Izhaja
meseino dvakrat.
Uredništvo In uprav-niStvo je v Salendrovl ulici St.6.
Oglase se ražuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Frelih
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 1.
Ljubljana, 15. Januarja 1928.
Leto Vlil.
Pno društvo hišnih posestnikov
v Uubijoni
vabi na
izredni občni zbor
ki se bo vršil
v ponedeljek 23. lun. 1928 točno ob 6. uri zv.
v veliki dvorani hotela ^nion' v Ljubljani
Na zboru se bo razpravljalo:
1.	0 novi davčni reformi.
2.	0 členu 69, fin. zak. za leto 1928-29.
3.	0 občinskih zadevah ljubljanskih.
4.	Slučajnosti.
V zadnji številki »Mojega doma« smo natanko opisali nevarnost, ki preti skoro vsem posestnikom v Sloveniji, zlasti ljubljanskim in okoliškim, čl. 69 fin. zak., s katerim se hoče onemogočiti vsako prodajo ali zakup hiš in posestev. S tem bo uničen ves promet z nepremičninami, ki bodo zgubile skoro vsako vrednost.
Zato je dolžnost vseh hišnih posestnikov, da proti temu protestirajo in napravimo vse korake, da vladni predlog ne postane zakon. Zato upamo, da ne im prav nobenega posestnika, ki bi se ne udeležil tega važnega zborovanja.
Važna ho tudi razprava o novi davčni reformi, ki nam sicer obeta donesti nekaj alaišaVi, ki pa je v predlaganem načrtu krivična in previsoka obdačitev hišne posesti, zlasti lastnih stanovanj vi Mostah in Viču. Vstop je dovoljen samo proti izkaznici, zakar zadostuje zadnja številka ;>Mojega doma« ali pa pobotnica (položnica) o plačani članarini. S polnoštevilno udeležbo liedete pokazali, da niste nikakor voljni, da bi se vas na tak način omejevalo v Vaši lastnini.	Odbor.
Or. Vinko Gregorič:
Izenačenje davkov
V pravni državi morajo imeti davki tudi pravno podlago. Vsak davkoplačevalec naj bi si lahko sam izračunal, koliko in kedaj ima plačati davke. Nesigurnost obdavčevanja rodi nezaupanje v državo. Koj ko smo dobili ustavo, bi morala skupščina smatrati kot pno delo: enako ureditev obdavčevanja za vso državo. Bremena morajo biti enakomerno razdeljena in reorganizacija davčnega sistema mora stremeti za tem, da je obdavčevanje točno, enostavno, jasno, brez šikan in upravni aparat po ceni. Ni nami treba toliko vrst davkov, toliko paragrafov, da se velikokrat davčni strokovnjak sam ne spozna, kaj šele navadni državljan, ki mora preštudirati vse ^ obsežne davčne predpise. Po mojem mnenju bi bil ideal obdavčenja enotni pro-Rcesivni osebni dohodninski davek. Vsi
drugi, direktni davki naj bi odpadli. Obdavči naj se ves skupni čisti dohodek davkoplačevalca v preteklem letu. Od tega iz-računjenega čistega dohodka naj bi se plačal gotov odstotek, ki pa bi bil teni večji, čim večji je ta čisti dohodek. Na ta način bi se vsi dohodki, bodisi iz kateregakoli naslova, enakomerno obdavčevali, oblasti in srezi bi pa pobirali doklade k temu državnemu davku, samoupravnim občinam bi se pa odkazali vsi indirektni davki, kar bi bilo pravično, ker indirektni davki zadenejo lokalni promet in lokalni dobiček.
Po tem uvodu naj bi se davki tako-le razdelili:
I.	Dohodki države (1. carina, 2. kolko-vina, 3. državni monopoli in državni obrati, 4. enotni progresivni osebni dohodninski davek.
II.	Dohodki oblasti in srezov. 1. doklade na enotni progresivni splošni osebni dohodninski davek. 2. Dohodki avtonomnih podjetij.
III.	Dohodki avtonomnih občin. 1. vsi indirektni davki (trošarina, veselični davek, davek na prirastek vrednosti nepremičnin pri prodaji, razne takse). 2. Dohodki občinskih podjetij. 3. Gostaščina. Predpogoj pa je, da male občine prenehajo in se združijo v občine, ki bi štele najmanj 5000 duš.
Na ta način bi se davki države in avtonomnih korporacij na vsakomur razumljivi način zenačili; avtonomni dohodki občine pa bi bili v rokah teh občinskih za-stopov, ki poznajo lokalne razmere in se lahko obdavčevanje tem razmeram prilagodi. Ves davčni aparat bi bil pregleden in bi se eventualni rekurzi tudi naglo reševali. Vsak davkoplačevalec bi si izračunal svoje dohodke in izdatke in lahko takoj dognal, koliko davka ima po predloženi lestvici plačati državi in koliko doklad avtonomnim oblastim in srezom. V nar. skupščini se za gotovo dobo, morebiti 3 leta določi odstotna lestvica, da se krijejo državne potrebščine. Doklade za avtonomne potrebščine bi se pa morale vsako leto določiti za prihodnje davčno leto. S tem bi se odpravil dosedanji sistem, da se z zvišanjem državnega davka tudi avtomatično zvišajo avtonomne doklade, ki je dosedaj po nepotrebnem obremenoval davkoplačevalca.
