Sfev. 3. V Ljubljani, dne 6. marca 1913. Loto V. Večletne pogodbe za prodafo živine. Na velikih semnjili v mestih so cc-li'! živine naglo menjajo. V enem mescu znajo prašiči pasli za 20 do :)0 vin. pri 1 kg. V celem letu je pa še večji razloček. Pri goveji živini sc ceno 110 spreminjajo tako naglo, vendar sc ne more nikdar nobeden zanesti. Vse je odvisno od množine blaga, ki pride na trg. To velike sprominjavc bi imele vplivati tudi na ceno mesa, ki pa ostane vedno jako drago, čeprav je šla cona živino procej nazaj. Cona mesa so pa vsoloj poviša, čo jo živina dražja. To so zdaj tudi po mestih spoznali, doslej so dolžili kmeta oderuštva, zdaj pa spoznavajo, da so meso najbolj podražili mesarji, kateri sc pa izgovarjajo, da morajo plačevati od prostorov vedno večjo najemnino, delavci so dražji in sam mesar mora tudi stanu ■primerno živeti. Ta zagovor jc deloma resničen. Ker kaže, kje pravi izvor draginjo, vendar mesar 110 more poceniti. Da bi so enkrat ustavilo vedno hujše podražonje živil iu šo posebno mosa, so začeli v atnerikanskili in nemških mestih misliti, kako bi s knioti ali z zadrugami kmetov sklenili večletno pogodbe za stalno cene. Take pogodbo bi no sklonil lahko kak zasebni mesar, ker malim obrtnikom navadno manjka kapitala za slučaj, da se cono zelo spremenijo. Obvezati se bi mogle lc občino, da bi gotovo množino živino prevzelo od kmetov za stalne cene skozi več let. Občino bi sklenile pogodbe z mesarji, mesarji pa z odjemalci, ki bi imeli stalno cono za določeni čas. Mesarji bi imeli določeni zaslužek, pri ljudeh bi pa izginilo pritoževanje nad vodnim odiranjem. Ali bi bile take pogodbe tudi za kmeta koristno? Doscdaj gre kmetovo bliigo skozi več rok, prodno pride do zadnje, in vsake sc neka i prime. Dobi- ček prekupcev bi si kmet in meščan prav lahko razdelila. Vsi tudi skušamo, kako vplivajo ceno na rejo živine. Čo se tako živina prodaja, da so še trud ( ne izplača, bo kmet rejo opustil in raje kaj druzega začel, da bo mogel živeti, /daj jc odvisen od raznih špekulantov. Živinoreja je kakor igra, katero drugi igrajo s kmetovo živino. Ugodne cono vselej najbolj pospešujejo rejo, kakor vidimo v zadnjih lotih pri prašičih. Slabo cone pa vzamejo človeku veselje. Čo bi pa kmet vedel za nekaj let, da moro prodati določeno število živine po gotovi dobri ceni, bo brez skrbi izboljšal gospodarstvo in skrbel za pridelke, katere rabi živina. Na 1a način bi se dala prodati goveja živina in mlekarski izdelki, prod vsem pa prašiči, za katere so se na Nemškem v zadnjem času res take pogodbo sklenilo v obojestransko zado-voljnost meščanov in kmetov. Mesto Bamberg na Bavarskem jc sklonilo s 1. januarjem 1913 pogodbo z zadrugo prašičorejccv v llegensburgu, po kateri mora dati mesto zadrugi (iO.OOO mark predplačila za ustanovne stroške in nakup krmil kot brezobrestno posojilo. V naslednjih lotili sc mora povišati polagoma ta vsota do najvišjega zneska 170.000 K. Zadruga mora dati mestu v prvem lotu 2000, v drugem 2000, v tretjem 3300, v četrtem 4400, v potem 5700 prašičev, ki morajo bili težki 100 do 125 kg. To so prašiči, ki se navadno rabijo za pečenko, takih gre največ po mestih. Debele bi na meščani lahko od drugod dobili. Moslo plača za 100 K živine 100 mark, to jc 119 K. Obenem jo sklenilo mesto pogodbo z mesarji, v kateri sc je zavezalo mesarjem preskrbeti vsak teden 40 prašičev. Mesarji so sc pa morali zavezati, da ne bodo mesa prodajali čez 1 marko 60 pfen. 1 kg, pri čemer še prav lahko shajajo. Po našem bi veljal 1 kg 1 K 90 v. V Krefeldu jc tamošnja zadruga kmetov sklonila z mestom podobno pogodbo. Tam so pa določili ceno na živo težo, od katere odštejejo 20 odstotkov tare. Ker je pa mogoče, da bi se ceno v potili letih zelo izpremenile, so so sporazumeli, da naj velja določena cena 130 mark za 100 kg teže po odšteti t ari toliko časa, dokler se ne bo razlikovala od cone na velikem semnju v Kolnu več kakor za 8 mark, od katere pa pride lo polovica v prid ali škodo kmetom. Čo bo Kolnu cona ca 100 kg zaklane teže (vsaj tako je vsled 20 odstotkov tare določena) 123 mark, 7 mark manj ali 137 mark, dobe kmetje šo vodno 130 mark. Če pa znaša 122 mark, dobo 126 mark, torej 4 marko čez tržno cono. Ako znaša 138 mark, dobe 134 mark, 4 marke pod tržilo cono. Ako znaša tržna cona 112 mark, dobo kmetje še vedno 121 mark. Na ta način se sedaj tudi pogajajo v Hamburgu za 100.000 prašičev na loto, za 50.000 pa v Alt oni in Kilu. Prašiči se tehtajo na posta ji mesta. Po živi leži, od katere se odtegne 21-75 odstotka tare, so plača za 100 K 130 mark, to jc 154 K. Težki morajo biti 90 do 120 kg. Po istem načinu so preskrbela tudi druga nemška mesta s prašiči. Mosta Ulni, novi Ulm in Meiningcn so na-1 ravila na svojih obširnih posestvih celo lastna pitališča. To jo novi način prodaje, ki so bo moral počasi opeljati povsod, tudi za druge vrsto gospodarskih in kmetijskih pridelkov. V nekaterih amerikanskih mestih ga imajo že skozi več let. Vsi so zadovoljni, kmetje in meščani. Nam se zdi taka kupčija nekaj čisto novega in nemogočega. Kako bi se mogel vezati naprej, ko ne vem za letino, za bolezni, za ceno? Kaj pa, ko bi šlo vse po nesreči? Pogodba bi se morala povsod tako skloniti, da ne vežo za slučaj kužno bolezni ali vojske. Ta krat nastopi višja sila, proti kateri človeška moč nič ne premore. Drži pa v slučaju slabe letino, ker je kmetom prav lahko tudi ob slabih letinah prašiče krmiti z žitom od drugih krajev, s 9» krompirjem in deteljo. 