~V luči vere~	~	—"
LAI AEL
ljubimci, Glasilojugoslovanskih izseljencev 5vqj domJ.	v Holan,diji in,Delgiji
Uredništvo in uprava: Heerlen, Gasthuisstraat 3. Izdajatelj: D. OBERZAN _Stev. 1._JANUAR 1931_Leto I._
VESELO IN SREČNO NOVO ■	LETO!	I
KAJ HOČE „RAFAEL"....
V knjigi Tobijevi sv. pisma starega zakona beremo prekrasno zgodbo o očetu Tobiju, njegovem sinu enakega imena ter o angelu Rafaelu.
Tobija je pred leti posodil deset talentov sreba mozu Ga-belu v Ragesi v Mediji, ter si dal napraviti dolžno pismo. To izroči svojemu sinu, da izterja denar, ker ga je silno rabil. Ker pa je sin se mlad in tudi poti ne pozna, mu rece oce: ,,Poisci si zanesljivega človeka, ki pojde s teboj!" — Tobija gre in najde zalega mladeniča, ki je poznal pot ter bil pripravljen iti z njim. Bil je nadangel Rafael, ki ga je Bog poslal v vidni podobi mladeniča, da bi varoval mladega Tobija na potu. Tobija pelje mladeniča "k svojemu očetu. Oce vesel blagoslovi svojega siria, rekoč: ,,Srečno potujta in Bog bodi z vama!"
Na večer prvega dne prideta do reke Tigris. Tobija si hoče umiti noge. Zelo velika riba pride in ga hoče zgrabiti za noge ter potegniti v vodo. Tobija se ustrasi ter klice svojemu spremljevalcu: ,,Gospod! Zgrabiti me hoče!" Angel pa odgovori: ,,Primi ribo za škrge in potegni jo vun. Srce, zoic in jetra shrani, ker rabijo se za zdravilo." Ribo nasolita ter vzameta s seboj za zivez na pot.
In prišla sta v imesto, ki je v njem prebival sorodnik To-bijev, Raguel po imenu. Angel rece: ,.Tukaj je tvoj sorodnik, ki ima edino hčer — Saro. Prosi ga, da ti jo da za zeno!" Ko stopita v hiso, ju Raguel prijazno sprejme. Tobija pove svojo prošnjo, kakor mu je angel naročil. Raguel pomislja. Angel pa mu rece: ,,Ne boj se; mlodenic je bogabojec in dober!" Zdaj oce privoli, prime desnico svoje hčere in jo položi v desnico Tobijevo. Med gostovanjem gre angel k dolžniku in prinese izposojeni denar.
Ko pretečeta dva tedna, se Tobija ni hotel vec muditi in Tece Raguelu: „Vem, da se moj oce in mati zalostita. Dovoli mi torej, da se vrnem domov." Raguel mu izroči polovico svojega premoženja credo, hlapce in mnogo dragocenosti, blagoslovi Tobija in Saro svojo hčer ter jih odpusti. — Na
potu rece angel Tobiju: ,,Ko se vmes k očetu, pomazi njegove oci z ribjim zolcem, ki si ga hranil in oce /ki je slep/ bo zopet gledal ter se bo veselil, da te vidi."
Medtem so bili starisi radi sina zelo v skrbeh. Mati je jokala neprenehoma. „Oh, moj sin! Zakaj sva te poslala na
tuje, tebe, svetlobo najinih oci, palico najine starosti......"
Vsak dan je hodila na bližnji hrib ter se ozirala v ono stran, odkoder bi imel priti sin. Naposled ga zapazi in spozna, hiti povedat mozu: ,,Tvoj sin prihaja!" Oce se da peljati naproti svojemu sinu. Objameta se in poljubita ter zahvalita Boga za milostno varstvo. Nato pomaze sin oci slepemu očetu z zolcem. In glej, odlušči se mrena iz oci; oce spregleda. Zdaj je veselje prikipelo do vrhunca in vsi hvalijo Boga. Sin pripoveduje očetu vse, kar se je zgodilo.
Oce in sin sta se vedno mislila, da je spremljevalec človek in sta ga hotela poplačati za dobrote. Prosila sta ga, naj vzame polovico premoženja. Angel pa se da spoznati in rece: ,,Hvalita Boga in povelicujta ga, ker vama ja skazal usmiljenje. Mene je poslal Bog, da te ozdravim. Jaz sem Rafael, eden izmed angelov, ki stojimo pred Gospodom."
Izseljenci nasi ali niso tudi ti kot mladi Tobije, ki so sli
v daljni svet iskat premozenja-kruha......? Tudi nas, ki smo
pustili očetov dom, spremlja materina skrb in zdi se nam, da se tudi nasa mati ozira v ono stran, odkoder bi imel priti sin ter čaka njegove vrnitve. Ce pa mater, ki nam je dala življenje, ze krije hladen grob, ena mati se vedno čaka: imati-Slava, domovina nasa draga! Tudi sere te matere, poosebljeno v vzvišeni osebi našega vladarja bije neprestano za svoje otroke, ki so zapustili očetov dom; velika skrb lezi na duši ,,matere" nase: kedaj in kakšni se neki povrnejo sinovi......
Da bo na tuji zemlji varen korak tvoj — sin velike matere — dovoli, da se ti pridruži za spremljevalca ,,Rafael", ki bo klical i tebi: ,,Hvalite Boga in poveličujte ga!" In ce bi tebe tujina osrečila s premoženjem in ,,mnogimi dragocenostmi", da ce bi ti tudi moz tujine dal svojo lastno hčer, ,,Rafael"
ti bo klical: ,,Ko se vrneš k očetu...... veselil se bo, da te
vidi!" — Dvojno nalogo si je nadel spremljevalec Tvoj Rp-fael: Ohraniti ti najvišji zaklad, ki ti ga je dal očetov dom: vero in v tej veri: ljubiti svoj dom!
S tem programom stopa Rafael pred vas, sinovi in hčere velike in lepe domovine, raztreseni po kolonijah Holandije in Belgije. V vaših srcih pa, bratje in sestre — tam od Schelde ob Severnem morju, preko Maasa do Rena — naj dviga ,,Rafael" zavest:
V luci vere ljubimo svoj dom!
A. Pohar.
MISLI PRI MISIJONU IN PO MISIJONU
Dvorana se je jela polniti in prišle so nase dobre mamice in poslusale govor in pele litanije. In zopet se je napolnila dvorana in prišli so nasi možje, nasi fantje in poslusali in peli — in dan za dnem, naprej in naprej. In v dolgih vrstah so čakali v pozno noc na sv. spoved in zjutraj so pristopali k mizi Gospodovi. In na treh krajih naenkrat sv. misijon in potem se četrti! Kaj takega pa se v stari domovini nikjer ni videti! In pisal sem domov, da so nasi izseljenci v tujini bolj pridni kakor domačini v domovini.
In smo sejali in sadili...... Mekha srca naših dobrih ro-
jakow so bila tako sprejemljiva!
Pa bo to seme vzklilo in obrodilo obilo sadov?
Ko so bili končani vsi misijoni — tudi oni v Belgiji — sem hitel na grob velikega misijonarja, sv. Vincencija Pa-velskega, in mu priporočil nase začeto delo. — In romal sem nato na grob „Male cvetke", sv. Terezije od Deteta Jezusa, ki je obljubila misijonarjem posebno pomoč in pri-posnjo.