Neobhodni pogoj, da se tako obdavčevanje more izvršiti, pa je pravočasna in izčrpna predložitev proračuna na podlagi računskih zaključkov glede dohodkov in izdatkov zadnjih 3 let. Ako ni pri proračunski razpravi tega temelja, je vsak proračun fiktiven in neutemeljen. Proračun se mora predložiti 3 miesece pred novim davčnim letom in ga rešiti tudi v tem, roku. Istotako se mora predložiti 3 mesece po končanem davčnem letu računski zaključek za pretečeno davčno leto, pregledan od kontrole, ki jo mora kmeti vsaka javna uprava. Ako se bo na ta način postopalo, se bo tudi dvignila davčna morala prt davkoplačevalcih gotovo ne v škodo države,
ako bodo uvideli davkoplačevalci točne račune in resno gospodarstvo.
Davčno vprašanje sega globoko v vso javno življenje. Stanovska zastopstva so poklicana baviti se temeljito s tem vprašanjem, preden postane nameravana davčna reforma zakon. Na podlagi referatov teh stanovskih zastopstev' bi se konečno redigiral zakon. Izključena pa mora biti vsaka politika.
Napoved bi moral davkoplačevalec 'predložiti do konec februarja davčnega leta. Ako do tega roka ne predloži napovedi, mu davek odmeri davkarija po lastnem preudarku. V slučaju, da ne veruje davkarija napovedi, mora ona dokazati, da napoved ni prava; ako pa davkarija sama brez napovedi davkoplačevalca odmeri, mora davkoplačevalec dokazati, da odmera davkarije ni prava.
Davek bi bil različen za samske in za one, ki imajo preskrbeti rodbinske člane.
Samski plača celotni davčni predpis; za vsakega rodbinskega člana bi se pa odpisal gotovi odstotek, — S tem se ščiti družina z mnogimi nepreskrbljenimi člani.
Določi se tudi eksistenčni minimum, toda resničen, s katerim se da v resnici živeti, ne pa kakor dosedaj samo fiktiven.
Objavil sem sicer svoje misli že pred dvemi leti, vendar smatram za umestno sedaj, ko je nastopilo vprašanje izenačenja davkov v naši državi, v akutni Stadij, da stopim še enkrat pred javnost. Morebiti je ta moj načrt pogresen; rad se dam podučiti, saj je edini namen te javne diskusije, da se razbistrijo pojmi in doseže kar je najbolje za državo in za davkoplačevalce.
Hlini posestniki in davina reforma
Na zahtevo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo je bila sklicana seja Glavnega Saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov v Beogradu za dan 14. t. m. Konference so se udeležili delegati skoraj vseh mest, našo Zvezo je zastopal predsednik Frelih, društvo v Mariboru pa predsednik Glaser. 0 davčni reformi, zlasti o hišno - najemninskem davku je obširno poročal g. Frelih, nakar so bili sprejeti predlogi za resolucijo, ki jo navajamo spodaj. Delegati so intervenirali pri vseh poslaniških klubih radi znižanja hišno-najemninskega davka, kakor ga je predlagala vlada. Dosegli smo precej uspeha, o katerem bomo poročali drugič.
V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil v hotelu fmperial: v Beogradu izredno dobro obiskan shod, ki ga je sklicalo Udruženje posestnikov v Beogradu. Shod je vodil društveni predsednik s. Erakovič; udeležili pa so se ga vsi v Beogradu se mudeči delegati Glavnega Saveza.
Po otvoritvenem govoru predsednika udruženja Erakovića se je oglasil k besedi zastopnik sarajevskih posestnikov Bogu-nović, ki je v temlperamentnem govoru po-
jasnil, v kakšnem položaju bodo hišni posestniki, če bo sprejet nov davčni zakon. Prvi strel za ujedinjenje, je dejal Boguno-vič, je počil v Sarajevu, in ta strel je nam prinesel svobodo Ln ujedinjenje, pa tudi materijalno suženjstvo. Bosanci so umirali za svobodno državo na vešalih, zdaj pa umirajo v nji gladu.
Govornik je žel za svoja izvajanja viharno odobravanje. Za njim se je oglasil k besedi član uprave Nikolič, ki je pojasnil, kaj je storilo udruženje v preteklem poslovnem letu. Izjavil je, da obstoja država samo za peščico ljudi in da naj ti ljudje nosijo vso odgovornost za posledice svojega dela.
