z bo`ansko uèinkovitostjo zavist pred seboj po svoji podobi ustvarja lastne like: trije Ho- raciji so podobni trojnim Kuriacijem. Mon- tegi posnemajo Kapulete, sveti Jurij in sveti "%   Mihael oponašata zmaja. Os dobrega po ko- maj obrnjeni podobi simetrièno deluje na os zla. Èe je spopad tako splošen, da s posne- manjem prekriva ves prostor, obstaja nevar- nost, da do zadnjega unièi vse vojšèake. Pre- strašeni zaradi mo`nosti samoiznièenja vrste se vsi vojskujoèi v krizi obrnejo proti eni sami osebi. Mno`ica ljudi umori edinstvenega èlo- veka s tolikokrat ponovljeno kretnjo, da mo- rilci sploh ne vedo, kaj delajo. Do tu ni mogoèe še nièesar reèi, saj nepo- trebna pripoved ves èas ponavlja isti refren, enolièno moro posnemanja in umora, ki jo na splošno imenujemo zgodovina. Nièesar ni mogoèe povedati, ker pod tisoèerimi barvami zgodovinskih okolišèin skrivamo - slepi ali hi- navski - enoliènost sporoèila brez kakršne koli informacije. Zgodovina skriva podatkovno praznoto, ki izhaja iz kopirane enoliènosti na- silja, za kalejdoskopom svoje jeze, za la`nim blišèem harlekinovih oblaèil. Šele na tem mestu se zaène zgodba, ki jo obenem pripoveduje Knjiga sodnikov (Sod 11,34-40) in grška tragedija in ki jo lahko po- vem tudi jaz sam. “Èe zmagam to vojno,” prosi poveljnik vojske Jefte, “bom Gospodu v ̀ galno daritev daroval prvega, ki ga sreèam.” “Èe se ponovno dvignejo vetrovi in se moja jadra obrnejo proti Troji,” roti poveljnik flo- te Agamemnon, “bom na Neptunovih oltar- jih `rtvoval prvega, ki mi pride naproti.” Do- ber veter zajame jadra grškega bojnega lad- jevja in ta oèe, kralj kraljev, vidi, kako mu na- proti prihaja hèi Ifigenija. @idovska vojska potolèe Amónove sinove in slaveè zmago v Micpi pripleše iz hiše s tamburinom v roki Jeftejeva hèi in vsa vesela steèe k svojemu zma- govitemu oèetu, ki pretrga svoja oblaèila. Na turobnih poljih vojn in prepira so isti ti, ki stojijo eni proti drugim - oboji stremijo za istim. Brez novic in brez informacij se torej vse do neba dviga skrajno neverjetno sporo- èilo, višek groze in krutosti. Najbolj pleme- niti oèetje postanejo najhujši. @ivljenje, èas, okolišèine in zgodovina na slepo sreèo izbe- rejo osebo, ki bo prva prišla naproti. Bog Baal in Minotaver, zaprt v kretski labirint, po`i- rata prvorojence karta`anskih in atenskih ple- mièev. Fante in dekleta, vedno otroke. Zdi se, da je `rtev nasilja vedno iz`rebana, a vselej je tisti, ki najbolj trpi, najmlajši, in s tem je razkrita skrivnost vojne, ki sem jo tudi sam uganil: poboj nasledstva, ki ga pod krinko nakljuèja upravljajo ti podli oèetje. V drugi enoliènosti èloveškega `rtvovanja, ki se bo odslej neprestano ponavljalo, prvo resnièno novico prinese Abraham, naš vsaj posvojeni prednik, ki v trenutku, ko hoèe za- klati svojega sina Izaka, zaustavi roko, ker za- sliši glas Gospodovega angela (1 Mz 22,10-13). Ta primer še bolj nazorno poka`e, da sta Jef- te in Agamemnon svoji hèeri `rtvovala nalašè in da sta svojo odvratnost skrila pod krinko nakljuène izbire tistega, ki bo prišel prvi. Po- dobno so se v nevihtni noèi pretvarjali tudi neki drugi. Usmiljenje in monoteistièna po- bo`nost temeljita na prenehanju èloveškega `rtvovanja, ki ga nadomesti `ivalska `rtev. Strela nasilja spremeni smer in usmiljeno pri- zanese otroku. Mimogrede - da podprem še