PEVSKI ODSEK »GRAFIKA« V LJUBLJANI
PRIREDI V SOBOTO 6. OKTOBRA 1928 V VELIKI DVORANI HOTELA »UNION« OB PRILIKI PROSLAVE 60 LETNICE OBSTOJA GRAFIČNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
KONCERT
POD VODSTVOM G. PROF. GRÖBMINGA IN S SODELOVANJEM GOSP. M. RUSA
Spored:
1. Z. Prelovec: Slava delu
2. A. Haidrich: Cerkvica
3. Dr. A. Schwab: Večer na morju
4. P. Jereb: Pelin roža. Moški zbor z bariton-solom g. M. Rusa
5. R. Strauss:
a) Nočni izprehod j Poje gosp. M. Rus
b) Sen v mraku , Spremlja na klavirju
6. Fr. Schubert: Glasbi I kons. gosp. P. Šivic
7. Fr. Schubert: Noč
8. Fr. Schubert: Podoknica. Zbor z bariton-solom M. Rusa in spremljevanjem klavirja
9. St. Premrl: Moj mu blagoslov
10. J. Ravnik: Kam si šla .. .
11. V Mirk: Katrica
12. J. Gotovac: ladovanka
13. V. Mirk: Jutro
14. J. Ravnik: Zimska 13. E. Adamič: Franica
ZAČETEK OB 20. URI CENE: SEDEŽI PO 20, 15, 10 DIN - STOJIŠČA 5 Din
« LJUBLJANA
PUEDPRODAJA VSTOPNIC V MATIČNI KNJIGARNI IN NA VEČER KONCERTA PRI BLAGAJNI
1.	Slava delu
Oj, bratje, kaj je tista sila, ki druži v krog ponosni nas, ki bo v bodoče nas družila, ki je nikdar ne stare čas?
To plamen src je neugasen, to vera nam je v lastno moč, pred nami dan žari se jasen, v bodočnost stopamo pojoč.
Nikoli vdani ne mirujmo, življenju je neznan pokoj, hitimo z delom, v mislih snujmo, saj zmago le prinese boj.
Naprej, naprej, navzgor, to je vodilo, a delo je življenja slast, če nas in dom bo kaj branilo, to naša pest je, to naša čast.
Cerkvica tam gor sameva, tiho zre v dolinski mir, dol po travniku prepeva deček mlad, vesel pastir.
2.	Cerkvica
Žalostno zdaj zvonček poje, jok pogrebcev zadoni.
Tudi tebi, deček mladi, enkrat gori zadoni.
3.	Večer na morju
Po visokem nebu plava zlat oblak,	Plavaj, plavaj, čolnič,
po širokem morju plava čoln lehak.	solnca jasni grad,
Kakor da se vnel je temni ocean,	plameni tam v dalji
v žarnem ognju se zapadna stran.	jaz bi spal v njem rad!
4.	Pelin roža
Fantič, pelin roža cvetje grenko, to na vojski bo veselo!
Ljubico dobiš okroglo, tenko, tenko, tenko.
Gromko njeno grlo bo grmelo, Fantič, sto zvezd zlatih ti zasije, cvetje iz srca ti vzklije, pesem te zaziblje v mile sanje, kjer utihne jok in zdihovanje.
5.	a) Nočni izprehod
Molče sva šla skoz’ tiho, mirno noč v objemu nežnem.
V	oči sem ti gledal.
In mesec bledi svoj kras v tvoj je razlil obraz kakor zlata glavica je bila.
Zdaj kot svetnica si prikazala se, kot žar neba,
ljubezni polna vsa,
sveta in čista kakor božje solnce.
V	svojih očeh sem blažen začutil dih kot solze plahe.
Tesno sem objel, poljubil, nežno te poljubil.
Duša je jokala.
b) Sen
Širno polje je mrak objel,
ko solnčni je žar ugasnil v noč.
Zdaj daleč proč
grem k. ženi krasni, grem.
Tja na poljane, zavite v mrak, tja, kjer vzcvetel je jasmin.
Na daljno pot grem k dekletu v vas,
v mraku
počasen korak me vodi k njej, k ljubezni vabi tajni me glas.
Na daljno pot grem k dekletu v vas, kjer ljubezni sveti žar.
Počasen korak me vodi k njej, na daljno pot grem k dekletu v vas, kjer ljubezni sveti žar.
O glasbe čar, že v davnih, težkih	Otožno, milo spev se tvoj glasil je,
časih, v akordih sladkih harfe glas je pel, ko svet me s svojo fugo je objel,	nebeško solnce v sreči je sijalo,
si ti srce razgrel v ljubezni sladki,	o glasbe čar, iskrena hvala ti,
razkril pred mano divni, bajni svet.	umetnost božja, hvala ti!
7.	Noč
Oj, lepa noč,
daješ nam mir in dihaš pokoj! Glejte, zvezdice sanjave tekajo po jasnem svodu, in nebeškemu Gospodu tiho, tiho dajejo pozdrave!