Največje zanimanje je vzbudil govor predsednika društva hišnih posestnikov iz Ljubljane g. Freliha, ki je najprvo pozdravil zborovalce v imenu ljubljanskih in vseh posestnikov iz ostale Slovenije, nadalje kot prvi podpredsednik v imenu Glavnega Saveza ter končno v imenu in-ternacijonalne >1’ Union de la Propriete Bätlie«, katere predsednik g. grof Lar-meroux ga je na kongresu v Haagu naprosil, da pozdravi posestnike iz naše države na vseh zborovanjih. Nadalje je Omenjal, da je hišno-najemninski davek na Cehoslovaškem, ki je socijalistično vladana, največji v Evropi, da pa vendar znaša za Prago in Brno samo 12%, v> vseh drugih mestih pa po 8% najemnine. Toda v Jugoslaviji bodemo tudi pp novem plačevali več kakor sedaj na Cehoslovaškem. V Ljubljani pa smo nekaj let plačevali 68% državnega davka brez doklad, sedaj pa plačujemo v vsej Sloveniji državnega davka 38.76 odstotkov, z dokladami pa plačujemo v nekaterih krajih več kakor znaša prejeta najemnina, tako, da mora hišni (posestnik do 40 Din iz svojih žepov doplačevati pri 100 Din najemnine. Progresivnost ni pravična, ker radi odprave dohodnine sedaj razni bogatini in špekulant je ne bodo plačevali sploh nobenega davka.
Nato je govoril o famoznem členu 69. novega finančnega zakona, po katerem bi ne smel noben posestnik na ozemlju 50 km od meje prodati svojega zemljišča brez dovoljenja vojnega in notranjega ministrstva. Na shodu je bil navzoč tudi neki uradnik notranjega ministrstva, ki je izjavil, da je ta člen v interesu države, češ, da imamo na meji vohune. G. Frelih ga je zavrnil, da hišni posestniki niso vohuni. Vohuni da imajo avtomobile in dovolj denarja, nimajo pa hiš.
Sledilo je še več govorov, na kar je bila sprejeta resolucija, ki jo predloži udruženje Narodni skupščini. Resolucija se glasi:
1.	Da se zniža osnovna davčna stopnja od 12 na 10 odstotkov, vštevši vse davčne pribitke, invalidski in komorski davek, iz-vzemši vsak progresivni davek.
2.	Da se najemnine onih stanovanj, v katerih stanujejo sami hišni posestniki, računajo za 50 odstotkov nižje kakor najemnine v sličnih stanovanjih, kjer ne stanujejo hišni posestniki.
3.	Da se neoddana poslopja odnosno lokali oprostfe davka, dokler niso oddana v najem.
4.	Na račun stroškov za vzdrževanje poslopij in za upravljanje naj se odbije od najemnine 30 odstotkov v vseh mestih naše države.
5.	Finančni minister ne sme pod nobenim pogojem dobiti pooblastila, da bi na svojo roko po potrebi zvišal davčno stopnjo.
6.	V zakon mora priti člen, ki bo določal, da se morajo pri prijavi dohodkov od poslopij odbiti obresti na vknjižene dolgove in da se ima smatrati samo ostanek kot čisti dobiček.
7.	Celokupni davčni prebitki samoupravnih teles ne bi smeli prekoračiti 10-odstotnega državnega davka.
8.	Vsi gospodarsko upropaščeni lastniki poslopij in zemljišč, ki so 15 let nosili na svojih ramah stanovanjski zakon in torej tudi žrtve za državo, morajo biti oproščeni novih visokih davščin vsaj za 15 let, to je toliko časa, kolikor je trajal zloglasni stanovanjski zakon.
Po resoluciji je predsednik Eraković prečital tudi najnovejšo izjavo ministra za socijalno politiko dr. Gosarja. Glede na to izjavo je bil sprejet dodatek k resoluciji, ki protestira proti tej nepotrebni izjavi.
Uredni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani
Dne 30. novembra 1927 se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« izredni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov, ki je bil izvanredno dobro obiskan kljub neugodni popoldanski uri. Po pozdravu navzočih udeležencev je predsednik zlasti prisrčno pozdravil predsednika bratskega društva v Zagrebu g. polkovn. čačkoviča.
Vladni svetnik dr. Lovro Požar je v temeljitem govoru protestiral proti nameravani ukinitvi ljubljanske univerze. Soglasno je bila sprejeta od njega predlagana resolucija. Dr. Regali je protestiral proti premestitvi upravnega sodišča iz Celja v Zagreb in proti reduciranju železniške direkcije od 8 na 4 oddelke.
Društveni predsednik je očrtal pomanjkljivost novega stanovanjskega zakona in je razlagal najvažnejše njega določbe. Ker se je 95 odstotkov hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov sporazumelo glede stanovanjske najemnine, je bilo podaljšanje zakona popolnoma odveč.