Kako prisrčno sem molil za nase drage Slovence v tujini, da bi ostali zvesti svojim trdnim misijonskim sklepom! Prosil sem to veliko služabnico božjo, naj bi nasi rojaki bili vedno vzgledni in zavedni katholicani, naj bi postali in ostali prijatelji bozjsga Srca, kateremu smo se posvetili ob sklepu sv. misijona. Naj bi nikogar ne doletela nesreča pri nevarnem delu v jami, naj bi pa tudi nikogar ne zadela se večja nesreča! smrtnega greha!
Obljubila si sv. Terezija:
,,V nebesih moje delo bo, Trositi roze na zemljo!"
Le trosi nebeške roze vere, upanja, ljubezni na nase verne Slovence, da bodo po tvoji priposnji dosegli lepoto in krasoto nebeške domovine!
H. H. VAN DAM
Konzul kraljevine Jugoslavije v Rotterdamu.
D. Oberzan:
PO SV. MISIJONU.
Ko sem meseca oktobra t. 1. poslal svoje prvo pismo v 2000 izvodih med nase izseljence v Holandui, v katerem
sem vabil na sv. misijon, sem se resnično bal, bo-li misijon uspel ali ne. Hvala Bogu, bojazem se ni uresničila. Nasprotno! Cesar nihče ni pričakoval, se je zgodilo: sv. misijon je uspel nad vse sijajno.
Sicer je pa tudi moralo tako biti. Bog ni mogel preslisati nebroj gorečih prošenj, ki so se dvigale v misijonskih dneh proti nebu. Saj je znano, da se je molilo v zavodu sester karmelicank v Heerlenu vsak dan v mesecu oktobru. Prekrasna pisma, ki so dosla iz domovine, pričajo, kako globoko se je umeval pomen naših misijonskhi dni v samostanih in zavodih doma in da se je zato poklanjalo prelepe duhovne šopke Večnemu na oltar za uspeh našega misijona. Tisoč in tisoč molitev so poslala nedolžna srca otrok, blage gojenke in dobre sestre pred večni prestol za nas — uboge izseljence. Nekatera poročila so tako genljiva, da jih moram objaviti.
Iz Radeč pri Zidanem mostu sem prejel: ,,Vasa prošnja
je našla odmev v naših srcih...... Molili bomo za srečen
uspeh misijona. Nase ,,male misjonarke" tako rad Bog uslisi,
— te bodo podvojile svojo gorečnost...... in zopet: ,,Vrste
molilcev bile so za Vami in med njimi tudi mi!" Priložen pa je bil listič s 40.000 duhovnimi darili. Prekrasen je bil tudi dar sester ursulink iz Ljubljane: nad 40.000 darov. Marijina družba mladih uciteljisnic nam je poslala celo svojo sliko in zraven ,,pozdrave vsem udeležencem misijona. Iskreno molimo za uspeh!" Poslali so poročilo i drugi zavodi cc. solskih sester iz Maribora in Celja, karmelicanski samostan iz Sel. Ko bi gojenke in cc. sestre znale, kako smo bili misijonarji veseli teh darov......
Nad vse nas je razveselila brzojavka tukajsnega našega prevzvisenega nadpastirja Mgr. Schrijnen, škofa iz Roer-monda: ,,Dank aan groot aantal Slovenen voor eerbiedige groeten! Mogen vruchten der missie bij hem blijvend zijn!"
.Velikemu številu Slovencev hvala za pozdrave. Sadovi misijona naj bi bili stanovitni.
Kako smo bili se le vzradosceni nad dopison skofijskega ordinariata iz Maribora, v katerem se nam sporoča: „ Prireditev ljudskega misijona za jugoslovanske izseljence v Holandiji se je tuuradno zvela z odobrenjem na znanje. Prošnja za molitev za brate in sestre je našla odmev sirom lavantinske škofije. Uspeh ne bo izostal. Prevzviseni g. or-dinarij podeljuje v potrdilo svoje nadpastirske skrbi, ki objema vse jugoslovanske izseljence, onim, ki so se udeležili sv. misijona, svoj višje duhovniški blagoslov! Dr. Tomazic, pom. skof."
Glasom tega dopisa so se opravljale v vseh župnijah lavantinske škofije molitve za uspeh našega misijona. Tako smo bili na najplemenitejsi način zdruzeni s svojimi v domovini. Zemljepisne meje so padle, razdalje so se zblizale
in nasa srca so se srečala pred Najvišjim......... Domačim
svojim smo dolžni globoko zahvalo za vse, kar so nam nudili v teh dneh. Ce vas, bratje in sestre v domovini, doseže
nasa beseda, sprejmite nas prav iskren: Bog povrni!
• • •
Misijonski dnevi so torej za nami...... In vendar misijon
ni minul, pravi misijon se sedaj se le začenja! Misijon v naših dušah! Misijon po naših družinah! Misijon po naših kolonijah!
Ah, te duše nase — kako prostost so začutile v misijonskih dneh! Vrgli smo kletev od sebe, zavrgli razuzdanost, utrdili sveto vez zakona, krivice popravili, razzaljenja odpustili...... Globok mir se je nastanil v dušah — odsev one
sreče, ko smo prvikrat klecali pri obhajilni mizi......! Kako
srečni smo odhajali iz spovednic, kako oblagodarjeni, močni od obhajilnih miz......... Prenovljeni smo! Peklenska hudobija bo sicer sedaj podvojila svoje sile, da nas zopet stre. Takrat, oh, takrat .bratje bodite misijonarji svojih dus! Ostanite močni, zvesti prisegi svoji, ki ste jo storili ob sklepu misijona!
In vi očetje, bodite misijonarji svojih družin! Ce je doslej mogoče preklinjevanje razdiralo srečo in mir v družni, naj
molitev vasa odslej rosi na zeno, otroke blagoslov z neba! Tudi delo vase — molitev naj ga spremlja! Ko se v nizkem rovu globoko pod zemljo oziraš na težko plast zemlje nad glavo svojo, zavedaj se, da je roka božja, ki drzi to tezo, da se ne pogrezne na te! Vase delo naj bo molitev! Ce ne bi bil doslej dajal Bogu, kar On od tebe zahteva, ce ne bi bil iskal blagoslova vsako nedeljo v cerkvi pri sv. masi — ta sklep misijona pac mora ostati najbolj trden: Vsako nedeljo k službi božji! Možje bodite misijonarji svojih družin!
Ko smo mi prenovili duše svoje, je svet ostal hudoben, kakor je bil. Zopet se bodo pogubni valovi zagnali v nas. Zopet se nam bodo smejali, ce bomo vršili svoje verske dolžnosti. In ti, ki si se le v teh misijonskih dneh izstopil iz vrst sovražnikov Kristusovih, nad teboj se bodo se prav posebno spotikali. Ali to naj nas ne strasi! Naj se smejijo, naj govorijo — mi vemo za koga se borimo! In sovražniki nasi — bodo osramočeni! Le naj govore: ,,Kaj imas od tega, ce gres v cerkev? Nisi ne bolj sit, ne bolj bogat!" Da, ce bi bil človek le žival, bi res ne imel nic od tega, ce gre v cerkev. Mi pa nisimo in nočemo biti žival, zato vemo kaj nam je služba božja!
Slovenci! Vi, ki imate dobro voljo! Vi, ki ste resno opravili sv. misijon, bodite misijonarji po vash domovih, po kolonijah! Eden drugega vzpodbujajte k dobremu! Skupno nastopite v boju zoper hudoben svet.
Zmaga je nasa, ker Kristus je z nami!
IZ PISARNE JUGOSLOVANSKEGA DUHOVNIKA.