vašo idejo o udomaèitvi `ivali -, ali ste opazili ovnove rogove, ki so se zapletli v grm? Mar to pomeni, da je zver `e zatajila svojo divjost? Drugo novico je prineslo Kristusovo trp- ljenje, v katerem v smrtnem boju reèe: “Oèe, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo”. Dobra novica je v nedol`nosti `rtve, v grozljivosti `r- tvovanja in v odpiranju oèi slepim krvnikom. Tretjo novico ste prinesli vi, ki razkrivate re- snico, ki je skrita našim in njihovim oèem. Èetrto, ki je vse do danes še manj pozna- na, èeprav oglušujoèa, bi bilo potrebno na ši- roko razviti. S tiskano besedo in s sliko mediji danes ponovno povzemajo èloveško `rtvova- nje, ga uprizarjajo in ga kot brezumni mno- `ijo do te mere, da je naša civilizacija prekrita z barbarsko melanholijo ponovitev, ki pov- zroèajo veliko nazadovanje v hominizacijskem "%  # smislu. Najbolj napredne tehnologije poti- skajo naše kulture v starodavne dobe `rtve- nega politeizma. Pravite tudi, da so se ob odkritju `rtvene- ga mehanizma uporabljala podobna sredstva. Resnièno, danes obredov ubijanja ljudi veè ni, razen na naših ekranih, vsak dan, razen na naših cestah, in to zelo pogosto, razen vèa- sih na naših športnih igrišèih in v boksarskih ringih. Kljub vsemu razmišljam, èe ustavni zakon - zaradi katerega smo z umora prešli na klanje in se je naš bes s èloveške `rtve prene- sel na `ival - ne prenaša našega nasilja danes na predmete, ki izhajajo, kot sem omenil, iz naših teles v procesu, ki je kopija vašega mi- metizma. Pred nekaj tedni smo v Franciji `e drugiè do`iveli upore brez mrtvih, razbrzda- no nasilje brez smrtnih `rtev. Ali smo mi starci, prièe vojnih grozot, ki jih je v nasprot- ju z Abarhamovim in Jezusovim sporoèilom zgodovina uèila o grmadi Ivane Arške ali Giordana Bruna, videli, kako omenjeni upor- niki zaradi mimetizma za`igajo samo avto- mobile, ali smo videli, kako proti njim po- stavljena policija prizanaša èloveškim `ivlje- njem? V tem vidim nepogrešljivo nadaljeva- nje vaše antropologije, kjer je nasilje nekoè prešlo s èloveka na `ival, sedaj pa z zveri, ki je v mestih ni veè, na tehniène predmete. V uporih gorijo drugaèni konji. @rtvovanje nas kot povratnik ne neha za- sledovati. Zakaj? Kot otroke so nas v šoli uèili, da so Zevs, Artemida in Apolon poselili Pan- teon s staroveškimi religijami. Zaradi tovrst- nih napaènih poimenovanj pozabljamo, da so v oèeh starih narodov obstajala le doloèena bo`anstva posameznih mest. Efeška Artemida pokritih prsi se je razlikovala od Amazonke nekega drugega mesta. Apolon je kraljeval v Delfih in Atena v ekskluzivni skupnosti Aten- cev. Njihova lastna imena so med seboj po- vezovala lokalne skupnosti. Ali so ti predniki verovali v tako poime- novana bo`anstva? Ne. Noben glagol v nji- hovem jeziku ni oznaèeval vere. Gotovo so va- nje verovali na podoben naèin kot danes — z menoj vred -, goreèe spremljamo podvige na- ših regionalnih ali dr`avnih rugby moštev ali podobno kot sodr`avljan prizna svoje zaupa- nje v Republiko. Tovrstno verovanje zazna- muje pripadnost. V senci Partenona Atena simbolizira eponimno obmoèje, tako kot no- gometno ali drugo moštvo oznaèuje druge ni- še. Zgodi se, da se pred divjimi vojaki, ki zmerjajo z rasistiènimi izrazi in neèisto krvjo, zavihti okrvavljena zastava. Iz teh pripadnosti izhaja vse zlo sveta. Stalni