'IVh pridelkov (udi najslabšo leto popolnoma ne vzame. ('.isto napačno je pa, dil 1)1 naše gospodarsko delo presojevall le pod naj-sla I >ši ni i razmerami. Kmet čisto doliro ve: ■ Mi prodani svoje prašiče skozi !> lel po ugodni ceni, recimo po t K 20 v živo tož.o, vem. tla morem shajati. Mogoče, iln hod o kdaj dražji, splošno bodo cenejši. Jaz hi se po tej ceni precej /.avtv.ul. »'V gredo cene naprej, naj le imajo drugi več dobička, jaz bom tudi -i tem •• ndo\ oljen.« Sodimo trezno sedanje razmere. Kakor se kaže, se bo ta način kupčevimi;* med nemškimi mesti in kraji z velikimi tovarnami zelo udomačil. Kmetje v listih krajih bodo zelo pomnožili prašičerejo in pokazali, koliko je mogoče še pomnožiti množino živino. S (eni bo pa tudi vedno bolj zaprt rj: našim prašičem. Če si kraji, kalini' sedaj mi blago pošiljamo, sami opomorejo, ne bodo rabili našega bla-•;n Ceni' našim prašičem bodo padle. I.ahko je pa ludi mogoče, da nam še '(raje, kateri so sedaj še na nas navezani, pred nosom odvzamejo, kakor se je dogodilo z maslom. V Trst, Reko in druge pomorske kraje prihaja na tiso-e kilogramov masla iz Moravske, ("'.o-ke in Danske, kakor kazen za našo iiiiiloiiiiirnosl in zaspanost, če se nam '< iiidi pri prašičih primeri, bomo še nijše udarjeni. Mi ni tudi dokaz, da mu premalo podjetni, ker prodajamo ii -ir.' na (lesko, od tam pa pošiljajo nI n i ili prašičev praško šunko nazaj? <■■'I-.ii lahko bi se pri nas osnovalo volku podjetje, ki bi imelo v južne kraje 11 ml i si trg? \' likih inrsl, kakor jih imajo na < <■ t-111. pri iiaH nimamo. Toda I.juh-juiia, list, (Sonca, Opatija in druga lorabiio jako veliko, /liano je tudi, .iko neusmiljeno drago prodajajo v ur ili tovarniških krajih meso. Za do-avea bi bila prava dobrota, ko bi se ake pogodbe mod občinami in kmeti resnici sklonilo. ObdeJovanje zemlje pri nas in po svetu. Ptič lota nad rami. \iii 1; 0 dobro, kako so po -ver.: c. j;.< jirfi epa pesmica. Tudi za nas, ikmafihe .motovaloo jo dobro, ako i*-.-'.-: 1*1x2& paznim očesom mtovne dogodke, me iuiw političnih, ampak i.i.-.si: one. ki nerijo na izboljšanje gnapodaraMk armor. V lom oriru s< je zadnjih dv&j- 01 let marsikaj izpremenito ne boijše, osebno v živinoreji. pridelovanju kr- 10 in boljšem imovčenju naših pridel-tov potom udrulniltn. Le mdIHe 11 cen trum, Usta os. okoli katera se ufo našo kmelsko življenje, loi zem-a okrog solnca. loto za losom v naj-os lOjši K\ozi ž njo. jo ostala neizpre-ionjon.5 in nedotaknjena od napred- 10 ka. Mislim našo rodno grudo, ki nas redi z vsemi živimi bitji vred, ki nas obdajajo. Umetna gnojila, krepkejša raba gnojnico, osuševanje zemljišč so gotovo prevažne izboljšave naše prsteno matere in rodnioo. Je^-li pa tudi način, po katerem obdelujemo to zemljo žo izza stoletij som vedno ua on in isti način najboljši in najdohičkanosnojši, o tem sto, dragi tovariši - gospodarji, nemara še presneto malo premišljevali. Navada je pač železna srajca in kdor jo nosi in so jo jo navadil, bo težko prišel na to. da bi bila morda platnena veliko priročnojša, zdravojša, pametnejša. Pač so jo že mnogokrat razmotri-valo tudi pri nas vprašanje: ali je boljšo orati na ploho (na gladko) ali na kraje, da-li naj bodo kraji ozki ogoni ali široko gredice, ali orjimo globoko ali plitvo, ali naj sejenio z roko ali s sejalnimi pripravami. Vsa ta vprašanja, za nas važna in zanimiva, so rešena za različne kraje, loge in zemljo, kakor tudi za gospodarstva različno velikosti različno, tako n. pr. da naj orjo gospodar, ki ima promokor ali pa proplitev svet na krajo, drugi pa na ploho, mal posestnik z roko iz sejav-nioe, dočini so velikim posestnikom iz-plača sejnini stroj z vprežno živino. O teh rečeh ne nameravama govoriti znova. Pač pa hočemo povdariti, da stremi ves naš trud pri obdelovanju zemlje — in to volja ne samo za kmeta Slovenca, ampak za večino naših evro-pojskih stanovskih tovarišev — vso našo prizadevanje gre za ciljem, da izpopolnimo tiste dele rastlin, ki jih neposredno uporabljamo, to je stebla in klasje pri naših žitih, toda na račun najimenitnejših delov (ali organov) za rastlino samo, to jc: korali i n. S tem da rahljamo gornjo plast zemljo, da vedno močneje (intonzivne-' je^ gnojimo, da si prizadevamo s sejal-nim strojem dati vsaki rastlinici dovolj presiora. svetlobe in zraka, oko-j pavanje in vsa druza dela imajo le na-j BKB dati steklu dovolj hrane in ohra-I njiti potnrikoa vlagio» itiijihnuiDost v zem-i;;l t lmim ttng>\'~..-: kakor v tes- ni klkoli mik. , srnine. Sami f.r:: t.nii '. i s-ji -<~ x ■..umne &afih žit moteči ••- m zakrrele, ker jih | jai orim,mii «iJta«D. : t. .i- •'-•'t prin»«r&: h raz-i ubrali, j» jToiži s„ž ; kilo bosraite so iDieijf Lr h -. vrtim Ti z oboftjmi p*. kveksiDii na&k jnn-.-:mu kvl-.iTinitili r-a.#'it3i.a: Inln, . Je pr*pnww«a premi-snka in prvi-li loa>'j do drjftra, da so itžr&re ii. l-c^i".- 'k-;T?mne po**oji obilnih. till m težkega klasja z bogatim zrnjem. Pa napravi lep«, orjaška palačo na prav slaboten in '.rliel temelj, če moreš! če hočemo, da bodo na.'