Bilo je letos majnika prvo nedeljo. Iz Belgije se je pripeljal in se nastanil v Kneipovem zavodu v Heerlenu neki ,,tuji" duhovnik, ki bo baje skrbel za Jugoslovane. Nekateri so ga sicer gledali po strani, ,.Borno morali zdaj se tega rediti? I" — je bil njihov strah, drugi so se veselili njegovega prihoda. In zgodilo se je, da je bil pri hišnem obisku deležen ,,lepega" pozdrava: ,,Kaj te je vrag prinesel?!" Kaj je hotel? — Nasmejal se je: ,,0, ne! saj vidite, da sem sam prišel!" Na drugih mestih, ko je stopil v sobo, je videl neštetokrat solze v oceh, solze veselja......
Kaj pa res dela ta ,,nas duhovnik" tam v svoji pisarni? Stopiva k njemu!
Ce prideva med 9. in 11. uro dopoldan, skoro ne bova mogla z njim veliko govoriti. Cela vrsta ljudi čaka včasih pred sobo. Kaj neki hočejo vsi ti?
Ženin in nevsta sta prinesla svoje ,,papirje", da se prevedejo v holandski jezik, ali pa bo treba oklice poslati domov, ali pa na občini ni slo vse gladko in bo treba urediti.
Mlad fant, brezskrbnih oci, je prišel brez vizuma preko meje, policija mu ne da miru — kaj storiti?
Marljiv in varčen mladenič si je oskrbel lepo stanovanje, nakupil pohištvo, si pripravil dom — ce tudi pod tujo streho —. Zaželel si je samostojnega ognjišča. Tam preko širokih poljan, tam v lepi in mili domovini mu živi dekle, ki ga pozna ze izza otroških let. Oklici tu so ze izvršeni, le dekle ne dobi v domovini dovoljenja za pot.
Med tem zazvoni telefon. Iz ,,Gezellenhuisa" v neki koloniji javljajo, da se je nekemu Jugoslovanu zmešala pamet in da ga bo treba spraviti v bolnico ali bolje v domovino, ker izvira bolezem iz prevelikega domotozja. — Nekaj dni pozneje se je odpeljal ubogi moz v spremstvu tovariša domov, plačala se je obema pot in ,,sihti" spremljevalcu ter 1 00 fl. je sprejel bolnik kot dar.
Oce vdovec, ki mu je pred tedni umrla zena, stopi v pisarno; dva mala otrocica mu je zapustila zena. Kaj naj z njima, ko mora vsak dan na delo?
Skrben gospodar, ki je pri njem fant-rudar, pripoveduje, da zapušča pokojni napremicno premoženje, ki si ga je kupil
in da bo treba v tem podvzeti potrebne korake. ,,Celo notar moram biti?!" se smeje duhovnik.
Moz male slabotne postave boječe stopi v sobo, skoro ne upa sesti na ponujeni stol. Rudnik ga je odpustil, ces, da ni ..leistungsfahig"; pred par tedni pa je dosla njegova druzi-nica iz domovine. Vse, kar si je bil prihranil, je poslal zeni za potovanje in pa skromno pohištvo si je nabavil, sedaj pa na cesti brez kruha, doma pa lačni otroci! ,,Gospod, telefonirajte na rudnik, da bolj ne. morem delati, kakor sem doslej. Ali hočem se se ubijati, samo ce me sprejmejo nazaj na delo! Prosim, pomagajte!"
Tu pa fant, lahkomisljenega pogleda! Kar brez potnega lista se je podal po svetu, prišel celo v Holandijo le z neko raztrgano ,,Domovnico". Občina mu doma ni hotela dati potnega lista, ker ni mogel predložiti potrdila, da mu je delo zagotovljeno — pa gremo kar tako! Sedaj se pa huduje na konzulat, zakaj mu takoj ne posije potnega lista ali pa vsaj toliko denarja, da se bo lahko peljal nazaj domov. Kaplan, ti mu pa zdaj kar s telefonom priklici potni list, mu preskrbi denar in pa delo, pa se z njim pojdi na oblasti se pogajat, ker fant — ne zna nic nemščine! Ce mu pa vsega tega v enem dnevu ne oskrbis, potem pa sploh ne vem, zakaj sedis tam v pisarni......?!
Oh, in za tem prihajajo cele vrste, ki iscejo delo. Kar sedem Dalmatincev se postavi v sobo. Človek bi se jih skoro prestrasil, a takoj se ti zasmilijo. Žalostna je njihova usoda. Ze cele tedne iscejo dela, a nikjer ni dobiti. Edino in»zadnje upanje na rešitev je zdaj — tu......
In potem ... ah, potem! Moz in zena — ona v pričakovanju veselega dogodka — ali pa žalostnega nad vse, ce ne
bo kruha!...... Moz joka. Hudo je, ce joče zena, a se veliko
hujše, kadar skrb in beda mozu iztisneta solzo iz oci......!
,,Gospod, lepo prosim, pomogajte! Ze dva meseca sva tu — brez dela." — Da, ce kje, tu je pomoč nujna! ,,Zaupajta! V kratkem dobite delo!" bil je kratek odgovor duhovnikov. Sam ni vedel kje in kako se bo dobilo delo — saj danes je tako težko — a vest mu je narekovala: tu moras storiti vse, da jima pomagaš do kruha! ,,Blagajna za uboge" pa je prispevala za prvo silo. Se isti dan proti večeru pa je govorilo dvoje srečnih src: ,,Bog plačaj!" in mesto solze bridkosti je igrala v očesih solza hvaležnosti......
Ko so ze vsi odšli, se nekdo prav rahlo potrka. Mlada, drobna ženska vstopi. Skoro si ne upa povedati, zakaj je pravzaprav prišla. ,,Ce ne boste hudi, pa povem?!" ,,Kaj bom hud! Ste me ze kedaj videli hudega?" —Odkod pa ste vi pravzaprav?" — ,,Iz kolonije R." — ,,A, tako?! Potem
pa ze najbrž vem, cemu ste prišli." Zaupala je...... Ze nad
eno leto sta z možem civilno poročena, cerkveno pa se ne. Imata ze otrocicka. Duhovnik si je zapisal to in ono, dal potrebna navodila. ,.Hvala Bogu, da ste vsaj zdaj prišli." Vstala je in se hotela posloviti. ,,No ,ali sem bil kaj hud?"
Smehljaje je odhajala mlada zena...... Cez en teden sta ze
živela z možem v svetem zakonu.
Zopet zapoje telefon — v bolnico kličejo.
Slišal sem, da se je nad 1 00 strank v dobi enega meseca obrnilo v ,Jugoslovanski pisarni."
Ce prides pa popoldan na stev. 3. v Gasthuisstraat, bos pa zmeraj z nevoljo odhajal, ker ,,tega kaplana pac popoldan nikdar ni doma!"
Kje neki hodi vse dolge popoldneve? Ce ga ne boste izdali, vam bom zaupal: na rudnikih ga poznajo povsod, saj vedno prosi enkrat za tega, ki je bil odpuščen, drugič za celo vrsto ,.novih kandidatov"; najdeš ga v občinskih pisarnah, kjer se ljudje ženijo; v tiskarni je skoro vsak dan, savnam zmiraj pošilja neke plakate, vabila, se pridigo nam posije? natisnjeno. — Bog ve, da se mu res vse to ljubi?! zdaj je pa se ,,cajtenge" dal tiskat. Kaj je le vsega tega toliko treba?
Da, res! Vsega tega ne bi bilo treba, da ne bi imeli ljudje neumrjocih dus. Sedaj je pa to treba — treba zaradi naših dus......