Predsednik g. čačković iz Zagreba je pozdravil navzoče v imenu svoje organizacije in očrtal pomanjkljivost stanovanjskega zakona z ozirom na hrvatske razmere.
Predsednik Frelih je v daljšem govoru orisal zasluge g. čačkoviča za hišne posestnike in zlasti i*adi spopolnitve naših organizacij ter predlagal, da ga naše društvo izvoli za svojega častnega člana, kar so zborovalci enoglasno z velikim odobra-vaniem sprejeli, nakar se je g. Čačkovio v lepih besedah zahvalil za izkazano zaupanje. Dr. Regali ie nato razložil vsebino novega stanovanjskega zakona z ozirom na naše slovenske razmere. Predsednik Frelih pa načrt davčne reforme, ki je predložena Narodni skupščini. Z odlaganiem davčne reforme se vleče vsa stvar od leta do leta in so s tem davkoplačevalci v Slovenili neprimerno visoko oškodovani in se iirrn nalaga mnogo večja bremena, kakor ostalim davkoplačevalcem v državi.
Nato je predsednik 'obširno kritikoval dosedanje mestno gospodarstvo in je predlagat primemo resolucijo.
Ko so ie še določila članarina za leto 1928. ie predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Sprejete so bile soglasno sledeče resolucije:
I Resolucija.
Hišni posestniki, zbrani na svojem izrednem občnem zboru dne 30. novembra 1927 se popolnoma strinjajo s prizadetimi akademskimi krogi in posameznimi korporacijami cele Slovenije, ki so povzdignili svoj glas proti nameravani okrnitvi ljubljanske univerze ter kot eminentno gospodarska organizacija baš tudi z gospodarskega stališča enodušno protestira proti ukinitvi katerekoli fakultete, tega po skoro stoletnem zahtevanju doseženega najvišjega učnega zavoda.
Nasprotno Prvo društvo hišnih posestnikov zahteva, da se doslej še vedno nepopolna univerza čimpreje izpopolni s celotno medicinsko fakulteto in da se za izpopolnitev te poslednje in za zadostno znanstveno opremo vseh ostalih fakultet stavi v vsakoletni, (proračun tolike kredite, da ne bode naša univerza poleg dveh ostalih sestra očividno izgledala kot pastorka. To pa zahteva, ker je bila Ljubljani kot tretji, t. j. slov. prestolici z zakonom zasigurana popolna slov. univerza, ne pa fakulteta.
2.	Ker irma obstoj in razvoj vsake univerze, kakor za vsako drugo mesto, tako tudi za Ljubljano največji pomen ne le za kulturni, marveč zlasti za gospodarski njen napredek.
2.	Ker plačuje Slovenija, v prvi vrsti pa Ljubljana toliko državnih različnih davkov, da sme upravičeno pričakovati, da se bodo mogli njeni talentirani sinovi na domačem vseučilišču povzdigniti oz. povzpeti do najvišje izobrazbe.
3.	Ker je Ljubljana bolj kot katerekoli mesto Kraljevine ipio svoji ravno pravšni velikosti, po svoji zdravi in krasni legi, kakor nalašč ustvarjena za sedež univerze, ko nudi mladini z modernimi napravami vso potrebno ugodnost na študij za njen moralni in fizični razvoj, bližnje sosedstvo tujih znanstvenih središč pa profesorjem priliko za izpopolnjevanje in izmenjavo znanstvenih pridobitev.
II. Resolucija.
Zbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani, zbran dne 30. novembra 1927 v dvorani hotela »Union: v Ljubljani, protestira zoper odpravo Upravnega sodišča v Celju in prenos njega poslov na Upravno sodišče v Zagrebu, kar se namerava storiti s čl. 39 novega fin. zakona in to iz sledečih razlogov:
1.	Upravno sodišče v Celju je upravno sodna instanca za celo Slovenijo, kjer je v veljavi čisto drugačno upravno pravo kakor v sosednji Hrvatski, vsled česar je nujno potrebno samostojno upravno sodišče za Slovenijo. Praksa jasno dokazuje, da so le tista sodišča prvovrstna, ki stoje v živem stilcu z življenjem samim in ki poznajo dejanske razmere, o katerih naj sodijo, neposredno iz lastnega opazovanja. Slabe izkušnje, ki jih je imelo hišno posestvo z višjim stanovanjskim sodiščem v Zagrebu v zadnjem času, zahtevajo, da ostane slovensko upravno sodišče v Celju, ker bi v Zagrebu kaj kmalu bilo pričakovati, da bi sodili o slovenskih upravnih zadevah sodniki, ki ne bi natančno poznali niti v BI oveni ji merodajnega prava, niti razmer in še celo jezika ne.