spopadi med mesti in cesarstvi so unièili Grèijo, Egipt in Rim in v treh zaporednih vojnah so zahodni na- cionalizmi skoraj pobili same sebe. Na sreèo je naša generacija izumila Evropo, ki prviè v zgodovini Zahoda `e šestdeset let `ivi v miru. Vaš ubijalski politeizem sakralnega posplo- šujem jaz na militantne in bojne religije pri- padnosti. Vera jih obrabljene opusti. Politeizmi in z njimi povezani miti ve`ejo skupine s krvavo uèinkovitostjo, a ta rešitev, ki je nujno zaèasna in ki ima vedno nov za- èetek, se izrabi, medtem ko zaradi nje pro- padajo civilizacije. Antika je propadla zaradi svojih religij. Ko se je pojavilo judovsko krš- èanstvo, je v posameznikih poèasi pognalo ko- renine vere. Pred sv. Avguštinom in Descar- tesom je sv. Pavel iznašel univerzalni ego. Dve vrsti religij sta: antropologija in so- ciologi so izèrpali pomen tistih religij, ki tvo- rijo pripadnost in kjer vladata nasilje in sa- kralno. Izraza sociologija in politika religij pa sta za osebne religije kot oksimoron. Loèeva- nje med mono- in politeizmom se ne ome- juje le na verovanje v enega ali veè bogov, temveè oznaèuje bolj korenito loènico med verovanjem in vero, med dru`benim in indi- vidualnim. S tem ko evangelij priporoèa lo- èitev Boga od cesarja, loèi osebo od njene skupine. Cesar obvladuje “nas”, Bog se obraèa k “meni”, mo`nemu viru moje vere vanj, ne glede na prostorske omejitve. Dol`an sem da- "%   vek dru`bi, ki ji vlada cesarska oblast, in moja duša je rešena. Ker v svetu zanjo ni pro- stora, nova religija svojo svetost ustvari v in- timi notranjosti. Obenem ta religija ustvari tudi Cerkev, ki se sprva zapre v katakombe ob grobove, ne samo zato, da bi ube`ala preganjanju Rima, temveè tudi zato, da bi se skrila pred popol- noma obrabljeno nasilno dru`bo in poskusila ustvariti novo skupino, ki bi skaralno pripad- nost zamenjala za obèestvo svetnikov. Vidim jih, prve kristjane, aristokratske dame, su`nje, tujce iz Palestine ali iz Jonije, kako ne glede na razlike v spolu, razredu ali jeziku svoj po- gled in svojo pozornost nenehno usmerjajo na podobo nedol`ne `rtve in si med seboj raje "% E. Dolinar: @e sem èist zaradi besede, ki si mi jo povedal, les.  # kot raztresene ude linèanja delijo simbolièno hostijo. Mar ne bi zamenjali dru`be, èe bi ra- zumeli to dejanje? Ali lahko prekratka zgodovina sodi o tem, ali je Cerkev to stavo dobila ali ne? Vem le, da si vsaka dru`ba — in ta še toliko bolj kot druge — takoj, ko je rojena, nalo`i na pleèa potrebo po usmerjanju svojega neizbe`nega nasilja. Nobena skupina ne ube`i temu neiz- prosnemu zakonu, celo ne skupina teologov, filozofov, znanstvenikov, zgodovinarjev, aka- demikov ..., ki je prav toliko preganjalska kot katera koli druga skupina. Skupinska moè nasilja in sakralnega prekaša ne`ne kreposti posameznika in hitro poruši obèestvo svetni- kov. Ali je mo`no ube`ati posnemanju, rivals- tvu, slepim mehanizmom grešnega kozla? Ti, ki naj bi se borili za Boga, podle`ejo in ubi- jajo `e samo za Cezarjevo senco. Sredi verskih vojn je Montaigne zapisal, da izmed tisoè be- snih mo` ne bi mogel najti niti enega, ki bi priznal, da je ubijal iz vere. Nasilje se vselej vraèa med nas in tudi med bo`je. Še danes do`ivljamo vraèanje teh povratnikov. Razumevati religijo kot dru`beno ali zgo- dovinsko dejstvo še zdaleè ne