Tako je v jugoslovanski pisarni tam v Heerlenu. —
SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA
se vrsi redno vsak mesec:
1.	nedeljo ob 9. uri v Eysden, Belgija
2.	,, ob Vi 9. v Gezellenhuis-Emma
ob 1 1. v Lindenheuvel
3.	,, ob 9. v Spekholzerheide-dekliska sola
ob 11. v Eygelshoven
4.	„ ob 9. v. "Nieuw Einde
ob 1 1. v Brunssum.
DRUŠTVENO GIBANJE.
Zveza jugoslavonskih društev sv. Barbare v Holandiji.
V Holandiji deluje med jugoslovanskimi izseljenci 6 društev sv. Barbare. Prvo društvo je bilo ustanovljeno 7. junija 1926 v Brunssumu, drugo 26. julija 1926 v Heerlenu, tretje 8. maja 1927 v Lutterade, četrto 4. sept. 1927 v Eygelshoven, peto 1. avgusta 1929 v Hoensbroek in zadnje 30. novembra 1930 v Spekholzerheide.
Vsa društva tvorijo ,,Zvezo jugoslovaniskih društev sv. Barbare v Holandiji", katere odbor predstavljajo: Fr. Kli-nar, predsednik, R. Selic, tajnik, Martin Hode, M. Zibret, I. Pouh in Fr. Ozek, odborniki.
Zveza ima svoj sedež v Heerlenu, patronat-Sittarderweg, kjer se vrse vsako 2. nedeljo v mesecu odborove seje.
Martin Hode:
Društveno gibanje v Brunssumu.
Prvo slovensko katoliško društvo sv. Barbare je bilo ustanovljeno v Rumpen, poleg Brunssuma, kamor se je pozneje prestavilo. Malo pescico, ki se je prijavila za vstop v društvo, je organiziral ter ustanovil društvo prvo 1 5 članov c. g. Al. Pohar, misijonar iz Celja dne 7. junija 1926.
Društvo se je zelo lepo razvilo. Udeleževalo se je pridno tukajsnih holandskih prireditev, največ pri katol. društvu ,,Mijnwerkersbond". Tudi na odru je društvo pokazalo lepe uspehe. Leta 1927. si je pridobilo dve častni svetinji in to o priliki proslave 25-letnice obstoja državnih rudnikov; ob tej priliki je prejelo tudi osebno priznanje od g. obratovodje drz. rudnika ..Hendrik". Kupilo si je društvo 1. 1927 vec godbenih instrumentov ter se istega leta organiziralo slovensko godbo, ki je pokazala zelo lepe uspehe. Ob neki priliki je bila godba tudi odlikovana s svetinjo prvega razreda. Le zal, da je tekom let radi nepremagljivih ovir moral odsek prenehati.
Drugače pa je z društvom samim. Prestalo je vse težave in pokazalo napredek na vseh poljih. Ze 1. 1927. se je število članov zelo dvignilo. To leto je obiskal nase društvo e.g. Vinko Zor, tajnik Prosvetne Zveze iz Ljubljane. Ze takrat je društvo priredilo zelo lep Miklavžev večer. Društvo je začelo v tem času ze tudi zbirati fond za prvo jugoslovansko zastavo v Holandiji. Tako je bila'zgotovljena zastava in 25. maja 1928 slovesno blagoslovljena. Stala je zastava 313.50 fl. Zastavi je kumoval častni clan društva g. Vidic s soprogo.
Zdaj se je se le začelo pravo društveno življenje z raznimi prireditvami. Tako je bil ustanovljen pevski odsek ,,Triglav", ki je pozneje tudi prenehal radi romankanja pe-vovodje. Dalje je bil ustanovljen letos dramatičen odsek, ki je letošnji pust nastopil z dvema burkama, a nas v jeseni 193(^ presenetil z krasno uspelo narodno igro ..Miklova Zala in pozneje se z nekatermi igrami.
Društvo se je udeležilo tudi katoliškega dneva v Wertu, dalje romanja na Kevelaer. Zlast pa je pokazal sv. misijon od 27. oktobra do 2. novembra 1930, da živi v društvu predvsem katoliška zavest.
Društvo ima krasno urejeno knjižnico, za kar gre predvsem priznanje marljivemu knjižničarju. Člani nastopajo ob slovesnih prilikah v društvenih krojih.
Matija Zupančič:
Društvo v Heerlenu.
Ustanovilo se je društvo sv. Barbare v Heerlenu dne 26. julija 1926. Sedanji odbor društva tvorijo: predsednik: M. Zibret, tajnik: M. Zupančič, blagajnik: Fr. Mrak, zaupnik: J. Ograjensek, duhovni vodja društva: p. Teotin van Velzen. Odbor ima svoje redne seje v patronatu v Heerlenu- Sittar-derweg, kjer se nahaja tudi društvena knjižnica.
Zal, da šteje knjižnica komaj 80 knjig. Finančne razmere doslej niso dovoljevale, da bi si to prepotrebno panogo našega dela mogli razširiti.
Društvo priredi vsako leto domačo zabavo v obliki vinske trgatve. Istotako priredi letno enkrat božjo pot na Kavelaer. O Bozicu pa pripravi našim otrokom veselje z obdarovanjem božičnih daril. Društvo skrbi tudi, da opravijo nasi izseljenci svojo Versko velikonočno dolžnost.
Da se je moglo društvo povzpeti do te stopnje, na kateri je danes ,gre predvsem zahvala e.g. p. Teotimu, ki ga vsak Slovenec pozna pod imenom ,,nas pater". Ne le delo našega društva se je razvijalo pod njegovim vodstvom, nego mirno lahko trdim: da smo prišli Jugoslovani na Nizozemskem do tega ugleda, ki ga uživamo danes, je v veliki meri zasluga p. Teotima.
Karol Praznik:
Društvo v Lutterade.
Nase društvo je bilo ustanovljeno 8. maja 1927. Začelo je z . 8 člani, danes jih šteje 84. Društvo ima vsako prvo nedeljo v mesecu svoj redni mesečni sestanek. Vsako leto priredi narodno veselico ,,vinsko trgatev", enkrat letno se udeleži božje poti v Kevelaer. Na dan sv. Barbare večina članov praznuje in gre skupno k sv. masi, ki se opravi po namenu društva. Na dan sv. Štefana se priredi bozicnica — otrokom in njih starisem v veselje.
Nase društvo ima posebno bolniško blagajno, katere druga društva nimajo. Člani plačujejo zato mesečno fl .1.03, od katerih odpade za ,Zvezo" 3 ct., za Werkliedenbond 10 ct. in 90 ct. ostane v blagajni od vsakega člana. Ce je clan društva bolan ali ponesrečen, dobiva 50 ct. podpore dnevno iz bolniške blagajne.
Tamburaski odsek našega društva je bil ustanovljen 26. januarja 1930, deluje ze prav dobro. Nastopil je ze večkrat, tako n .pr. pri igri dramatičnega odseka ,pri vinski trgatvi in pri proslavi sv. Barbare.
Pevski odsek je stopil v življenje 10. sept. 1930. Nastopil je istotako pri drustevnih prireditvah, Največje veselje nam pa dela v cerkvi, ko prepeva med službo božjo.
Dramatičen odsek je bil ustanovljen 10. sept. 1930. Tudi ta odsek je ze nastopil in sicer 23. novembra s krasno uspelo igro ,,Krivopriseznik."
Franc Klinar:
Zgodovina društva v Eygelshoven.
Ustanovilo se je društvo dne 4. sept. 1927 po vodstvom g. Fr. Klinarja. Danes šteje 1 76 članov. Odbor društva sestoji iz: pressednik: Klinar, tajnik: Zupančič, blagajnik: Slapnik, nadzornika: Pintaric in Hočevar.