2.	Hišni in zemljiški posestniki imajo mnogo stikov z upravnim sodiščem bodisi v stavbnih, davčnih ali drugih zadevah. Pota k razpravami v Zagreb bi posest-nikom iz Slovenije podražila upravno ju-stico popolnoma po nepotrebnem in povzročila bi nepotrebno izgubo na času. V izrečnem gospodarskem interesu hišnih in zemljiških posestnikov je, da ostane upravno sodišče v Sloveniji, zlasti ker se stroški za to sodišče s premestitvijo v Zagreb ne bodo znižali, ampak zvišali, kar je tudi v škodo državnih financ.
3.	Izjavljamo odločno, da smatramo postopno demontacijo različnih kulturnih in upravnih ustanov v'Sloveniji za nepotrebno in z ničemur utemeljen^ zapostavljanje Slovenije samie, ki je z ozirom na njeno geografično lego in nesorazmerne davčne dajatve, pokrajina, ki bi zaslužila vso pozornost, ne pa zapostavljenje.
TIT. Resolucija.
Zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani protestira proti ukinitvi
ljubljanske železniške direkcije vsled nameravane reorganizacije uprave državnih železnic.
1.	Se z reorganizacijo število kontrolnega oeobja dejansko ne bo nič zmanjšalo. Odtpadlo bo sicer osobje v Ljubljani, zato pa se bo moralo pomnožiti v Beogradu. Vsled odhoda toliko diružin iz Ljubljane bodo na škodi vsi ljubljanski pridobitni krogi, med tem ko itak prenapolnjenemu Beogradu ne bo nič koristilo.
Izpad tolikega števila kontrolnega uradništva ne pomeni samo enkratno, temveč trajno škodo, ker tudi bodoči inteligenčni naraščaj ne bo dobil vi Ljubljani službe pri železnici.
2.	Še večja škoda v gospodarskem krogu bo okrnitev ljubljanske železniške direkcije od 8 na 4 oddelke vsled centraliziranja vseh večjih materijalnih nabav v Beogradu. Ljubljanski industrijski in pridobitni krogi ne bodo v Beogradu mogli uspešno konkurirati s tamošnjimi, ker jim ne bodo razmere znane in bi prihajali s ponudbami prepozno. Iz navedenih razlogov zahtevamo, da ostane ljubljanska železniška direkcija z vsemi 8 oddelki neokrnjena.
IV.	Resolucija.
Hišni posestniki odločno protestirajo zoper novi stanovanjski' zakon, ki je bil sklenjen kljub jasnemu določilu člen 1 novele z dne 23. oktobra 1926, ki je zakonito določil, da se vsako omejevanje proste razpolage preneha s 1. novembrom 1927. Protestirajo, da vse intervencije in pojasnila naša in vseh drugih organizacij posestnikovi v državi, da podaljšanje stanovanjskega varstva ni potrebno in je splošno škodljivo, niso privedle do odprave stan. varstva, kakor tudi ne izjave najvažnejših gospodarskih korporacij. Smiatrajo. da je novi stan. zakon zadnji likvidacijski korak zaščite najemnikov po izjavi ministra socijalne politike samega. Protestirajo tudi proti odločbi v novem stan. zakonu, da nosi v odpovednih pravdah vsaka stranka svoje stroške, zlasti povdarjajo, da je poslanec dr. Maček popolnoma ipo nepotrebnem in v nasprotju vsej dosedanji praksi povzročil snreietje tetra določila, kar povzroča nagajive ugovore najemnikov in stvarno popolnoma neopravičene stroške posestnikom.
V.	Resolucija.
Hišni posestniki zahtevajo, da se naselijo v stanovanjih v novih mestnih hišah v Ljubljani edinole deložiranci in odpovedane! iz starih biš, ne pa druge stranke, ker če se ne preskrbi stanovanj res potrebnim ljudem, je vsaka stavbena akcija od strani občine nepotrebna in nezmiselna.
VI.	Resolucija.
Protestirajo odločno zoper vodarino in gostaščino v Ljubljani 18%, v kateri višini je to davščino za leto 1928 določil g. vladni komisar. Ugotavljamo, da je bila za leto 1923 in 1924 odmemn podlaga za te davščine le najemnina po 11 milijonov dinarjev, da pa je celoletna najemnina v Ljubljani znesla za leto 1925 in 1926 kakih 28 milijonov dinarjev. Ker se je od-miema podlaga zvišala za 300%, bodo posestniki in najemniki plačevali trikrat tako visoko gostaščino in vodarino in bo imela mestna občina le pri mestnem vodovodu skoro 2 milijona dobička. Znižanje teh davščin je torej več kot upravičeno in tudi popolnoma mogoče pri štedenju v občinskem gospodarstvu. Odločno zahtevamo v interesu hišnih posestnikov in najemnikov, da se te omenjeno davščine znižajo vsaj na 12% ter se tozadevni vloženi pritožbi ugodi!