ka`e na znans- tven pristop. Nasprotno - je del sodobnega nazadovanja k `rtvenim religijam starega veka. Znanost se na tem mestu prepušèa isti zaslepljenosti kot mediji; pri obeh je Bog mr- tev in naša dejanja se vraèajo k starodavnim religijam. Odkar je monoteizem utihnil, smo spet postali politeisti in tavamo med povrat- niki èloveškega `rtvovanja. Zakaj vsak dan opoldne in zveèer televizija tako ustre`ljivo prenaša trupla, vojne in aten- tate? Zato ker se obèinstvo zgosti ob pogledu na prelito kri. Bojazljivci za druge, mi, drugi, strmimo pred nasiljem povratnikov. @rtveni politeizem je za skupino tako dobro vezivo, da bi ga najraje poimenoval “naravno kulturne- ga”. Izraelovi pisatelji-preroki so dobro poznali ta usodni preobrat `rtvovanja v dru`bi, ki ni- kakor ne zmore ̀ iveti zahtevnosti monoteizma, ki `rtvovanja ne dopušèa. Danes se dogaja po- dobno kot v bibliènih èasih. Samo prerok nas lahko opomni. Moramo vas poslušati. Dve vrsti religij sta: kulture skoraj narav- no tvorijo religije sakralnega, ki se razlikujejo od tistih, ki jih skupine prenašajo le s te`avo, ker kot svete prepovedujejo umor. Monotei- zem je neobièajen in ga je zaradi nevzdr`ne izjeme te`ko `iveti. V sebi nosi najbolj uni- èujoèo kritiko sedanjih politeizmov, ki se v svoji usodnosti nenehno vraèajo. Sveto je kri- tika sakralnega, tako kot je monoteizem kri- tika malikovanja. Vi loèujete vero od zgodovinskih zloèinov, tudi tistih, ki so bili storjeni v bo`jem imenu, a ne zato, da bi opravièili religijo, marveè zato, da bi vzpostavili resnico, katere kriterij je nikoli prelivati krvi. Ko takole razmišljamo, ugotovimo, da vpeljujete razum na podroèja nasilja, ki so ra- zum na videz izkljuèevala. Po pravici - razum ne pripada nobeni osebi, znanju ali ustanovi. Razum se osvoji z vajo. Seveda se zdi, da je bolj uporabljiv v eksaktnih vedah, a ga vi vpeljete na drugaèe te`ka podroèja. Danes po- gosto slišimo, da se religijo omejuje na bledi in nerazumski fideizem, ki izkljuèuje vsak ra- cionalizem. Kot da je vera izšla iz osladno po- sladkanega srca in razumu obrnila hrbet. Nasprotno ga vi ponovno pove`ete z eno na- ših najvišjih tradicij, kjer eno išèe drugo v medsebojni spravitvi. Zato ste si izbrali nenavadno dolgo pot. Merim pomembnost vaše hipoteze z obse- gom njenega vpliva: obnovila je literarno kri- tiko; na zaèetku sem skušal pojasniti, da od- slej drugaèe beremo grško, renesanèno ali kla- sièno tragedijo. A to dejavnost, ki bi zaprta sama vase ostala brezplodna, odlo`imo zato, da bi po vaši zaslugi bolje premislili tragedije, ki jih `ivimo. Obnovila je zgodovino; odslej drugaèe razlagamo ustanovitev Rima, spopa- de, gibanja mno`ic, revolucije. A to dejav- nost, ki bi zaprta sama vase ostala brezplod- "%   na, odlo`imo zato, da bi po vaši zaslugi bolje razumeli grozo našega dvajsetega stoletja. Obnovila je tudi psihologijo; èe trikotnik à la française osve`i branje romanov 18. in 19. sto- letja ter njunih romantiènih la`i, takoj od- lo`imo dejavnost, ki bi zaprta sama vase os- tala brezplodna, ker vaš mimetizem omogoèa boljšo razlago narcisizma, ljubezenskih od- nosov, homoseksualnosti; omogoèa, da po- novno preberemo psihoanalizo, da bolje ra- zumemo doloèene mehanizme `elja in kon- kurence, ki oblikujejo naše gospodarstvo. Vam se lahko zahvalimo, da ste vrnili pomen `r- tvovanju in s tem ponovno umestili judovsko in kršèansko religijo v odnosu do razliènih politeizmov; zato se lahko globlje spušèamo tudi v vprašanja antropologije, zgodovine religij in teologije. A takoj spet prenehamo z dejav- nostjo, ki bi zaprta sama vase ostala brezplod- na, zato da bi mogli po vaši zaslugi bolje ra- zumeti enoliène novosti moderne dobe. Za razumevanje našega èasa nimamo na razpo- lago samo novega Darwina kulture, ampak tudi doktorja Cerkve. Vaša misel me vselej odloèno pripelje v da- našnji èas in prav mudi se mi, da se vrnem k njemu. Malo prej sem dejal, da naju prostor lo- èuje, a naju tudi zdru`uje. Prav tako naju zbli`uje tudi èas. Oba sva se rodila ob mislih `enske, katere obraz in `ivljenje bi `elel s hva- le`no pobo`nostjo priklicati v spomin. V pribli`no istih letih sva brala Simone Weil; njen genij in strahote vojne so iz te navdah- njene `ene, judinje in kristjanke obenem, na- redile zadnjo velikih mistikinj, zadnjo filo- zofinjo, za katero sta imela junaštvo in du- hovnost vsaj toliko polnosti, kot `ivljenje samo. Spominjam se, kako so se v Kaliforniji sestajali Nemci in Francozi, sovra`niki v èasu, ki je iz našega spomina izbrisan, in so kasneje postali prijatelji. Skupno so izpovedali, kako so pod zašèito te junakinje, ki se je zaobljubila svetosti, zaèeli razmišljati o stvareh. In res - bi mi, šibki moški, lahko `iveli, pisali in mislili sami, brez svetih `ensk? Vaše delo, gospod, vsakogar, ki ga bere, preprièa v gotovost izvirnega greha, katerega stalnica se vleèe skozi zgodovino in nas nenehno sili, da med sabo upravljamo neustavljivo nasilje. V nasprotju z vašim trdim modelom se je vaše `ivljenje obdalo s podobo `enske, ki je bolj ne`na, bolj prijazna, nenadomestljiva. Poleg dvanajstih apostolov je sam Kristus po- treboval svete `ene, med njimi Marijo Mag- daleno, da bi ga mazilila z dišavnim oljem, in Marto, da bi ga spremljala v vsakdanjem `ivljenju. Obe figuri sta mu bili potrebni za navdih, h katerima se je `ejen zatekal pred pušèobo dela. Tista, ki naliva dragoceno nardo in ki si je izvolila boljši del, je bila v sveti zgodovini dele`na `e dovolj hvale in je bila model velikemu številu posvetnih upo- dobitev, da jo lahko zdaj zamolèim v prid drugi, o kateri nihèe ne èrhne niti besede. Vedno v boleèino, nikoli v èast. Vidim jo, Amerièanko, nosilko kršèanske- ga izroèila, ki je tako staro kot priseljevanje. Trdna, zvesta, velikodušna, ne`na in odmak- njena. Gospa, utelešate kreposti, ki jih sto- letja obèudujemo v kulturi vaše de`ele. Zve- stobo, stalnost, moè, nasvet in dobro presojo, tanek èut za razumevanje èustev drugih, pre- danost, hitro okrevanje po preizkušnji, vital- nost in bistrovidnost v `ivljenjskih zadevah. Brez vas, brez vaše neponovljive prisotnosti - in to ve le malo ljudi, naj torej to izvedo da- nes — gotovo ne bi bilo velikih misli, ki jih zdaj opevam, kar ni lahka naloga. Z vašimi otroki in vnuki, katerih prijateljski obrazi so mi v tem trenutku pred oèmi, utelešate tudi vez med tem, kar se je ravnokar zgodilo na srednjem zahodu vašega Novega sveta, in med tem, kar se danes v starinskih oblaèilih govori v Parizu: francoski dr`avljan, profesor na Standfordski univerzi, na Francoski akademiji, eni najstarejših francoskih ustanov, sprejme v Franciji rojenega ameriškega dr`avljana, "%  # prav tako profesorja na isti univerzi. Èe ne bi prisostvovali temu zasedanju in dopolnili tri- kotnika, bi šlo le za dvojnika, vnoviè èude`no brez mimetizma in rivalstva. Povezujete naju zaradi naklonjenosti, ki jo èutim do vašega mo`a in do vas samih. Povezujete tudi najini de`eli, katerih prijateljstvo neskonèno slavim. O tem, da je to prijateljstvo prestalo preiz- kušnjo prehodnih oblaènosti, lahko prièa naj- bolj tesna od vseh vezi sama. Na vaših ramenih poèiva most sveta. Mir bo vladal, èloveštvo se bo zgradilo in sestavilo ne toliko zaradi mednarodnih pogodb in po- litike, prava in trgovskih izmenjav, ampak iz poni`nih ljubezenskih vezi, ki so jih stkale `ene v zakonih brez meja. V njihovih ognjiš- èih odzvanjata, o, lepota, dva materina jezika. Iz mešanice zvokov se bo v prihodnje odprla harmonija, ki bo namno`ila strune in brvi med kulturami. Gospa, `e dolgo poslušam most vašega glasu ... Gospod, vraèam se k vam, ki ste iznašli najplodovitejšo hipotezo 20. stoletja. Zadr`al sem se v zaupnostih, ker sem te`ko nosil dvi- govanje k velièini stvari, ki jih izrekate. Da bi nam v spominu ostala vsaj ena izmed mno`ice stvari, ki se jih iz nje lahko nauèi- mo, bom konèal s tole: S krvjo prepojene cunje in grozljivi udi so vzbujali grozo na zaèetku mojega govora. Iz njih ste posplošili `rtvena dejanja, ki se jim znane kulture predajajo. Hemoglobin curlja iz teles èloveških in `ivalskih `rtev, skratka iz kolektivnih umorov, ki ste nam jih nepo- pravljivo priskutili. Zgodbe o obsodbah `rtev in oprostitvah morilcev la`ejo, ko o tem po- roèajo. Uèite nas torej, da neresnica spremlja zloèin in la` umor. Eden drugemu sledita kot senca. Iz prelite krvi se - sodobni ali an- tièni - rojevajo vselej la`ni bogovi. Zabloda in umor ostajata neloèljiva kot dvojèka. Ve- lièasten racionalizem. Oprostitev `rtve nasprotno privede do neubijanja in do razkrivanja resnice. Išèeš re- "% snico? Ne ubijaj. Razkrivanje nedol`nosti je enako izvoru resnice, ki ji je Zahod - po ju- dovskem monoteizmu, grški geometriji in ju- dovskogrškem kršèanstvu, ki so vsi kritizirali mite - dol`an edinstveno obvladovanje raz- logov in stvari. Iz resnice izhaja morala. Prev- zvišeni racionalizem. Kar naenkrat ste me nauèili nekaj, kar je spremenilo moje `ivljenje: loèevati med sve- tostjo in sakralnim, loèevati niè manj kot med la`jo in resnico. Teologija, etika, epistemolo- gija v treh disciplinah govorijo enoglasno. Poslušajte, kaj se mi je pripetilo pred pet- najstimi leti in je bilo zame skoraj temeljna izkušnja, ki je potrdila upravièenost vaše hi- poteze. Nikdar nisem imel pred seboj takih študentov, kot so bili zaporniki iz Fresna ali iz zapora de la Santé v Parizu. Za razliko od obièajnih uèencev imajo ti èasa na pretek in kipijo od molèeènosti in pozornosti. Na teh krajih mi ni neprijetno, ker sem sam dolga najstniška leta pre`ivel v internatih, ki imajo zelo podobno arhitekturo kot njihovi zapor- niški prostori. Nekega dne so me prosili, naj jim spregovorim o sakralnem. Eden izmed njih se je uprl, èeš da se s svetopisemskimi zvitki, s ciborijem in s èrnim kamnom vse skrèi samo na en dogovor. Vprašanje je bilo, ali gre za dogovor ali ne. Zvest metodi, po kateri okolišèine ne dopušèajo veleumnih raz- lag, sem jih prosil, naj na vprašanje poskusijo odgovoriti tako, da za nekaj