Društvo je priredilo za časa svojega obstanka trikrat veselico z vinsko trgatvijo, 5-krat dramatske predstave oz. kulturno-socijalna predavanja. Društvo je trikrat razdelilo med otroke svojih članov Miklavževa darila. Najpomembnejši dogodek je doživelo društvo 1 1. maja 1 930, ko je bila blagoslovljena društvena zastava, ki ji je kumoval kr. poslanik iz Haaga g. minister B. Kristic. Obred blagoslovitve s primernim nagovorom je izvršil g. kaplan Oberzan.
Društvo ima svojo knjižnico in pevski odsek, ki pa radi pomanjkanja pevovodje ne more priti do pravega razmaha.
Franc Ozek:
Najmlajše društvo — v Spekholzerheide.
Dne 30. novembra 1930 je bil rojstni dan tega društva. Na nabilo skicatelja ustanovnega občnega zbora g. Fr.
Ozeka, se je ze prvi dan prijavilo in se vpisalo v društvo 35 članov. Izvolil se je odbor, sestojec iz predsednika: Fr. Ozek, tajnika: Fr. Vodeb, in blagajnika: Martin Kljun.
Na tem obenem zboru, ki ga ja vodil predsednik Zveze g. Fr. Klinar, zal ni mogel biti navzoč kaplan g. Oberzan. Udeležili so se pac istega g. župnik iz Spekholzerheide in oba gg. kaplana.
Kaplan g. Francke je prevzel mesto duhovnega vodje ter
v	kratkem nagovoru povdarjal, da bo rad podpiral delo med ,.dobrimi Slovenci".
Dne 1 4. decembra je imelo društvo prvi mesečni sestanek, . pri katerem je predaval kaplan g. Oberzan: O preganjanju kristjanov; predavanje je spremljal s krasnimi skiopticnimi slikami.
Opomba: Društvo v Hoensbroeku zal ni poslalo poročila, zato nismo mogli objaviti o njega delovanju.
Prereditve ve decembru: -Brunssum: Dne 7. decembra je priredilo društvo krasno uspel Miklavžev večer. Nad 1 60 otrok je bilo obdarovanih. Miklavž je nastopal zelo veličastno, vrageci pa so bili letos posebno hudi. Se' kaplanu niso dali miru, ker ni znal Miklavžu odgovoriti na stavljeno vprašanje...... Kaj rečete
vi	k temu?
Hoansbroek: Dne 14. decembra je nastopil Miklavž pri tamkasjnem društvu in obdaroval otroke.
DRUŠTVA V BELGIJI.
Anton Globevnik:
Društvo sv. Barbare v Eysdenu.
Društvo se je ustanovilo dne 3. maja 1929 na vspodbudo slovenskega duhovnika p. Lederhasa in Louvaina, ki je obiskal naso kolonijo. Prvotno je k društvu pristopilo 30 članov, ki so si takoj izvolili društveni odbor. V dobi poldrugega leta je društvo naraslo na 160 članov.
Društvo ima poleg kulturnega programa tudi podporem namen ,ima svojo bolniško blagajno. Člani plačujejo mesečne članarine 1 5 fr. V slučaju bolezni ali ponesrecenja pa dobe. 1 0 fr. dnevne podpore.
Imelo je društvo vec ststankov, na katerih se je članstvo razgovarjalo o napredku društva; imelo je 2 redna in 2 izredna občna zbora ter 1 2 odborovih sej. Društvo je tudi priredilo tri veselice in eno vinsko trgatev. Društvena blagajna stoji precej ugodno, ce ravno je bilo v zadnjih 6 mesecih treba 108 bolnin članom izplačati približno 9000 frankov.
Društveni odbor sestoji:
Predsednik: Franc Kovacic, podpreds.: Franc Tursic, Tajnik: Globevnik Anton, Blagajnik: Skale Jakob, Odborniki: Franc Jelovsek, Prelogar Franc, Brecko Davorin, Krese Josip, Bizjak Miha, Jurisic Josip.
Alojzij Hribar:
Pevski, tamburaski, dramatski odsek v Eysdenu.
V veliko veselje je bilo nam Slovencem tukaj v Belgiji poročilo, da bo začel izhajati Jugoslovenski list ,,Rafael", glasilo izšel jencev v Holandiji in Belgiji. Jako radi se oglašamo, da opišemo malo svoje življenje in kulturno delo v Eysdenu.	v
Do oktobra 1. 1929, smo bili tukaj v Eysdenu se cisto mrtvi; da, skoraj se Slovenci med seboj niti poznali nismo. Takrat pa nam je bila nasa draga domovina tako dobra, da nam je poslala slovenskega duhovnika cast. g. Drago Ober-zana med nas pastirovat. Takoj po njegovem prihodu se je začelo tukaj življenje in se le sedaj ,,smo se spoznali"; zaceli smo se shajati pri g. kaplanu. Takoj smo osnovali precej ste vilno pevsko društvo, katero vedno bolj in bolj deluje. A, zal, nas oce in dušni pastir, nas brat nas je kmalu zapustil. Moralo se je zgoditi, da je bil prestavljen v Holan-
dijo. Toda po par mesečnem njegovem sejanju je bilo tu ze dosti žetve. Seveda nekaj žita — bolj ozimnega — se le sedaj cveti, pa tudi to bo dozorelo.
Zeli smo namreč ze dosti pohvale s svojimi pevskimi nastopi in to v vec krajih Belgije. Tudi tukajsnim domačinom se slovensko petje jako dopade. Nastopov smo imeli ze precej in so se vsi — hvala Bogu — dobro obnesli.
Ustanovili smo si tudi jako močan tamburaski orkester, kakorsnih je le malo najti. Tudi dramatični odsek smo si osnovali in smo s svojimi veselimi igrami nudili gledalcem ze veliko lepega razvedrila.
Res, nas kruh je precej težak. A, kadar ze skoro obupava-mo nad težkim delom, pa se spomnimo naših vaj in razvedrila, ki nam ga nudijo skoro vsakdnevni sestanki ob večernih urah, pa spet z veseljem udarimo s krampi, da je veselje pogledati.
Torej, fantje in možje, pristopite kolikor vas je pevcev, k jugoslovanskemu pevskemu društvu ,,Zvon" v Eysdenu!
.J. H. DUPONT
Konzul kraljevine Jugoslavije v Heerlenu.
Alojz Groznik:
Nase poslanistvo in nasi konzulati.
Pred štirimi leti ze je bila poslana od strani jugoslovanskih izseljncev v Holandiji na merodajna mesta .resolucija, v kateri smo prosili za slovenskega dohuvnika in kr. konzula z bivališčem v Heerlenu. Letos se nam ti dve želji izpolnjujeta. Pred par tedni je bil namreč imenovan novi konzul kraljevine Jugoslavije v osebi g. J. H. Dupont, ravnatelja ,,Amsterdamsche Bank" v Heerlenu. Novi g. konzul se sicer ni začel uradovati, toda cuje se, da nastopi takoj po prejemu poverilnih listin.
Istotako je za nas razveseljivo, da je bilo z letošnjim letom imenovano novo kr. poslanistvo v Haagu. Do takrat smo namreč spadali pod poslanistvo v Londonu. Za kr. Poslanika v Haagu je bil imenovan g. minister Bosko Hristic, ki nam je ze dobro poznam ne le kot visok predstavnik temveč tudi kot dobrotnik. Naslov našega kr. poslanistva v Haagu se glasi: Legatie van Joegoslavie D en Haag, Nas-saulaan 6. Naslov našega kr. konzulata, kateremu se vedno pripadamo, dokler ne začne poslovati novi konzul v Heerlenu, se glasi: Consulaat van Joegoslavie, Rotterdam, Korte Wijnbrugstraat 5.