Zahtevamo, da se najemnine v mestnih hišah določijo v isti višini, kakor so najemnine v smislu stan. zakona za druge
najemnike v ljubljanskih hišah. Nedopustno in krivično smatramo, da znaša primanjkljaj v mestnih hišah skoro IV2 milijona dinarjev, ki ga morajo pokriti ostali davkoplačevalci. Na ta način nastane tudi neopravičen primanjkljaj v občinskem proračunu, ki se mora kriti z dokladami vsega občinstva radi tega, da nekateri prepoceni stanujejo. Protestiramo tudi proti temu, da bi se podrla hiša na Poljanski cesti št. 15, ki je še v dobrem stanju, bi se s tem zgubilo 10 stanovanj in 4 obrtni lokali ter bi bilo treba za te najemnike dobiti stanovanja drugod, s Čemur se po nepotrebnem zgubljajo stanovanja.
Zahtevajo, da se vsi javnosti natančno in s številkami pojasnijo prekoračenja v proračunu pri mestnih stavbah, ker gredo vsa sredstva iz žepov davkoplačevalcev, ki imajo pravico zahtevati, da se jim natoči čisto vino. Odbor Prvega društva hišnih posestnikov se pooblašča, da sestavi obširno spomenico o mestnem gospodarstvu in pravočasno vloži pritožbo proti previsokemu proračunu.
Končno zahtevajo, da se vsi sklepi mestnega magistrata, kakor občinskega sveta razglašajo v ljubljanskih dnevnikih, kakor je bilo to dosedaj vedno običajno in ker morajo biti o tem obveščeni vsi davkoplačevalci, od katerih se ne more zahtevati, da bi dotične sklepe iskali na mestnih tablah, ki jih je komaj čitati.
VII.	Resolucija.
Ponovno zahtevamo takojšnje zjedna-čenje direktnih davkov ter smatramo za nujno potrebno, da Narodna skupščina v najkrajšem času prejme z gotovimi spremembami načrt davčne reforme, ki je sedaj predložen Narodni skupščini v sklepanje. Pri tem zahtevamo, da se določena davčna stopnja zniža na 12 %, kakor znaša najvišja stopnja za hišno-najemninski davek v drugih državah, ki je večinoma mnogo nižja ter znaša samo 3 db 8% ter da se ocenitev vrednosti lastnega stanovanja v Ljubljani določi za 50% nižje kakor v najem oddana, v okolici in na deželi pa se določi davek po številu sob.
Ker se z davčno reformo odlaga od leta do leta in s tem davkoplačevalce v Sloveniji neprimerno visoko oškoduje in nalaga mnogo večja bremena kakor ostalim davkoplačevalcem v državi, zahtevamo od vseh poslancev, zlasti slovenskih v Narodni skupščini, da zastavijo vse svoje moči v tem pogledu, da Narodna skupščina v najkrajšem času sprejmie predloženi načrt zjednačenja davkov. Javno bodemo nastonili proti vsakemu poslancu, ki bi sim šal s kako demagogijo zavlačevati toliko nepotrebno in splošno zaželjeno davčno reformo v naši državi. Katera politična stranka bi preprečila davčno reformo, bo prevzela vso odgovornost za to škodo na se in jo bodemo delali odgovorno za vse posledice.
Q. minister soc. po'l'lke dr. Gosar In stanovanjska zašči a
Glasom časopisnih poročil, med temi tudi »Slovenca« je g. minister uri razpravi svojega proračuna pred finančnim odborom izjavil sledeče:
»Kaj se je glede stanovanjskega vprašanja storilo, je znano. Od f. anrila dalje ho vse odvisno od hišnih posestnikov. Ce bodo nvidevni, se ho stanovanjska zaščita končala, če tega ne bo, se ho pojavila potreba za zaščito najemnikov.
Pozabil pa je pri tem nasloviti enak apel tudi na najemnike, kakor so to do-sedaj navadno ministri napravili. Ne samo od posestnikov, tudi od naiemnikov je odvisno, če bodo končno videli potrebo sporazuma, ali ne. S takimi izjavami pa se
najemnikom že v naprej daje potuho in ohemogočuje vsako sporazumljenje med posestniki in najemniki. Posestniki naj ministrove besede uvažujejo, treba pa je, da g. minister pozove tudi najemnike za drugačno postopanje in več uvidevnosti, kakor dosedaj. Nerazumljivo pa nam je, zakaj je g. minister stavil termin že 1. aprila, ker velja zakon do 1. maja 1928.
Dr. Jos. Regali :
Napačne odpovedi radi neplačane najemnine, žalitev, kvare stanovanj Itd. Neumestnost zvišanja najemnine po odpovedi najem, predmeta.