.a žiia dajala r» > »toUmi sad. ka-j kor beremo v starih knjicah. moramo j jim zbolj&aii podlago — korenine. To jia sc da na najpopolnejši način izvršiti s presajanjem rastlin ali pa. s primernim o s i p a v a 11 j c m . ali pa z združitvijo (kombinacijo) obeli. Že slišim godrnjati tega ali onega: Možu, ki to piše, mora biti nekaj narobe v glavi; pšenico, ržni oves naj presajam, bilko za bilko kot zeljnato sadike! Vsi otroci in vso ženske ccle vasi bi komaj zadostovale za presajanje; (pretvarcanje) ene same okličkaj veliko njive. Tudi za osipavanje žit bi in; dal počenega groša. Toda, potrpi malo, prijatelj, morda se sprijazniva poz.'ieje, ko se domeniva natančneje. Saj se »zaročenega kruha še dandanes največ poje«. Kakor si delajo visoke glave na ministrskih sedežih razno »koncesije«, tako bova odnehala tudi midva drug drugemu vsak po nekoliko in — mir bo mod nama. Precej pa ti povem, da v orjaškem kitajskem cesarstvu obdelujejo zemljo »na gredice« (tako hočemo nazi-vati način obdelovanja, ki gleda v prvi vrsti na bohoten razvoj korenin) in to že več nego 3000 let. Že leta 1762 pred Kristusovim rojstvom je izdal nek cesar tozadevno povelje, ki mu mnogi pripisujejo glavno zaslugo, da še danes obstoji ta ogromna država s svojimi 100 milijoni prebivalcev. Eden najbolj učenih kitajskih strokovnjakov, Liebig, je pisal že pred 50 leti. daj so našli kitasti Kitajci, ne da bi kaj vedeli o kmetijski »učenosti«, kamen modrih, ki spreminja vsako stvar v zlato in jim njihov trud pri obdelovanju zemljo stoiorno poplača. Ta »kamen modrih« jo njihov pravi način ali pravilna metoda obdelovanja zemlje »na gredice«, ki so jo zaslepljeni evropski učenjaki zastonj iskali doslej. Kitajska zemlja postaja po toliko tisočletjih intenzivnega (močnega) izkoriščanja in obdelovanja še vedno le rodovitnejša, ravno narobe kot pri nas. Kljub starodavnim skušnjam na Kitajskem, kljub opominom Liebigo-vim se vendar ni poljubilo evropejskim agronomom> ali višjo izobraženim kmetovalcem, da bi skušali prodreti v skrivnosti kitajskih uspehov in tako do zadnjih časov še nismo imeli popi-. sanega tega pridelovanja žit na gredice ter lepo in znanstveno utemeljenega. Zelo nas mora veseliti, da si prizadevajo zadnja leta zlasti na Ruskem, kjer imajo veliko stika s Kitajci, pojemati to starodavno ljudstvo od njegove dobre strani, kako obdelovati žita z uspehom. Uspehe raznih poskusov v tem oziru sta izdala tudi v posebni Knjigi Ru-a N". A. in B. X. Demčinski. Evropa in Kitajsko sta takorekoč dve velikanski kmetijski preizkuševal-nici: pri obeh se bistveno loči i način pridelovanja, pa tudi uspešnost dela in množine pridelka. Naša evropejskn kmetijska znanost pravi: Želeti je. da se obrasto žita le prav zmerno. Čini močnejša je obrast, toliko slabejši jo pridelek kvantitativno (po množini), pa tudi kvalitativno (po dobroti). Tisočletna praksa (skušnja) naših nzijatskih sosedov pa odločuje drugače: Korist kmetovalčeva zahteva, da se žito obrasle kolikor le mogoče bogato. »Ker je sodni rek obeh sodišč tako bistveno različen, je pač težko odločiti, 'kdo ima prav,« si boste mislili in morda še pristavili: »Bo pa že nemara kje v sredi resnica, kjer jc tako rada.« Toda skušali Vam bomo na teli listih dokazati, da ima v našem slučaju prav azijatsko preizkušcvališče. Saj za mas je vendar pri vprašanju: Katera »kulturna metoda« (način obdelovanja) je najboljša? odločilen mošviček! Katera več nese, katera da pri istem trudu več in boljših pridelkov, ona jc edino prava in taiste se moramo polagoma oprijeti, ako nočemo pljuvati sami sebi v skledo, biti svoji lastni nasprotnik. Pri sodbi se kličejo tudi priče. Pri našem vprašanju: Kateri način pridelovanja žitnih rastlin jc najboljši? moja biti gotovo pričevanje žit samih največjega in odločilnega pomena za ko-nečni in pravomočni sodni rek. Vprašajmo rastlino: V katerih okoliščinah uspevaš boljo, ljuba nam tovarišica, pri kateri kulturni metodi razvijaš lažje svoje sile, kateri način tvojega obdelovanja se lepše sklada z zahtevami matere tvoje — narave? — Gotovo jc namreč, da le to zamorc dati najboljše rezultate (uspehe), kar se strinja z naravnimi zakoni, vse na, kar je ž njimi v nasprotstvu, mora pešati in poginiti. (Vedno resnične veljajo besede: O človek! Ne prizadevaj si postati gospodar in samodržec nad naravo, ki bi jo hotel motiti v njenem teku (to namreč sploh •ni mogoče), pač pa se potrudi, da greš zanjo in ji pomagaš! Na gorenja vprašanja nam odgovarjajo žitne rastline po vrsti: Me C.c-reaiije (krušne rastline, to ime imajo žita po nekdanji rimski božiči Ccrcri, ki so jo častili tedanji kmetovalci) težimo po naravi za tem, da sc obraste-mo prav obilno.« Poznamo slučaje, cla je imela ena sama rastlina oziminc pšenice 121 poganjkov, ki so dali okoli 60 bilk s klasjem. Na škotskem je dobil neki Širef pšenično rastlino, ki je obrodila 63 klaj .sov z 2473 zrni. Sloviti Ilumboldt je našel v Mehiki pšenico, kjer jc dalo pno samo zrno 40, drugo 60 in celo 100 stebelc, a vsako teh po 100 do 120 zrn. še zanimiveje prikazni je videl Ilabcr-land v naši Dalmaciji. Eno samo zrno je obrodilo 130 bilk, v katerih je bilo skupaj 6855 zrn. Cela rastlina jc tehtala 1 kg 92 gramov, zrnje samo pa '448 gramov. Z umetnimi poskusi so dosegli še veliko sijajnejše uspehe, toda na take umetnijo sc nočemo niti ozirati, gorenji zgledi pričajo dovolj jasno, da imajo žitne rastline veliko inagnjenje za močno obrast. Vsi ti zgledi, ki so jih objavili posamezni učenjaki in kmetijski veščaki, vso tisočletne skušnje na Kitajskem pa niso bile v stanu našim cvropcjskim kmetovalcem odpreti oči, da bi bili zapustili davno vhojeno pot in se podali na sicer novo, a boljšo. Vzor (ideal) modernega kmetijstva je prej kot slej zmerna obrast žit, ker drugače, če se žito močno obraste, po splošnem prepričanju poleže in to ne pomeni nič druzega kot izgubo skoro cele žetve. Toda brezštevilni poizkusi kažejo, da se cla doseči prav močno obraščeno žito tudi na naših njivah če se le 'nudi rastlinam ozir vlage in brane naravne pogoje, in to brez strahu, cla bo žito poleglo. Pomagati treba le rastlinam premagati vse težave, ki jih je ustvaril človek sam. Če pa hočem iti rastlini uspešno na