Strnisce. Mestno dete je zagledalo prvič v življenju strnisce. Vpismu svojim starisem pise med drugim: „...Videl sem tudi njivo, kjer so rasli makaroni."
MED HOLANDSKIMI JUGOSLOVANI.
Nasi bolniki. Težko je delo v rudniku, a se hujše je, ce prinesejo delavca iz rudnika ranjenega ali pa ga bolezen, ki si jo je nakopal v rudniku, posije v bolnico. Vam je kaj znano, da je v bolnicah v Heerlenu, Kerkrade in Sittardu tudi vedno večje ali manjše število naših rojakov? Te reveže, ki so se v decembru nahajali v bolnicah naj vam predstavim.
V	Heerlenu: Ze od 30. avgusta lanskega leta lezi tu največji revež med trpečimi Ivan Zore, ki mu je lani v rudniku zlomilo hrbtenico. Ves cas se ni vstal iz postelje. Vodisek Alojz iz Eygelshovena ima zlomljeno roko. Do-mevsek Janez — goriški Slovence — ze 6 tednov biva v bolnici, ker ga je kamenje potolklo po hrbtu. Zupančič Kari — stanujoč v Huskenskolonie — vedno je vesel, ce ga obiscem, je pred 1 0 tedni vsled zivcne oslabelosti nenadoma izgubil dar govora; sedaj je ze precej bolji. Cepin Antona iz Nieuwenhagena neusmiljeno trga revmatizem. V posebnem oddelku se nahajata Hrvata Kavcic Franc in Blazajkovic Stefan, ki trpita na pljučih, sta se pa ze precej propravila.
V	Kerkrade: se nahaja ze nad 10 tednov Franc Zinger iz Chevremonta, ki zelo trpi na revmatizmu. Revež komaj stopi na eno nogo. Drolc Marija iz Kerkrade potrpežljivo prenaša bolezen na obistih.
Molite za bolnike!
Poroke. Poročili so se: 15. oktobra v Spekholzerheide Jancic Franc in Lepin Marija, stnujoca v Graverstr. 8; poročil ju je slov. duhov. Oberzan; 15. novembra v Brunssumu Mešiček Rok in Salamon Marija stanujoča v. Kloster-str. 8; 21 novembra v Heerlerheide Grozde I. in Majcen M. ter Zaplatar I. Škarje M., vsi stanujoči v Roebroekerweg; 22. novembra v Brunssumu Zgank Pankracij in Krasovec Julijana stanujoča v Rumpenerstr. 14; poročil ju je duhovnik g. Oberzan; 27. decembra v Terwinselen Krivec Gaspar in Kavcic Marija; poročil ju je duhovnik g. Oberzan.
Obilo sreče vsem!
Nasi pokojni. Dne 3. oktobra je umrl nagle smrti Kranjc Jakob iz Eygelshoven. Njegov brat Kranjc Jožef je prispel iz domovine, da uredi zapuscinske zadeve po pokojnem.
Minister BOSKO HRISTIC Kr. Poslanik v Haagu.
Dobre družine J. Dezelakove iz Brunssuma, Venweg 77. najtarejso komaj 7 - letno pridno hcerkico je povozil električen tram, ko se je otrok vračal iz sole. Naj počivajo v miru!
Visok obisk.. Dne 30. novembra je obiskal Heerlen in
njega okolico kr. Poslanik g. minister Bosko Hristic. ,,Zveza jugosl. društev sv." Barbare" je skicala svečano sejo, ki so se je udeležili poleg g. poslanika i odbornikov Zveze se g. dekan. Nicolaje, novi jugoslovanski konzul v Heerlenu g. J. H. Dupont, p. Teotim in g. Oberzan G. Poslanik je z velikim veseljem in zanimanjem poslusal poročila o delovanju posameznih društev, pohvalil njihovo lepo delo in poklonil Zvezi v znak priznanja prekrasno sliko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra.
Priliko slavnostne seje je porabil g. Oberzan, da je pozdravil novoimenovanega g. konzula, na kar se je ta z lepimi besedami zahvalil in izjavil, da bo z veseljem delal za dragi mu jugoslovanski narod.
Popoldan si je g. Poslanik v spremstvu našega izseljenis-kega duhovnika ogledal kolonijo Trebeek, obiskal društveni lokal v Brunssumu, kjer ga je sprejel celokupen odbor, pohvalil je vzorno urejeno knjižnico. Obiskal je tudi delavsko družino g. M. Kuznik, Akerstraat 26, Rumpen.
Obisk visokega gosta bo društvom gotovo v spodbudo, da bodo se bolj intenzivno delovala v blagor in cast naroda.
Prva slovenska trgovina v Holandiji. Podjeten g. Jožef Toplak je otvoril pred nekaj tedni v Lindenheuvel — Bur-gemeester Lemmensstr. 871, — svojo trgovino. To je prva trgovina Jugoslovana na holndskih tleh.
Odpuščanje delavcev. Zadnje case se je zgodilo, da so na nekaterih rudnikih odpustili delavce. Vsakomur, ki je bil brez vzroka odpuščen, se je izposlovalo, da je bil sprejet nazaj v delo. Nikakor pa nočejo podjetja sprejeti delavcev, ki so sami prostovoljno pustili delo ali pa so napravili največ tri ,,plave". Zlasti tem slednjim skoro ni mogoče pomagati. Zato se delavci v interesu njih samih opominjajo, naj ne ,,delajo plavih!" Kadar je potrebno, naj se prosi za dopust in sicer vnaprej!
Dekle iz velemesta pise pismo. ,,Nepričakovano sem prejela Vase ljubeznjivo pisemce s prilogo podobic, kar me je zelo razveselilo ter se Vam najlepše zahvalim.
Po pravici rečeno, prav nic nisem pričakovala Vašega pisma, ker res nisem vedela, da imate sv. misijon in ker tudi nisem bila gotova, ce ste prejeli moje pismo. Solze so mi zalivale oci, ko sem citala Vase ljubeznjive vrste. Misli so nehote odhitele tja nazaj v nekdanje dni, ko sem tudi jaz lahko uživala sadove takega duhovnega življenja. Ali zob časa je spodjedel vse in mene postavil v velemesto med tujce. Zadnje moje veliko veselje je bilo o priliki Vase nove sv. mase, ko ste Vi obhajali gotovo najlepši dan svojega življenja. Tedaj sem Vas videla, ko sem se tudi jaz udeležila na zeljo moje tedanje največje prijateljice M. F. Niti najmanj nisem slutila takrat, da bom po par letih iskala v tujini Vase tolažbe. Ali kdo bi takrat mislil na to, ko je bil tako lep dan. Torej vidite, da smo se videli, ce tudi Vi mene ne poznate.
Melanholija me je malo popustila, ker se čutim v bližini rojakov. Mogoče je tam kateri iz B. fare. Ce Vam je kaj znanega, bilo bi mi zelo drago zvedeti. Tudi me zanima znati, ce imate kakšno svoje društvo ter kako se počutijo Slovenci tam?
Oprostite, ce sem cisto po domače napisala ker ljubim domačnost in bolj mi pristoja kuhalnica kot pero.
Pošiljajoč iskrene pozdrave vsem tamkajsnim Slovencem se priporočam Vam v molitev"
udana U. R.