Kakor znano, je novi stan. zakon z 29. X. 1927, ki velja od 1. novembra 1927 dalje, podaljšal v čl. 8 veljavnost čl. 10 stan. zak. z 15. V. 1925 do 1. maja 1928. Tudi med 1. novembrom 1927 in 1. majem 1928 more in sme torej hišni lastnik odpovedati stanovanje takemu najemniku, ki je bil pred 1. novembrom zaščiten in stanuje v stari hiši (izvzemši hiše malega lastnika vojnih vdov in sirot oz. drugi druge pred 1. nov. 1927 proste stare hiše) na 15 dni vsak čas iz razlogov podaljšanega čl. 10, točki č - f) stan. zakona z 15. V. 1925. Če omenjeni najemnik ne plača dolžne najemnine v 2 mesecih, če izkorišča stanovanje zoper njegov namen, ali če stanovanje kvari na očito škodo lastnika; če živi najemnik ali podnajemnik pohujšljivo ali onemogoča s svojim (ponašanjem prebivanje lastnika ali sonajemnikom ali pa če najemniki ali njegovi domačini razžalijo ali poškodujejo lastnika ali njegove domačine — ima lastnik pravico odpovedati vsak čas ter se ima najemnik izseliti v 15 dneh.
Te vrste odpovedi vlagati je po 1. novembru 1927 sevteda pri okrajnih sodiščih, ki so zanje edino pristojni. Praksa bo stala glede takih odpovedi kakor vse kaže na stališču, da se imajo podajati v obliki odpovedi, ne pa v obliki tožbe. Če najemnik ne bo podal zoper tozadevno odpoved ugovorov v 8 dneh, bo postala odpoved po čl. 10 č-f) st. zak. z 15. V. 1925 oz. čl. 8 st. zak. z 29. okt. 1927. pravomoćna ter bo predlagati 16. dan po pravomoćnosti delo-žacijb pri okraj, sodišču. Če bo pa najemnik ugovarjal zoper tako odpoved, bo moral plačati lastnik takso 300 Din, nakar‘bo razprava in bo iztekla sodba. Stroške v takih slučajih nosi na vsak način vsaka stranka svoje lastne, bodisi, da lastnik pri razpravi vspe ali propade.
Hišni lastniki pa podajajo tozadevne odpovedi po podaljšanem čl. 10 č-f) stan. zak. z 15. V. 1925 iz zgoraj navedenih raz.-logov dostikrat često napačno. Lastniki navedejo v uradnem formularju dostikrat le, da odpovedujejo po čl. 10 č) ali d) ali e) ali f) cit. zakona oz. napiše to sodni pisarniški uradnik v odpovedni formular, tako da v odpovedi niso navedena posamezna določna dejstva in okolnosti niti priče, ki naj bi te okolnosti potrdile. Vse na ta način napravljene odpovedi wo čl. 10 č-f) so neveljavne in jih mora sodišče zavrniti, če odpovedanec ugovarja zoper nje. Po predpisih civ. pravdu, reda je treba v te vrste odpovedih natančno navesti že v odpovedi sami vse odpovedne razloge od prvega do zadnjega že v odpovedi sami; navesti je tireha n. pr. Kedaj in s kakimi besedami oz. dejanji je bil lastnik razžaljen, kedaj in kako je najemnik kvaril stanovanje, od kedaj in koliko je zaostal dolžan na najemnini itd. ter predlagati za te trditve tudi dokaze. Šele pri razpravi, ki se vrši vsled ugovorov odpovedane stranke, lastnik ne more vej: navajati konkretnih odpovednih razlogov, ker je v smislu orocesualnih predpisov to pri razpravi že prepozno in zamujeno. Če je lastnik vložil
napačno in pomanjkljivo odpoved, bo pri razpravi pogorel, čeprav šele pri razpravi navaja še tako utemeljene odpoved, razloge v smislu podaljšanega čl. 10 lit. č-f. stan. zakona z 15. V. 1925 Pri ravno navedenih odpovedih je torej paziti, da je vse, kar ima lastnik navesti zoper odpovedano stranko, navedeno že v odpovedi sami.
*
Gode se slučaji, da lastnik odpove najemniku čisto pravilno in odpoved postane tudi pravomoćna, tako da bi lastnik lahko brez vsega dosegel pri sodišču ob danem času deložacijo. Lastnik pa gre in po pravomoćni odpovedi zahteva od najemnika višjo najemnino mesto dosedanje. Če najemnik novo najemnino sprejme in se lastnik in najemnik pri temi izrečno in nepobitno ne domenita, da ostane že pravomoćna odpoved v veljavi vkljub izpreme-njeni najemnini (to se v resnici v takih slučajih nikdar ne zgodi, ker noben najemnik, ki mu je odpovedano, ne bo delal lastniku uslug, ne da bi imel kaj od tega), je smatrati, da sta sklenila lastnik in odpovedani najemnik novo najemno pogodbo in je tako izgubila že pravomoćna odpoved veljavnost. Če bi lastnik, ki ima zoper najemnika že pravomoćno odpoved v rokah, povišal odpovedanemu najemniku najemnino in bi slednji tudi plačal povišek, bo vedno smatrati, da je odpoved izgubila svojo moč. Ne kaže torej in ni previdno, da bi najemnikom, ki jim je odpovedano, lastnik zviševal prejšnjo najemnino.