roko, moramo biti dobro poučeni, kako le-ta živi, česa potrebuje v raznih časih svojega razvoja, kaj ji | prija in kaj škoduje. Ta vprašanja ho-| čemo slovenskim gospodarjem po možnosti pojasniti, upajoč, da se napravijo tucli pri nas tozadevni poskusi, ki obetajo obilno blagoslova našemu ratarju. Da pa ne bo kdo mislil, da je vsa stvar samo teoretična, t. j. izmišljena v sobici kakega učenjaka, opišemo na kratko, kako pridelujejo žita v Mandžuriji. Zemlja se najprej zorje na ploho in skrbno pripravi. Nato se vseje žito v poprej začrtane majhne jarke s sejal-nim strojem. I>o tri take vsejane vrste, kakih 9 cm oddaljene mccl seboj, tvorijo en pas, posamezni pasovi pa so oddaljeni toliko, da jc mogoče prve tedne med njimi hoditi človeku z eno vprežno živino in ozko brano ali posebnim osi-palnikom. Sejalni stroj ima mandžur-ski »mansa« (kmetovalec) zelo pri-prost, lesena škatlja z navzad nagnjenim dnom, v zadnji steni jc odprtina, ki se da bolj ali manj odpreti, pocl to odprtino pa visi prožen žleb, narejen podobno kot sita v navadnih mlinih. Mansa, ki gre zadaj za strojem, trka s palico na ta žlebič in zrnje pada v pripravljene razorčke, kolikor ga hoče. Ko je njiva obsojana, jo povleče s kamnitim valjarjem, to pa z namenom, da posuje vsejano seme s prstjo grebenov ter to prst pritisne na zrnje. Čez kake tri tedne, ko je dosegla setev višino kakih 13 do 18 cm in so dobila žita prvo kolence, ospe Mandžurec rastline nalahko s tem, da potegne lahko brano med vrstami. Rastline napravijo na onih mestih, kjer so bile osute s svežo prstjo nove korenine in se prično ob-raščati. Iz ene korenine se razvije pri pšenici po 30 do 50 klasov. Ko so si rastline teden dni po prvem osipanju odpomogle, jih razredčijo s tem, cla po-rujejo slabejše. To delo opravijo ženske in otroci, ki pridejo s košarami na hrbtu na polje, poplcvejo rastline, ki so odveč in jih pokrmijo živini. Štirinajst dni po tej plctvi ospo rastline v drugo, a sedaj močneje. S tem je opravljeno delo do žetve. Žetev je pa pri tem obdelovanju tako obilna, da ne zadostuje pridelek majhnega kosca zemlje samo za celo družino »mansovo«, ampak da mu še preostane. Slabe letine so v Mandžuriji skoro bele vrane. Kakor lahko vsakdo uvidi, so prednosti opisanega načina pridelovanja sledeče: 1. Gnojenje mora biti dobro in obilno; 2 vsled valjanja začne zrno prejo kaliti in razprostira prosto in neovirano svoje prve korenine; 3. ker se seje v jarku (žlebiče), imajo rastlinice več vlage, ki je za kalitev tako potrebna; 4. osipavanje rastlin uniči ves plevel, obenem pa se napravi pod prvim kolenccm obilno novih takozvanili ad-ve.ntivnih koreninic in rastline sc ja-mejo močno obraščati; 5. oblika gredic poveča površino zemlje, ki pride z rakom v dotiko (ta opomba pa ne velja za naše kraje, kjer sejemo na kraje, ampak lc za posestva, kjer obdelujejo zemljo na ploho); 6. močno razraščeno koreninje in bogata obrast zavarujeta — proti našemu splošno razširjenemu mnenju —1; setve, cla ne poležejo. Četudi pihajo v Mandžuriji močni vetrovi in so nalivi vsakdanja prikazen, vendar se nikoli ne opaža, cla bi žita polegla; 7. zemlja mod posameznimi vrstami in pasovi, ki ji delajo rastline senco, leži skozi celo poletje akorekoč v prahu; s tem se pa zelo izboljšuje, postaja rahla, godna, doelana. Letošnja »gredica« postane drugo leto vmesni razor in si tako prav temeljito odpočije. Dansko in naše mlekarstvo. Mnogo sc v zadnjem času piše o danskem maslu, ki se v veliki množini uvaža v Avstrijo, Nemčijo, Anglijo, Švico in druge dežele. Pri veliki množini danskega masla nas bi moralo biti skoro sram, cla sami nikamor naprej ne moremo. Ta zadeva danskega masla me je zanimala in začel sem bolj natančno opazovati, odkod imajo Danci tako množino mleka, cla morejo celo Evropo z njim preplaviti. Lei.i 1910. so izvozili Danci 82 5 milijona kg na Angleško, 2 3 mil. kg na Nemško in 750.000 kg v Avstrijo. Skupno so izvozili leta 1910. 88 5 mil. kg. Lani jc znašal skupni izvoz do 100 mil. kg masla, za kar je treba najmanj 2500 mil. kg mleka, če računamo za 1 kilogram masla 25 litrov mleka. Danske krave nimajo tolstega mleka. Nadalje izvozijo smetane na leto 8 do 12 mil. kg. Smetane se izvozi posebno veliko v Nemčijo, ker je za uvoz masla določena visoka carina, smetana je pa prosta. Sedaj delajo z dansko smetano maslo na Nemškem, kar se kljub dragi vožnji dobro izplača. Seveda se rabi smetana tudi za kavo, takozvani »obers« je ta smetana. Računajmo poli« vprečeno deset milijonov kilogramov smetane, ki je šla na tuje, za kar sc zopet porabi 100 milijonov litrov mleka. Izvozili so pa v istem letu tudi 250.0000 kg sira in 500.000 kg kaseina, za kar so zopet porabili okoli 7 mil. litrov mleka. Zraven izvaža Danska še pravega mleka okoli 50 mil. kg. Čo vse to seštejemo, vidimo, da je Danska izvozila mlečnik izdelkov do 2627 mil. litrov mleka. Ker ima vsa Danska 500.000 krav, bi od vsake krave povprečno izvozili 5254 litrov mleka. Prav gotovo pa nima na Danskem vsaka krava povprečno 5251 litrov mleka na K to. Računimo potem še, da imajo Danci jako radi sveže mleko. Skoro pol litra ga smem računati na vsako osebo. Povžijejo kakor severni narodi sploh jako veliko tolšče. Dokazano je, da pride na vsakega Danca povprečno 13 kg masla na leto. Danci sami čutijo, da sc število njihovih krav in množina izvršenega masla ne ujema z resničnimi razmerami. Trdijo torej, da se na Danskem uživa skoro izključno ponarejeno maslo — margarin. Mod 13 kg na Danskem zavžitega masla jo lo 1 kg pravega masla, drugo večinoma loj in drugo snovi. Toda, kdor