Oj, lepa noč,
daješ nam mir in dihaš pokoj! Tiho nova vesna vstane, radost sladka ji sledi, z mahom virček okrasi in s cvetlicami poljane.
8.	Podoknica
Pritajeno, skriti v temnem nočnem plašču, prišli smo, s prstom lahko vpognjenim, tiho trkamo, da predrago zdramimo. Oglasi se!
Raste, krepko zadoni naš spev, glas kliče skozi noč in vas.
Oj, ne spi, ko prijatljev spev zveni!
Z lučjo Diogen je pred leti, stikal za ljudmi po sveti.
Pravi pa prijätlji so, še bolj redki ko zlato.
Ko ljubezen govori, takrat spanja dobro ni.
Ali kaj bi vsej naravi sen nadomestilo zdravi.
Naj zato beseda plitka, ne ukrade ti počitka.
Še pozdravček ni nič več,
vtihne naj vesela pesem,
tiho, tiho splazimo se zopet preč.
9.	Moj mu blagoslov
Iz korenka roža raste, roža rumena, iz kamenka voda teče voda hladena.
Devojčica rože brala pa je zaspala.
Mimo šeče mladi junak, on jo probudi.
Devojčica, rožičica, kaj si zaspala, cvetje ti je povenelo, kaj si nabrala?
Dragi ti se je oženil, kaj si ljubila?
Nek’ se ženi i oženi, moj mu blagoslov.
10.	Kam si šla
Kam si šla, mladost ti moja, kakor solnce za goro? Hladna.je večerna zarja in neskončna noč za njo.
Jaz pa pojdem na plesišče, dekle moje le z menoj.
Polko godci zaigrajo, oj, to plesal bi s teboj, oj, do jutra, oj, do solnca, ljubil, rajal kot vihar in ugasnil v divji strasti kot ugasne bliska žar.
Predla je predla Katrica volno, žalost polnila srce je bolno.
Fant je spomladi na vasi zaukal, čez rožmarin je v izbo pokukal, vtrgal najlepši nagelj je v lehi, pojdi no, Katrica, to niso grehi.
In ko ponoči vas je zasnila, rožmarin z okna dekle je vmaknila. Fant zjutraj odukal, fant je zarana, greda za njim je bila poteptana. Vstavila roka se je predici, solze so vroče tekle po lici.
12.	Jadovanka
A oj, a joj, a joj, u Mostaru tele poginulo.
Vas se Mostar za njim ojadio. Da je za čim ne bi ni žalio za tele žalosna mu majka.
Sve se babe u crno zavile,
a djevojke djerdjefe bacile, a tezaci ralo i motiku, dučandžije dučan zatvoriše, domačice u cm lonac vare, popadije crnu kafu piju.
A joj, u Mostaru tele poginulo, a oj.
13.
Mirno vse po dolu, mrak jutranji nad vasjo, ziblje se škrjanček v sanji, dremlje še nebo.
Somrak gine
in iz njega vstajajo planine; glej izza gore
prihiti mi zlatokrili prvi žar, lahno se smeje.
Prvi žar
neba mogočni žar, vir življenja, vsega hrepenenja!
Oj, kako hiti veselo
Jutro
v selo belo, v gnezdo gre drobno, ptičici odpre oko.
Njemu bratov pa sledi krdelo blesek nad vasjo.
In škrjanček se iz gnezda dvigne k nebu švigne, grlo pesem mu drobi, glasov sto in sto zveni.
Glasov sto in sto veselja poje:
Ti, ki bivaš nad višino,
Ti, ki čuvaš mi dolino,
Ti, ki zreš v srca globino, čuj molitvo duše moje!
14.	Zimska
Kraguljčki so radostno v dan zacingljali in z belim konjičkom, s srebrnim vozičkom, k nam botrico zimo so v vas pripeljali.
Ej, bofrica, tisoč ponižnih poklončkov!
Pa kaj prinesli?
Mogoče ste stresli iz plašča Kup sladkih bonbončkov.
Kaj? Kepe snežene nam boste le dali?
No, botrica, veste, najbolje da greste, ker z nami se nihče brez kazni ne šali.
15.	Franica
Oj, dobro jutro, mamica!
Pa kje je Vaša Franica?
Oj bolna Franica leži,
Pri njenem srcu zdravja ni. Ko si slovo na vojsko vzel, s teboj je šel njen čas vesel; nemirna in pa žalostna od tega dne je le bila.
In pisemca je čakala in skrivaj tiho plakala.
Pa pisemca ji bilo ni, in bolna Franica leži,
leži bolna sedem dni, pri njenem srcu zdravja ni. Oj mamica, brž v sobico, da vidim jo ubožico, če ona res umrla bo, go ovo pojdem jaz za njo. In šla sta v tiho sobico, je videl bolno Franico.
Na proti mu skočila je, ga srčno poljubila je, na prsi skrila mu obraz zdrava bila je ta čas.