Vložitev napovedi
a)	za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za 1. 1928. poteče dne 31. januarja 1928. Do tega roka mora vsakdo, čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zak. o osebnih davkih. Zaslužek telesnih delavcev ni zavezan dohodnini.
b)	za rentnino. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega pozfva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom 1. 1927 niso izpremenili in se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davč-nih uradih.
Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev za 1. 1928.
1. Telesni delavci (delavke), ki opravljajo delo samoetalno ali od delodajalca nezavisno (postrežki, dninarji, žagairji, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil in tem podobni), morajo brez posebnega poziva vložiti prijave do 31. januarja
1928 in napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegli v letu 1928.
2.	V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delavce, (delavke), če ne odvajajo davka z mesečnim, četrtletnim seznamkom. V prijavah je treba navesti za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca zaslužek, ki ga bo po vsej priliki dosegel v i. 1928.
3.	Delodajalci, ki odvajajo davek z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja, ako kupčujejo na debelo« ali »na debelo in na drobno«), morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi lostali idelodajalci), |pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja.
Delavci (delavke), ki niso dovršili (e) 18. leta, ali ki so prekoračili (e) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev.
Prijave za odmero davka privatnih in samoupravnih nameščencev za leto 1928.
Vsi privatni nameščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovinski in obrtni pomočniki) so dolžni do dne 31. januarja 1928 s posebno tiskovino, katero dobe pri davčnih oblastvih l. stopnje, prijaviti vse svoje službene prejemke, katere bodo prejeli po vsej priliki v 1. 1928. bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. Pravilnost prijave mora službodajalec potrditi s svojim podpisom.
Davek na poslovni promet.
1.	Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1927 ni presegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije ne glede na velikbsf opravljenega prometa, so dolžni vložiti do dne 31. januarja 1928. predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Napovedati je promet minulega leta 1927.
2.	Vsa. podjetja, zavezana javni raču-nodaji, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem leb) 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči 1% davek na poslovni promet. Najkasneje do dne 31. januarja 1928 pa morajo predložiti splošno prijavo o celokupnem opravljenem prometu v letu 1927.
Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1928 dospo v plačilo neposredni davki I. četrtletja 1928. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunati zamudne obresti in na-rastle eksekucijske stroške.
POSOJILA
n» hiše in posestva
posreduje najkulantnejše
Gospodarska pisarna
Jos. Tribuč na filincab pri Ljubljani
Razno
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Jesenice, Koroško Belo in Javornik se vrši v nedeljo, dne 29. januarja ob 3. uri popoldne v gostilni g. D. Tancerja na Jesenicah. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane o novi davčni reformi in stanovanjskem vprašanju. Vsak posestnik bo dobil natančno (poročilo kako mora postopati po novem stanovanjskem zakonu. Obenem se bo protestiralo proti čl. 69 fin. zak., ki hoče našo lastnino popolnoma omejiti pri prodaji in zakupn, torej vrednost zelo zmanjšati. Zato je potrebno, da se tega važnega zborovanja udeleže prav vsi posestniki, tudi če nimajo najemnikov ali niso člani društva.	Odbor.
Naročnikom »Mojega Doma«. V zadnji številki smo pojasnili o napredku, ki smo ga napravili pri izdajanju »Mojega Doma« za L 1928. Izhajal bode letos dvakrat na mesec, če ga bodo naročniki primemo podpirali in pravočasno plačevali naročnino, ki stane sdmto 20 Din letno. Današnji številki »Mojega Doma« smo priložili vsem naročnikom izven Ljubljane položnice in prosimo, da se malenkostni znesek takoj nakaže, da lahko list redno izdajamo in z delom nadaljujemo. Vže v zadnji številki smo navedli vse nevarnosti, ki nam prete in ki jih bomo premagali samio z močno organizacijo. Posestniki naj to upoštevajo in vrše svojo dolžnost, če hočejo, da nam omogočijo «popolnitev prepotrebne organizacije. Vsi stanovi se zavedajo potrebe organizacij in tudi hišni posestniki ne smejo biti zadnji, kakor so bili dosedaj.
20 Din pa zmore vsak posestnik!
Prinašali bomo tudi razne poučne članke.
Ljubljanski in okoliški hišni posestniki se ponovno vabijo, da takoj poravnajo članarino za 1. 1928. Dosedaj jih je to zelo malo napravilo.
Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016	Rač. poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
Ljubljana - Prešernova ulica
Stanje Mimi denarja nad 300 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi' cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva In menice.