jo pokusil pravo maslo in margarin, ve, kakšen jc razloček med obema, še misliti ne moremo, da bi Danci po mestih kupovali ničvreden fabrikat. ki imajo najboljši izdelek doma. Nadalje se porabi več sto milijonov litrov mleka za rejo mlado živine. Brez mleka jim pasma hitro opeša. Če to povzamemo, nam bo jaf no, da vse danske krave skupaj no dajo polovico toga mleka, kakor bi ga moralo dati po teh podatkih. Kako naj si torej to uganko razlagamo? ilešitev jo priprosta. Danska jo ob morju. Sibirija in Ruska imata veliko živino in izvažata vedno več masla. Da nsko ladjo prepeljejo to maslo na Dansko, kjer se .spravi v ledenice in danske obliko in posode ter gre kakor najboljše dansko maslo po svetu. Nekaj jc gotovo pristnega danskega masla, kar pride pod tem imenom na trg, toda velika večina jc tujega izvora. Odkod potoni oni fini okus, odkod trpežnost? Pred loti smo imeli na razstavi masla zraven domačih izdelkov tudi dansko maslo, katero so dobili od najboljše tvrdko na Dunaju. Vsi vešča-ki so priznali, da jo bilo naše maslo boljšega okusa. — Komaj pot let jc, ko so časopisi na Dunaju pisali, da za Du-najčane ni dansko maslo, ker ni istega okusa, kakor fino domače maslo. Dansko maslo sc 110 more moriti z morav-skim iz boljših mlekarn. Sedaj dobijo na Dunaju vsak teflon po več vagonov danskega masla, ki ima višjo ceno, kakor najboljše domačo, razen prav malih izjem. Odkod pač la čudni pojav? Dobro domačo maslo zastaja, dansko po imenu, v rcsnici pa rusko in sibirsko, ki jc brez dvoma slabšo napravljeno kakor naše, se lahko za visoko cono proda? Še nikdar ni noben trdil, da so rusko mlekarne boljše kakor naše. 12» Ko jc bila pri nas huda suša, jc masla v Avstriji res manjkalo. Vzeli so ga tam, kjer so ga mogli dobiti. Dansko maslo jo imelo takrat nižje ceno kakor domačo. Tako si je tuje maslo našlo pot v našo kraje in našo trge. Kupčija toga masla je bila v rokah pravih trgovcev, ki so z reklamo, s hvalo po časopisih hvalili svoje blago in seveda tudi svojo kupčijo. Avstrijski kmetje pa do danes toga 110 znajo, ker menijo v svoji kratkovidnosti, da se dobro blago samo hvali. Dunajčani so se počasi dali prepričati, da je dansko - rusko - sibirsko maslo res najboljše. Sedaj gre to slepilo vedno naprej, drug drugega prepričujejo. V trgovini se vpraša za najboljšim blagom, trgovec mu da najdražjo —' dansko maslo. Domače mlekarno so pa v težavah, ker masla prodati 110 morejo. Ta kupčija pod napačno tvrdko jo ros goljufiva in za avstrijsko kmete pogubna. Odpravila bi so pa jako lahko z visoko carino. Masla sedaj zadosti doma proizvajamo. Gotovo so avstrijske mlekarno boljšo kakor sibirsko. Kdor hoče imeti posebno dclika-toso, naj plača trikrat večjo carino. Avstrija nima od Dansko prav nobenega dobička. No pozabimo šo posebne nevarnosti, ki nam na jugu preti. Primorje jo naravni trg za naše mlečne izdelke. V zadnjem času se gospodarstvo na Laškem zelo hitro razvija. Zdaj imajo Lahi popolno prosti uvoz mleka in uvoz masla in smetano proti nizki carini. Če se to ne uredi, bodo našo mlekarne vodno na slabšem. Mi nimamo dovolj razvite živinorejo, da damo vsem primorskim mestom potrebno mlečne izdelke. Lahi pa silijo k nam, ker tam mleka posebno no marajo. Ali smo pa sposobni 110 sedanjem razvoju za kaj taccga? Gotovo smo, le nekatere napake, katere jo prinesel hitri razvoj mlekarn, bo treba odpraviti. O tem pa ob drugi priložnosti. Satanov krempelj. Tam doli pri Avstraliji je otočje Samoa, katero imajo Amerikanci in Nemci v svoji oblasti. Prebivalci so Avstralci, ki sc pečajo z ribištvom in poljedelstvom Na tem 01' e u so dalj časa delovali amorikanski misijonarji, katere so gospo iz Nc\v Vorka rade* podpirale. Nabiralo so zanje miloščino in staro obleko. Enkrat pride iz Amerike velik zaboj, ko je moral misijonar ravno odpotovati. Le toliko časa je šc imel, da jc naročil poglavarju, naj 011 vso z zabojem uredi. Slovesno so odprli težko posodo in v veliko radost dobili precej šc dobre obleko. Med to obleko jc bil tudi ženski modcrc kakor ga nosijo po mestih gospo 111 gospodično, da bi bilo bolj vitko in lepe. .Tudi na deželi jo inodercev vedno več. Posebno debele gospodične bi rade s pomočjo moderen, bolj mlade in živahne izgledale. Torej modcrc so vzeli iz zaboja. Poglavar Vilav in njegovi zvesti so začudeno gledali to spako, ker nobeden ni vedel, za kaj se rabi. Vilav si priveže modorc na desno nogo, da bi bil lepši. Poskusil je hoditi in toči, toda slabo je šlo. Ko je videl, da ni za njegovo nogo, ga odvožo in pokliče vso starešino ljudstva, da bi uganili, za kaj jo ta spaka. Pri posvetovanju sc vzdigne sivolasi starešina, ki jo imel doma zolo hudo žono, ki mu nikdar ni dala miru. »O glavar,« jo zaklical, »jaz mislim, da so nam poslali pomoč zoper pretiu-dobne žensko.« Vsi so ga poslušali, kakor bi pn -rok govoril. »Povej, povej, kako!« »Lo stisni hudobno žensko v ta satanov krempelj. Moja žena naj bo prva, pa boš videl, za kaj da jc.