trenutkov pomi- slijo na smrt. Hitro sem se popravil in dodal, da ne le na smrt, ki bo nujno doletela vse nas, temveè tudi na tisto, ki jo moremo po nesreèi ali naèrtno prizadejati mi sami. Ne- nadoma so se trije izmed njih dvignili, kot bi jih pièila kaèa. “Jaz, jaz vem, kaj je to sa- kralno!” Bili so obsojeni za umor. Nikdar prej nisem do`ivel tako poglobljene tišine, dolge in zamaknjene, pred oèitnim dejstvom. Obi- skali so nas la`ni bogovi. Svetost se loèi od sakralnega. Sakralno ubi- ja, svetost pomirja. Ker je nenasilna, se svetost   "% iztrga zavisti, ljubosumju, ambicijam po ve- lièinah ustanov, ki so zatoèišèa mimetizma, in nas tako osvobaja rivalstev, katerih obup vodi v nasilje sakralnega. @rtvovanje pustoši, svetost rojeva. Vitalna, kolektivna in osebna - ta loèitev prikriva drugo, spoznavno loèitev la`nega in resniènega. Sakralno zdru`uje nasilje in la`, umor in neresnico. Njegovi bogovi, ki jih sku- pine izoblikujejo v jezi, smrdijo po ponared- ku. Ravno obratno pa svetost uglasi ljubezen in resnico. Nadnaravni izvor resniènega, ki ga modernost še ni zaslutila, pomeni, da go- vorimo po pravici le, èe ljubimo nedol`no. Resnièno odkrivamo in ustvarjamo le, èe `e- limo postati sveti. Na sejah, med katerimi mi je bilo `al, da vas ni z nami, je naša dru`ba nedavno omahovala glede definicije besede religija. Vi loèite dve dru`ini religij. Tiste, ki poblaznele mno`ice dru`ijo ob nasilnih sa- kralnih obredih in ki proizvajajo številne la`- ne in potrebne bogove, ter tiste, ki odkrivajo la`i prvih in zaustavljajo vsakršno `rtvovanje, da bi èloveštvo potisnile v svobodno in kon- tingentno dogodivšèino svetosti, da bi èlo- veštvo pognale v sveto in kontingentno do- godivšèino svobode. @elel bi konèati s tem, kar le malo ljudi sliši v èasu svojega `ivljenja in èesar nisem izrekel še pred nikomer: gospod, kar pravite vi v svojih knjigah, je res. Kar pravite, daje `ivljenje. @rtvovanje izèrpa in kmalu se bomo borili le proti enemu samemu sovra`niku, stanju, v katerega smo `eleli spraviti sovra`- nika, ko smo se nekoè sami bojevali. Potem bo smrt, edini sovra`nik v novi bitki, prema- gana in bo pustila prostor vstajenju in ne- smrtnosti. Gospa stalna tajnica, dovolite mi, da za konec opustim obredno vikanje. Ponosen, da te štejem za enega izmed nas, vstopi zdaj, moj brat. 1. Pariz, èetrtek 15. decembra 2005, Vir: Francoska akademija, spletna stran: http://www.academie- francaise.fr 2. Prim. lat. Caprae palus. Na tem mestu naj bi Romul skrivnostno izginil v nevihtnem oblaku. Po nekaterih razlagah naj bi ga ubili in razkosali patriciji, po drugih pa naj bi se dvignil v nebo in bil vzet med bogove. Plutarh, Vzporedni `ivljenjepisi I, Ljubljana, DZS, 2004. 3. Lat.: suffragium — volilni glas; sufferre - prenašati, trpeti (koren besede: sufrir, trpeti) 4. Carte de Tendre et de Haineux bi lahko prevedli zemljevid Ne`nega in Zlobnega, ki se nanaša na Carte du Tendre, gravuro iz 17. st., objavljeno v romanu Clélie, Madeleine de Scudéry, kjer so v obliki vasi in poti zarisane razliène stopnje ljubezenskega `ivljenja. 5. Bralca vabim, da namesto francoskih mest Avignona in Agena bere Vrhnika in Vrtojba. Avtor se namreè igra z blago in neblagoglasno rabo predlogov en in à, èemur je morda dovolj blizu slovenski primer rojen na Vrhniki in rojen v Vrtojbi (op. prev.).