Gospodarske stvari. Skrb za travnike spomladi. »Kadar v spomladi pade majhen sneg«, pravili so še stari ljudje, »takrat je to za travnike in pašnike, kakor gnoj za njive«. S tem so že najbolj priprosti kmetje prepričani, kolike vrednosti je za travniške rastline vlaga ali mokrota. Zlasti ima ona od snega to prednost, da zemljo povsod jednakomerno napoji. kar je zlasti v strminah veliko vredno, med tem ko dež le prenaglo steče v doline. To se pa tudi kmalu vidi, ker za pomladnim snegom je vsaka rastlina vse prenbvljena in z dvojno močjo začne poganjati. Kadar dobrotno nebo rosi spomladi toliko potrebno mokroto, takrat je čas, da se tudi kmet spomni svojili travnikov. Ne bom mu priporoeal v ta namen umetnib gnojil, ker vem iz skušnje, da to stane več ali manj denarja, da pa na njegovo pičlo mo§njo se le prerado zanaSa mnogo drugih potreb. V obče mu bočem pokazati tri najnavadnejše pomočke, zboljšati travnike, kateri ga ne stanejo dosti druzega, nego — skrbi in to največ takrat, kadar v poznej jeseni ali spomladi dežuje! Prva in glavna skrb bodi vsakemu kmetu, kam odteka iz njegovega dvorišča gnojnica. To napeljaj z jarkoin, kakor daleč moreš okoli po vrtu in dalje na travnike. Bog varuj, ta najcenejši in najuspešnejši pripomoček zaneraarjati, da se pusti gnojnica teči naravnost v kako strugo! Kadar nastane deževje, da je gnojnice odveč, naj se ona napeljava po plitvih jarkih sedaj na jedno in polem na drugo planoto, zlasti tje, kjer raste najslabša trava. Ne srae se takrat groziti kmetu, iti v dežju z motiko uravnavat in pravilno napeljevat vode po narejenih jarkih. Kaj bode dosegel s takšnim napeljevanjem gnojnice, prepričal se bode kmalu, da bode imela trava dvojno rast. Torej dragi kmetič, pazi najprej na umno porabo gnojnice! Ker pa seveda ta ne more teči po celem travniku in senožetih, treba misliti na drugo sredstvo. Ako je na zemljišču kaj studencev ali malih potokov, je temu lahko pomagati. Od vsakega, tudi najmanjšega studenca bodi napeljan jarek po travriku, da daje vlago rastlinam, mesto da bi se pri njega izviru nabirala mokrota in delala močvirje. Ali to še ni zadosti. Pri vsakem studeneu napravi umen kmet primerno jamo, v katero zapelje gnoja, okoli katerega naj teče voda, da izpiraje ga, nese rodovitnost po jarku daleč tje po senožetu. Večkrat, zlasti ob deževju, treba je gnoj v jami premešali, da se izpere in porabi vsa njegova redilna moč. Koder pa ni gnojnice in studencev, kaj pa tam? Ni prav vedno jedno pesem peti, nasprotno pa je res, da se dobro blago nikdar ne prehvali. Velikokrat se je že priporočal za travnike pepel, zlasti tam, kjer se z drugimi gnojili ne more blizu. Tako ga lahko mirne vesti priporočam tudi jaz, samo da mu k rabi priložim nekaj opazk. 1. Mora se paziti, da je pepel suh, nov ali dobro ohranjen. Pomniti je, da kadar pride pepel v dotiko z mokroto, izgubi svojo moč, enako milu, s katerim je ludi v žlahli. Moker ali vlažen pepel se ne loči od prsti, ker je že izgubil svojo redilnost — lug. 2. Treba ga je nasejati, kadar so tla prazna, ko ni rastlin, da more njegova moč do korenin zelišč. Torej velja v poznej jeseni, v spomladi, ali pa kadar se je seno ravno spravilo s travnika. Vsikdar pa naj se naseja med dežjem! Le ako bode nova mokrota splahnila nasejani pepel kmalu v zemljo, imelo bode to sredstvo povoljen uspeh. Od luga, ki ga tako nareja pepel, pognala bode trava mnogo gostejša, zlasti pa bode se oživila ondi rudeča »divja detelja.« Toliko bodi priporočeno kmetom o hribih za oskrbovanje travnikov spomladi, kadar ni več časa ali pa splob ni prilike za — gnojenje. Le to, ako je mogoče, naj se vrši vselej v jeseni, da zimska mokrota splahne gnoja redilnost v tla. Pohorski. Sejmovi. Dne 26. marcija v Dobovi, na Hizeljskomlin Teharjih. Dne 27. marcija na Podplatu, v Slov. (iradcu in Celju (tudi za konje). Dne 29. marcija pri Sv. Ani na Nemškem. Dne 1. aprila na Hregu pri Ptuju (za svinje). Dne 2. aprila v Artičab.