« Ker nobeden ni vedel kaj boljšega svetovati, jo bil nasvet toga soglasno sprejet. Poklicali so starešinovo ženo ni jo prijeli. Rova je vpila, jokala, rjti-la. Nič ni pomagalo. Urez usmiljenja so jo povezali v pariški modorc. Vsa vas jo radovedno glodala. Ko jo Vilav videl, kako jo stara sitnica stisnjena, ni več dvomil, da je moderc nalašč za. to narejen, da izpokori hudobne žensko. Stara v moderen jo pa v bolečinah in strahu vpila, so po tleli valjala in prosila, da bi so kamen usmilil. Ona, ki šo nikdar 111 odjonjala. jo zdaj s.vel<» obljubila, da bo zanaproj vodno ponižna in krotka. Vsi so so Čudili naglemu 'uspehu. »Vali,« pravi poglavar, »gotovo jo čar v loj stvari. Mi bomo ta satanov krempelj porabili, da kaznujemo hu-> dolino ženske « V onem tednu so vso ženske na otoku postale krotke in ponižne kakor ovčice, ker so je vsaka bala, da bi pri-, šla v satanov kremoelj. Iz sosednih otokov so prišli poslanci poglavarja prosit, naj jim lo- za par dni čudoviti krempelj posodi, da bodo hudobno ženske poboljšali. »Za vso na svetu no dam ta čudež iz rok,« pravi Vilav, ki jc bil v strahu, da bi se ženske zopot pohujšale. Čez leta se je vsled obilno rabe modcrc razsul. Takrat so bilo pa žo vso ženske tako temeljito poboljšane, da so možje menili: »Na Samoi jo pravi raj sveta.« Tržni pregled. Veselje je zavladalo na borzah, ko so je izvedelo, da so francosko banko ponudilo začetkom lota za Avstrijo nekaj milijonov posojila. S tem upaj g pokriti veliko sušo, ki vlada povsod v, blagajnah. Francozi se lahko bahajo. čel svet jim plačuje obresti, denarja imajo toliko doma, da. ga na. Francoskem ni' mogoče vsoga posoditi, Sedaj jim šo ngovina ugodno kaže. Lani so za 1500 milj. kron več prodali na tujo kakor Kupili. Pri nas je ravno nasnrotno. Lani smo na tuje prodali za 2378-4 K, kupili pa za 3157 milj. K, torej imamo izgubo pri tej kupčiji za 769-6 milj. V zadri j m času se kupčija boljša, ker je bila lani dobra letina. Kupili smo lani na tujem za 103 (+ 7 7) milj. K koloni-jalnega blaga (kava), 39-3 (+ 10 6 v primeri z letom 1911 več), jajc 60 2 (+. 57), otrobov 18-7 ( + 9-8), olja 159 (+ 5-1), bombama 316 (+ 38-1), prediva 42-2 (+ 19-9), volne 138-4 (+ 44), premoga 172 (+ 18-5), koksa 211 ( 1- 5 4), rudnin 30-8 (+ 6-2), azbest 9-7 (+ 4), čistilni so-liter 20-1 (+ 6-9), svile 601 ( + 17), bombaževega blaga 38 6 (+ 3), kavčuk 57-7 ( I 68), usnja 26-7 (+ 9-4), krznarskega blaga 24-5 (+ 3-2), lesa 336 ( + 42) železnih izdelkov 53 (+ 8-4), bakra 58-7 ( I- 11-1), strojev 168-4 (+ 324), kemikalij 59 (+ 9-8 milj. kron. Tu vidimo, kako naglo se razvija avstrijska obrt. Upeljalo se je tudi tobaka za 43-3 [ 1 mani 1 milj. K kakor leta 1911.), riža 23-3 (— 5-4), semen 112 7 (— 17 6), kož 89-9 (— 8-6). Prodali smo: žita za 41-9 (1-21-7), sadja 32-8 ( + 5-9), jajc 121-1 (+ 16-8), kož 76-6 ( + 10), premoga 70-8 (4- 4 3), petroleja 461 (+ 17), usnja in čevljev 47 7 ( i 5), stekla 69-2 (+ 5-2), železnih izdelkov 417 (+ 7-8), kemikalij 47-3 1+ 2-9). Zlata in srebra smo dali na tuje /.a 148 milj. K. Dobili smo ga še tujega le za 17 milj. Menda jc vsled tega pri nas taka revščina. Naša država ima vedno več ljudi po mestih in tovarnah, odtod večja poraba kmetijskih pridelkov. V zadnjih mesecih se je izvozilo posebno veliko sladkorja in obvez za države na Balkanu. Februarja so časopisi kartelov začeli upiti na načelnika mornarice, ker je na Nemškem naročil železje za obrežno dvigalo ladij za 8 090.788 K, ko jc domača tvrdka zahtevala najmanj 830 lisoč kron več. Nemška tvrdka mora le vožnje in zavarovalnine do Pulja plačati 795.320 K. Splošno so tudi delavske plače na Nemškem višje. Domače podjetje v Trstu pa ni moglo staviti nižje ponudbe, ker železni kartel preveč za železo zahteva. Pri tej se jc tudi zvedelo, da postavi naš kartel železne plošče za ladje v Hamburg za 13 50 M, to je 16 K, doma pa zahteva od jadjedelnic 19 K 50 vin., za domače velike trgovine, ki rabijo tako železo za zidanje pa 29 K 50 vin. To jc res pravo odiranje ljudstva. Zdaj zahtevajo naši poslanci, naj (udi vojna uprava brez ozira na vpitje kapitalistov na tujem naroči, če ga tam cenejše dobi. Povsod se kaže, da hočejo kapitalisti s tesnim združevanjem šc večje dobičke doseči. Na Dunaju so se združilo tri največje tovarne, ki napravijo v enem letu 150 milijonov 1 piva, da bi dobile bolj trdno podlago'za kupčijo in cene pivu povzdignile. Najboljši odgovor bo sklep pametnih ljudi, da ne bodo Več dosti piva pili. Čemu bi poma- gali tujim bogatinom, ki imajo več kakor mi? V severni Ameriki imajo tudi kartel za prodajo živine in mesa. Zdaj so raztegnili ti možje svoj delokrog še na Argentinijo in Avstralijo. Noben rep sc nazadnje ne bo poslal v Evropo brez njih dovoljenja. Zdaj spoznavajo tudi po mestih, kako umestna je carina na tujo živino. Ko bi nc bilo carine, bi domača živinoreja propadla, cena mesa bi morebiti za par tednov šla nazaj, da bi se po kartelih nazadnje dvignila na dosedaj neznane višine. Avstrijski kmetje ne morejo napraviti kartela, kar je velika škoda za nas. Cena pesnemu semenu je letos precej padla. Vsled lanskega deževja je pesa zelo slabo zorela. Med semeni bo nenavadno veliko slabega, ki ne bo ka-Ijivo. Že lani so mnogi sejali, pa radi slabega vremena skoro ničesar spravili. Kupi lo tam, kjer imajo najboljše blago. Ker jc pa vsled slabega semena kaljivost manjša, ho treba malo več semena kupiti, kakor druga leta. Saj je gotovo, da izmed vseh pridelkov pesa največ doneso. Tudi detelje sc po dosedanjih skušnjah prav veliko slabe proda. Zlasti imajo laško in ogrsko na sumu, tla je malovredna. Goveja živina ima še vedno primerno ceno. Dne 24. februarja je bilo na dunajsekm trgu 3436 živali, in sicer: 2170 debelih volov, 624 debelih krav, drugo navadna živina. Prodajali so voli: sive ogrske: la 106 do 116, Ila 96 do 104, lila 85 do 94; nemške: Ia 115 do 124, Ila 103 do 114, lila 90 do 100, izjemne cene so 138; ogrske rdeče: la 118 do 136, Ila 102 do 114, lila 90 do 100, izjemno do 140; gališke: la 115 do 122, Ila 106 do 114, I Ila 96 do 106, izjemno do 128. — Potrjuje se tudi od druge strani, da se na dunajskem trgu posebno lepa živina res drago proda. Navadno je