Pes iz Jugoslavije. Bilo je deževnega dneva. Nekdo prav nerodno potrka. ,,Notri!" — ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus! precastiti gospod!" V sobo stopi ze priletna prava slovenska ,,tetka" z robcem na glavi, zavita v veliko zimsko ruto, s starim dežnikom in cekrom v roki; za njo pride možakar, po letih nekaj mlajši.
,,No, odkod pa vidva?" — ,,Iz Jugoslavije, f>recastiti gospod! Pes, znajo' pes!" In takoj je začela na dolgo in široko: „200 dinarjev sva imela, ko sva se podala iz Ljubljana na pot, jaz sem iz S., Franc pa iz I. pri Ljubljani.
Oba sva zgubila potne liste in vse papirje — kar jima seveda nisem mogel verjeti! — le to dvoje imava s seboj." Pokaže delavski knjižici. ,,Vidva pa nista moz in zena! To je pa čudno, da sta se podala skupno na pot." ,,Znajo, precastiti gospod, znajo, tale ,,dejc" je tako neroden, pa si ne zna sam nic pomagat, pa sem rekla, da bom sla z njim mu pomagat dela iskat." ,,Kako dolgo pa ze potujeta? " ,,Oktobra sva odrinila iz Ljubljane, ravno na Vse svetnikov dan sva jo mahala skozi Salzburg — no, katerega je pa danes, precastiti gospod?" ,,Danes je pa ze 13. december! Kam sta pa sedaj namenjena prijatelja?" ,,0, precastiti gospod, znajo k njim sva prišla, da nama pomagate (in začela je jokati — brez solz!) hoceva iti do konzulata v Rotterdam, da dobiva svoje papirje in potem si poiščeva delo. Jaz bi pri kakšni družini pod ribala, on pa ze kaj najde!" ,,Duse drage, vidva, ki ze nosita vsak blizu 6 krizev hočeta delo? Gotovo ne znata, da se tu v Holandiji ne sprejme nikaka nad 40 let stara moška delavska moc. In vi bi radi pod ribali?! Veste, holandske zene si same ribljejo pod!" ,,Precastiti gospod, naj nama nekaj pomagajo. Tako sva lačna." ,,Veliko vama ne morem pomagati,* ali kar bom mogel, bom storil. Tu imata nekaj malega, da si kupita kruha, potem pa vama svetujem, da je najbolje in edina rešitev za vaju, da se spravita zopet nazaj cez mejo proti domu in sicer čimprej, ker holandske oblasti so jako stroge!" ,,0, precastiti gospod, ali naju ne bi mogel konzulat spraviti domov?" ,.Konzulat ne, par. pa je nevarno, da padeta policiji v roke!" ,,Saj res, ta naju lahko spravi domov. Vsaj za prenočišče ne bo treba skrbeti. Saj sva semgrede tudi večkrat spala ;,pod ključem......" Prav vesela sta odhajala.
Par dni pozneje sem zvedel, da se je njuna zelja izpolnila......
MED BELGIJSKIMI IZSELJENCI
V	Eysdenu je umrla Marij Mahnic, ki zapušča moza in 5 malih otrok. Nepopisno žalost uboge dece si moremo misliti. Otrok se je usmilil g. Ivan Polsak in jih je vzel za toliko časa k sebi, da se ne uredi zapuscinska zadeva otrok. Otroci imajo namreč v Jugoslaviji nepremično premoženje.
V	veliki revščini živi v Eysdenu družina Vincenc Strnad, Rue des Bruyeres 12. Moz ze vec mesecev ne more na delo, ne dobiva pa skoro nikake podpore od rudnika. Usmiljenim srcem se priporočajo zlasti ubogi-lacni otroci!
PO SVETU.
Brezposelnost je po svetu ogromma. Avstrija šteje 1 64.000 brezposelnih, Belgija 19.000 popolnoma, 51.000 delno brezposelnih, na Angleškem dobiva 2 milj. 120.000 brezposelnih delavcev državno podporo, Italija šteje 395.000, Nemčija 3.250.000, Poljska 170.000, Združene države Amerike okrog 5 milj., Jugoslavija 21.000, od tega 18.000 moških in 3000 žensk brezposelnih. Edina država, ki ne pozna brezposelnosti, je Francija. Po časopisnih podatkih je na vsem svetu 12 do 15 milijonov brezposelnih. — Ogromno število!
Kaj je temu vzrok? Navajajo se razni vzroki. Pa je vstal pri neki duhovniški konferenci učen in svet gospod, ter je pojasnil kratko: ,,So grehi posameznikov, pa so tudi grehi družbe in grehi narodov — in Bog ni le Bog posameznikov, temveč je tudi Bog družb in narodov...!"
Bog se ne da zasmehovati Voltaire, zagrizen sovražnik krscanstva, je iztrgal s svojo besedo in se svojimi spisi tisočem in miljonom vero iz srca. Grozovito bogokletstvo je izrekel 30. maja 1 758: ,,Danes cez 20 let bo sel nas Gospod Bog v pokoj!" Natančno dvajset let pozneje, 30. maja 1 778, je sel v penzijon za vedno — ne Bog — temveč bogokletnez Voltaire. Isti dan je namreč umrl v groznem obupu. Tulil je,
naj mu pošljejo po duhovnika, ali njegovi prijatelji mu niso hoteli izpolniti zadnje zelje.
Filozof Nietzsche, ki se je v satanskem sovrastvu do krscanstva sam imenoval antikrista, ki je nazival krscansko usmiljenje: sramoto, je umrl kot ubogi blaznez in katholiska usmiljena sestra mu je stregla.
Leta 1902, na praznik Vnebohoda Kristusovega, so naznanili svobodomiselci v mestu St. Pierre veliko manifestacijo, ki je bilo na njej na programu, da bodo zasmehovali sv. kriz. Hvla Bogu, ni prišlo do izvrstive programa, ker je začela gora Mont Pelee bljuvati ogenj, ki je pozgal celo mesto.
Leta 1903 je zapisal framasonski list ,,Asino" v Messini na sveto noc framasonsko salo: ,,Ce res kje živi božje Dete, naj nam posije za Bozic prijeten potres, da se bomo malo zazibali". 24 ur pozneje je ležala Messina v ruševinah in v pepelu ter je zakopala pod seboj tisoče meščanov — tudi takih, ki sicer zločina niso odobravali, pa niso protestirali. Ali je to slučaj? Ne! — Bog se ne pusti zasmehovati!
Bilo je ob času nemške revolucije 1. 1918. Neki brezverec je povabil mladino na zborovanje. Na letakih je bil tiskan predmet predavanja: ,,Božja kuga". Predavatelj vpije na govorniškem odru na ves glas: ,,Ti Bog tam gori, ce resnično zivis, pobij me zdalje na tla in vsi bomo verovali." Nic se ne zgane. Po dvorani pa se vsi smeje. ,,Ti tam gori ,ce resnično zivis, pobij me pri priči na tla in vsi bomo verovali." Zopet nic. Pomilovalni nasmeh odmeva od vseh strani.
Zdaj stisne govornik pest in tretjič zaluča strasno bogokletstvo proti nebu izzivajoč Boga, naj ga pobije. Zopet
Par dni nato se je bogokletnez kar na lepem mrtev zgrudil na nekem živinskem dvorišču. Zdaj bo vedel in se prepričal,
ali se živi Bog, ki se ne pusti zasmehovati.
*
O, le počakajte, vi bogokletnezi in brezverci, tudi za vas pride smrt, tudi za vas bo odgrnjena zavesa večnosti in videli boste, da se Bog zasmehovati ne da!
UREDNIŠTVO VSEM CITATELJEM!