pa boliši doma. prodati. Bike so plačevali: Ia 92 do 96. Ila 80 do 95; krave: Ia 96 do 108, Ila 72 do 94, izjemno do 120. Vsled tuje konkurence se cene domačih izdelkov ne morejo dvigniti. Ljudje so čudni; rajši imajo slabše tuje blago, kakor dobro domače, le radi tega, ker je na glasu kot najboljše. Zdaj je dokazano, da pride veČina danskega masla iz Sibirije in Ruske. Ljudje pa vendar šc to staro maslo, ki ni bilo na posebno okusen način pripravljeno, dražje plačujejo kakor dobro domaČe. Kupčija je povsod slaba. Zelo dobro pa prodajajo nemške in francosko mleka i *nc mleko v zaprtih posodah po Ju-trovem in v Turčiji. Gre ja vedno. Mi pa, ki smo najbližji, za j kupčijo šc skoro nc vemo. Prašiči so nekoliko v ceni padli. Dne 25. februarja jih je bilo na Dunaju 13.904. Od teh je bilo iz Galicije 5234, iz Ogrsko 8905. iz vseh drugih dežel le 161. Naši prašiči tavajo druga pota. Prodajali so debele ogrske: Ia 128 do 132, Ha 112 do 126, stare in lahke 100 do 110, izjemno do 134. Moravske mladiče 130 do 134; gališke 124 do 132. Zdaj se še pozna tuji uvoz iz Balkana, ki ho kmalu ponehal. K praznikom bodo cene skoro gotovo šle kvišku. V se-' vernih deželah imajo na večih krajih kužne bolezni. Hrvaških prašičev letos skoro ne ho kazalo kupiti. Ugodno vreme zadnjih dni jc vplivalo tudi na žitne cene. Kakor se kažer ho postalo žito cenejše. Ogrski mlini so ravnokar sklenili, da bodo mlenje za nekaj časa popolnoma ustavili in pozneje mleli le nekaj dni na teden, da bt tako povzdignili na ta način cene moki in pritisnili na žito. Kaže se povsod, da ima ključ do žitnih cen le borza v rokah. Za nas bo najboljše, da kolikor mogoče pognoji-mo s hlevskim in umetnini gnojem, da bomo imeli doma zadosli pridelka- Prodajali so dne 26. februarja na Dunaju najboljšo pšenico po 24 K do 25 K 10 vin., navadno 22 Iv 20 vin. do 23 K, domačo 20 K 50 vin. do 21 K 20 v. Rž slovaška 19 K 30 vin. do 20 K, 19 K 2 vin. do 19 K 80 vin. Ječmen moravski 17 K 50 vin. do 19 K 40 vin.; ječmen za krmo 15 K 40 vin. do 16 K 20 vin. Oves najbolji 21 K 50 vin. do 22 K 30 vin., navadni 18 K 70 vin. do 19 K 70 vin. Stara turšica 20 K do 20 Iv 50 vin., nova 15 K 40 vin. do 16 K. V Ameriki je še zelo veliko žita na prodaj. V Indiji je-padel dež, da upajo na dobro letino. Na milijone lia so pomnožili žitno polje v Kanadi, Argentiniji in Braziliji. Tudi v drugih krajih, ki so bili dosedaj še zelo zapuščeni, se vedno več žita prideluje. Sicer se pa-še vedno v Evropi več pšenice pridela, kakor v vseli drugih delih sveta. Kartel je zopet podražil prav znatno ceno bencinu in seveda tudi petroleju. Kakor se kaže, ne bo šc konca, odiranja. Raznoterosti. VAŽNO ZA VINOGRADNIKE. V zadnjih lotili, zlasti 1. 1912. nam je poleg peronospore (rje, paleža) napravila veliko škodo tudi plesnoba (oidij), ki se pri nas pojavlja vsako leto, posebno pa, ako je vreme bolj vlažno, deževno. Proti peronospori imamo izvrstno sredstvo v modri galici, proti plesnobi pa v žveplu. Žveplo pa mora biti čisto, jako fino zmleto in sveže, če mu ena teh lastnosti manjka, nima pravega Učinka. Posebno priporočljivo je pa žveplo ki mu je primešana fino zmleta modra gaPca in katero se vsled tega imenuje galično ali bakreno žveplo (laški zolfo ramato). Tako žveplo učinkuje ne samo proti plesnobi, ampak tudi proti peronospori (rji, paležu) na grozdju, torej proti dvema najhujšima boleznima, ki nam grozdje uničujeta. Zmleta galica se kot prali raje prime zaroda in grozdja kot škronljena. se. zaleze zlasti rada do pccljičkov. Skozi katere sc jagode najraje nalezejo peronospore. . Vsak pameten vinogradnik mora torej svoje trte tudi vsaj trikrat na leto požveplati, ifi sicer z galičnim žveplom, katero itak ni dosti dražje od navadnega. Da se olajša vinogradnikom nabava zanesljivega, finega in svežega žvepla, kateremu je primešana galica, in sicer 15 kg na 100 (3%), je sklenila novomeška kmetijska podružnica, da naroči tako žveplo naravnost iz tovarne v Uolonji v Italiji v celem vagonu, ako se zglasi zadosti naročnikov. 100 kil 3-odslotnega galičnega žvepla velja pri celem vagonu v Novem mestu 21 K. Podružnica preskrbi vsakemu tudi zanesljive in izkušene žveplalnike, in sicer stanejo dunajski pločevinasti žveplalniki »Vindobona«: ročni 10 K, nalirbtni pa po velikosti 19 K 80 h, 23 K 40 b in 2? K 40 k, tirolski nalirbtni žveplalniki z leseno posodo za žveplo 21 K. Knako si vinogradniki preskrbijo pri loj priliki laliko dobre škrpilnice »Avstrija« po 29 Iv 80 h, oziroma 32 Iv 20 li, z enim ali dvema razpršilnikoma. Kdor želi, da se 11111 katera tukaj navedenih potrebščin preskrbi, zglasi naj se takoj, najnozneje pa do 10. sušca t. 1„ pri kmetijski podružnici novomeški in pošlje naj obenem primerni znesek kot aro. C. kr. vinarski nadzornik: B. S k a 1 i c k y. Nov slovenski list. Pred nami loži 2. številka »Slovenskega Sadjarja«, ki ga urejuje deželni sadjarski učitelj g. M. Ilumek. Kako potreben je bil tak list, dokazuje dejstvo, da je bilo prvo številko treba ponatisniti, ker so je oglasilo toliko število naročnikov. Kratek pregled lista nam pokaže, da list tudi zasluži, da ga berejo naši satl-jorojoi. Pričenja takoj z znano rano našega sadjarstva, da nimamo prav nič preštudirano, katere vrste sadja naj sc pri nas gojijo. Zato bo obdelal list vsako sadno vrsto, ki pride pri nas v poštev, v dveh številkah. V eni jo bo opisal in stavil vprašanja na sadjerejce širom naše domovine, kake izkušnje imajo s lom sadom; v drugi številki bo poročal o teh izjavah in izrekel končno sodbo o primernosti dotične vrste za naše kraje. Tako bomo prišli do pravega, gospodarskega sadnega izbora za naše kraje. Ko bi nam list ne podal ničesar drugega, zasluži že iz tega razloga podpiranje sadjerejcev. Dalje obdelava list gnojenje sadnemu drevju, sadne zaje-dalce, sadne razstave, cene, odgovarja na stavljena vprašanja, daje navodila za sadjerejčeva dela v posameznih mesecih in prinaša množino drobnih vesti, ki se tičejo praktičnega sadjarstva. Ker jc sadjarstvo pri nas še močno zanemarjena panoga kmetijstva, ki bi lahko donašala posestnikom neprimerno večje dohodke, kot jih donaša sedaj, riaročitev lista toplo priporočamo. List izhaja mesečno in prinaša v vsaki drugi številki tudi lepo barvano prilogo, ki predstavlja ono sadno vrsto, o kateri razpravlja dotična številka. Celoletna 112 naročnina znaša 3 K, posamezna številka 30 vin., s prilogo 40 vin. Naroča sc pri g. M. H u m e k a , deželnem sadjarskem učitelju, Ljubljana, Linhartova ulica št. 12. škofjeloška čebelarska podružnica naznanja vsem svojim članom, da se bode občni zbor iste vršil dne 9. marca, ob treh popoldne v Stari Loki pri gosp. M. Jelovčan, ter se tem potom še enkrat vabijo, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže. Odbor prosi, da člani podružnice pripeljejo s seboj tudi one čebelarje, ki še niso pri podružnici. Sploh vsak čebelar, bodisi član podružnice ali ne, kakor tudi prijatelji čebelarstva, dobro došel! Za obilen obisk so priporoča odbor. Vsi prijatelji vrtnarstva na j so blagovolijo priglasiti k društvu »Vrtnarska š o 1 a« v Kranju, da zamo-remo z združenimi močmi delati za razvoj tega lepega in prepotrebnega društva. Kolike važnosti je obstoj društva »Vrtnarska šola«, je že iz tega razvidno, ker bode društvo vzdrževalo vzorne vrtove in posebne postaje za po-izkuševanje semen in orod ja. Vsak prijatelj vrtnarstva ne more sam sama za sebe vzdrževati posebnega strokovnjaka, pač na bodo lahko društvo »Vrtnarska šola« svojim članom v korist vzdrževalo strokovno izobraženega vrtnarja, ako pristopi zadostno število članov. Društvena poročila »Vrtnarske šole« prinaša list »Prijatelj narave«. £mme/L idealno odvajalno mm sredstvo v obliki sedežnih pastilj, ki 9 gotovo in milo učinkuje in iina naj- ■E boljši prijeten okus. Izvirna škatlja fl (20 kosov) K 1-30. Dobiva so v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleisehinarkt Proda se lepa lisasta krava s teletom pri Jož. Zupini v Toplicah pri Zagorju ob Savi 090 (Medija Izlake).. Pozor pred ženitvijo! pri nakupu opravi'. Moin tkalnica za platno In damast p>>-Sllia naravnost zasebnikom namizno In postel|no perilo polovico cenele. Krasno namizno perllol Trajno trpežna plaminal RitMa platna ostanki 8-14 m dolgi, le naitin vrste za naif 11. perilo se nabirajo In prodajam zavoj za poskuSnjo 3<> m, I meter vin., pri do-nolnj. lucatov preostale posatn. kose ludl 3 kose od I vzorca) skoro zastonj brisačo. težke, bele. CMo platnene vrste (nri odjemu .2 kom.) i kos 66 vin. - Damast namizni prti in servlletl, čisto piatno, moderni vzorci, pri odjemu 3 namiznih prtov i kos ... le K 2 90, pri ocjemu 12 ser- |vl|elnv 1 kos le 56 vin. HJnhe iz naiboijSe pre|e, rube!jeiie 210^5-1 cm nrl odjemu o kosov 1 kom. K 2-80. Novosti barnenta, flcnele za srajce In bluze. PoSilja po povzeliu. Za m primerno denar nazaj Vzorci na željo. Ostanki zelo ceno 331 Thalnica za Dlalno Moli Procfiasha. HraljeviSradec $1.3, Desno. Združene tovarne zn volnino prodajajo lelos zopet izključno po meni '10U0 komadov takozvnuili vojaških taev za ceno le K H-HO kotnad in K 8'60 za nar (6 parov fianlio na dom) naravnost ua lastnike konj, Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožiihovina, temnosivi, okoli 150'200cm ve! : i, torej laliko pokrijejo ceiega konja. Uuzlo< no | pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzet n ali če se denar posije naprej, noj sc pošlje u na STEINEH-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 C. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za iieiicjn;a> joče sc zavoženi vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doSla od kobilarne v Kadavcu, Komortiu in Brody-jti,žnpi, a Kolarja Tutz-u, dr. Vračuna, odvetnika v Vara ui, posestnika VVeidibergerja Ilosvn, Griitnvaldn, .•;<., -itovak, Rotter Liditeii, pl. Mroczkowski-ja Dol ro-stany, tfosenunerja Zg.Molduva, llahlissa Manken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3135 Fohringerja in dr. iti NIZOSS lauarovalna družba za žiuSfeiije Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspcrnplntz 1. se priporočo zn sklepanje zavarovanj lin življenje, rente, doto in vojaško službo pod nnjugonnejS. pogoji in najnižjimi premijami Stanje zavarovanj koncem leta 1912: 400 milijonov. Rezerve „ „ 1912: 116 Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedtjnssc 40, kjer se sprej-mo vsak čas strogo reelni, delavni sotrud- niki proti dobri plači. Nadzorstvo za Kranjsko: Ljublj.-iun, Hrvatski trg :«i7 Najcenejfii nakup suknu, ženskega blaga, najboljših Sifonov, rvillm razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino L Kostevc. LiaEiSjaiia. Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. '35711 Tzdclovniijt-- in linjvct-ju zalogu kilniti pasov (bruli-bandov) trebušnih pasov, vsakovrstnih obvez. Zalogu l>ln«rn iz gnnii-| Jazababioo in bolnice, brizg-alnioe, gumijevo nogavice in blazine. Umetno noge, roke itd. Za gospodo zdravnike zaloga vsakovrstnih Instrumentov. 2005 (Za vprašanja po pošti naj se priloži znamko) . Za obilna naročila sc priporoča: K. Piotrowski, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 32, (Levčeva hiša).