Prva številka ,,Rafaela" je pred vami. Zelja naših izseljencev, da bi imeli lastno glasilo, se s tem začne uresničevati. Rafael bo prinašal poducne članke, seznanil vas z raznimi izseljeniskimi vprašanji, poročal pa tudi o novicah med izseljenci v Holandiji in Belgiji.
Ker pa urednik sam vsega ne ve, nujno prosi, da mu
pišete! Kaj?...... O vsem, kar se je kje novega zgodilo.
Vec mu boste poročali, vec novic bo prinašal tudi Rafael. Ce želite se bo z vašim poročilom vred objavilo tudi vase ime. Ce tudi mogoče ne znate pravilne slovenscine, nic zato! Urednik bo ze popravil, samo pošljite mu! Pišejo lahko tudi otroci — in tudi njihova pisma bo prinesel Rafael. Zlasti bodo Rafaelu dobrodošle slike društev, odborov, zborovanj, odsekov itd.; torej tudi vase slike bomo dali v ,,cajtenge".
In se nekaj bi vas prosil — in to je prvo in najpotrebnejše. Naročite ,,Rafaela"! Cena je jako nizka: prvega pol leta stane Rafael 1 e 40 ct., posamezna številka pa stane 7 ct. V Belgiji stane posamezna številka 1 e 1 frank, polletno torej 6 frankov. Ako bomno imeli dovolj naročnikov, se bo naročnina drugega pol leta se znizala in pa za lepo ilustrirano prilogo bomo poskrbeli. —
Jugoslovani! Drugi tuji narodi, ki bivajo v Holandiji in Belgiji nas zavidajo za nase lepo organizirano delo po društvih. Sedaj pokažimo, da razumemo geslo: V slogi je moc!
Naročite svoje glasilo! Rafael ni le glasilo članov naših društev, temveč zeli biti:
spremljevalec vsakega Jugoslovana.
O OLIKI.
Pod tem poglavjem bomo prinašali kratke izvlečke iz knjige Dr. Dostojen, O oliki. —
Temeljito pravilo vljudnosti je izrazeno ze v evangeljs-kem izreku: ,,Cesar noces, da ti trugi store, tega tudi drugim ne stori!" Kdor se po tem ravna, ta se prikupi vsem in zasluzi časten pridevek, da je ,,galanten" človek. Oziraj se na starost, spol, navade in slabosti drugih, da jih ne bos nehote žalil; ne bodil vsiljiv in ce se salis, nikoli ne pozabi, da je postavila ljubezen do bližnjega gotove meje, ki čeznje ni dovoljeno iti.
Največji sovražnik vljudnosti je osabnost. Kdor hoče biti olikan in vljuden, mora kazati skromnost v vsakem oziru. Zato ne terjaj doma in ne v družbi preveč za sebe, ne isci hvale in prevelike časti!
Najgrsa pa je hinavscina. Kdor se hlini in laze, ni olikan. Knjiga pregovorov lepo pravi: ,,Kdor posvari človeka, se mu bolj prikupi kakor tisti, ki ga slepi s priliznjenim jezikom."
Podlaga vljudnosti je cednostno življenje. Le kreposten človek more biti resnično vljuden.
Da moremo govoriti o oliki, je treba najprej odstraniti to, kar se z oliko nikakor ne ujema. Tema in luc se ne moreta sprijazniti. Grobost, robatost, sirovost sploh neolikano vedenje — je tema, ki ji moramo napovedati boj, ce hočemo res postati olikani. V naslednjem hočemo navesti nekaj robastosti, ki naj za vselej izginejo iz dobrega slovenskega ljudstva, da bomo tudi glede vnanje olike impo-nirali tujim sosedom, med katerimi živimo, da nas bodo občudovali, kakor nas občudujejo zaradi dobrih organizacij, zaradi delavnosti in napredka.
1. Robato govorjenje.
V govoru preprostega Slovenca opazujemo navadno tudi neko priprostost, ki je sicer ne grajamo, vendar bi jo pa radi povzdignili na višjo stopnjo vljudnosti. Ako pridemo v dotiko z ljudmi drugih narodnosti, nas preseneti takoj pri prvem pogovoru neka večja eleganca, s katero nagovarjajo, se izgovarjajo, prosijo, pozdravlajo itd.
Tako n. pr. odgovarja olikan človek na vprašanje, ki ga ni razumel, s: ,,Prosim!" ali ,,Oprostite, nisem razumel!", Holandci imajo tako lepo vprašanje: ,,Wat belieft U?" Pri nas se zal se dostikrat cuje oni zategnjeni: ,,Kaaj?"
Olikan človek ,,tice" samo tiste, ki so mu podrejeni, ali ki je z njim posebno sprijaznjen. Glede razmerja otrok do starisev je navada različna. Ponekod otroci starise kar tičejo. Nam se zdi, da ohranijo otroci večje spostovanje do starisev, ce jih vicejo, kakor ce jih enako nagovarjajo kot svoje sosolce. Večina Slovencev je v tem oziru edina s Francozi in Holandci, ki po stari lepi navadi vicejo starise, med tem ko jih Nemci tičejo.
Pri jedi se slisi dostikrat manj primeren izraz. Ako gospodar se ponuja gostu jed,'pac ni posebno olikano, ce se odreže: ,,Imam dosti" ali ,,Sem ze sit" ali pa ,,Ne morem vec!" Zahvali se raje dostojno z ,.Zahvalim se lepo" ali ,,Hvala lepa".
Besedica ,,prosim" je sicer neznatna, in kratka, pa vendar napravi vselej prav ugoden vtis. Olikani ljudje je skoro nikdar ne izpuščaj o, ce tudi govore s podlozniki. Kako čedno se slisi: ,,Prosim, prinesi mi kupico vode!" ali ,.Prosim, nesi pismo na pošto!"
Zahvaliti se je dolžnost, ki se zal le prevečkrat opusca, dasi nic ne stane. Preveč ljubeznivosti pa spet ni treba ku-piciti, ker se potem zdi, kakor da govori le hinavscina, pri-liznjenost, ne pa prava hvaležnost. Lepa je navada, da se za izkazano uslugo zahvalimo s krscanskim rekom „Bog plačaj!" Te zahvale naj ne izpodrine suhoparna ,,Hvala lepa!"
Zakaj cvete nasa trgovina kljub slabim časom?
Najboljši in najprimernejši holandski katoliški dnevnik za Slovence v Limburgu je
IMBURGSCH DAGBLAD
S SVOJO VISOKO ZAVAROVALNICO
UPRAVA: HEERLEN, SAROLEASTRAAT 35-39
PODRUŽNICE: KERKRADE, Einderstraat 38 SITTARD, St. Petrusstraat 4 MAASTRICHT, Station.tr. 43
Naročnina: četrtletno 2.65 fl, mesečno 0.90, in tedensko 0.20 fl.
Velika izbira sira, krasni divji zajci, divje in domače race, pitane gosi, jerebice, razna divjačina, perutnina za kuho in pečenje, piscanci itd;
Sveži, živi krapi, postrvi, vseh vrst ribe iz rek. Dnevno sveže ribe. Zlate ribice.
Fa. Jac. Wouters-Sanders Heerlen
Dautzenbergstraat 7 - Telefon 441
Slovenski obrtniki oglašujte v „Rafaelu", ker ga berejo vsi Slovenci!!
PO CENI
PO CENI BLAGO!
FIRMA A. SCHUNCK,
HEERLEN pri cerkvi
Ne zamudite i vi ugodne prilike, ko prodajamo plasce in površnike po polovični ceni za časa razprodaje.
Perilo, posteljnina, preproge, sukno