22.Vlt.-DAN VSTAJ Po načrtu nemške vrhovne komande se je 6. aprila 1941 začel napad na Jugoslavijo s približno petdesetimi nemškimi, italijanskimi in madžarskimi divizijami. Tisti dati zjutraj so začela nemška letala brez vojne napovedi teroristično napadati -bombnndirati nezaščiteni Beograd, fašistične divizije pa so začele z napadom skoraj na vseh j ugo sl o vanskib. mejah. Že pri samem pričetku vojne se je pokazala vsa gniloba store Jugoslavije in neurejenost kraljeve vojske. Generali in višji vodje vojske so se pri razsulu armade vdajali okupatorjem. i,fed njimi je bilo precej petokolinaških elementov, ki so razvili razdiralno dejavnost me preostalo vojsko, ki se je še zavestno borila proti okupatorju. Zato je okupator z lahkoto razdelil Jugoslavijo po posameznih področjih, katerim so poveljevali domači izdajalci in fašistični krvniki. Takšen je bil konec Kraljevine Jugoslavije -države zgrajene na politični brezpravnosti delovnih ljudi. Jugoslavija je bila razkosana in okupirana, vlada s kraljem na čelu pa je pobegnila iz domovine in prepustila ljudstvo samemu sebi. Y tako težkih trenutkih ljudstva ni zapustila komunistična partija Jugoslavije. Stopila je na čelo vseh delov4 nih množic in jih povedla v oborožen odpor proti okupatorjevim silam. Komunistična partija je bila sposobna, da je tudi v pogojili fašistične okupacije nadaljevala boj, ki ga jo pričela že v Kraljevini ter smelo odkrivajoč nove oblike in prik-ladna sredstva za svojo akcijo. 10 aprila 1941 je bil po sklepu seje pri CK ICPJ ustanovljen vojni komit^pod vodstvom tovariša Tita. Od tega dne Kose1j Anton naprej so se po vsej deželi pričeli o— boroženi spopadi z okupatorjem, s ciljem, da osvobodijo ljudi pred nečloveškim ravnanjem. Na podlagi boja proti okupatorju je bila 27. aprila 1941 na pobudo CK komunistične partije Slovenije ustanovljena Protiimperialistična fronta, kmalu preimenovana v Osvobodilno fronto. Takrat so Slovenci organizirano pripravljali odpor proti okupatorju. 22. julij pa je bil prelomnica za slovenski narod, na ta dan je prišlo do prvih oboroženih akcij. Na dan vstaje so padli prvi streli v okolici Medna, kjer so partizani obračunali z okupatorjevim plačancem. Isto se je ponovilo nekaj dni kasneje med Mlinom pri Bledu in Bohinjsko Belo. Tako so se nadaljevale oborožene akcije partizanskih enot najprej na Gorenjskem in Štajerskem, zatem pa tudi v drugih pokrajinah Slovenije« Prvi odkrit spopad z okupatorjem pa je bil na Poljanah nad Jesenicami v začetku avgusta meseca. Od takrat so se partizanske enote v Sloveniji začele množiti in s tem vedno bolj ogrožati okupatorja na slovenskem ozemlju. Mnogo je bilo krvavih borb in napadov na sovražnika, ki so s hrabrostjo partizanske vojske prinesle slovenskemu ljudstvu težl-ko pričakovano svobodo. Od prvih strelov na slovenskem je mini- lo 24 let. V teh letih je bilo dinamično in močno naraščanje gospodarske moči države, ki je zagotavljalo osnovo za bodoči industrijski razvoj in je samo po sebi olajšauo napore ljudi v gospodarski družbeni izgradnji. Takšen raz-j voj pa je prinesel tudi nove probleme in težave, ki so se in se porajajo, iz notranjih odnosov in proporcev v gospodarstvu ter iz zaostajanja gospodarske (nadaljevanje na str. ) 1 gospodarski o m m m © '7 V ji * * 'VV^x j Ze dalj časa sc v javnosti in po kolekti-j Arih govori o predstoječi gospodarski ro— 1 formi. Zvezna skupščina in Zvezni izvrš—' j ni svet sta v tej zvezi sprejela že ne— !kaj zakonskih ukrepov, ostali pa se pri- ' ' | pravljajo, tako, da lahko rečemo, da srrw itik pred gospodarsko.reformo. Ta gospo— jdarska reforma bo sigurno predstval ja.la'' I po letu 1952 enega najbolj korenitih po> segov v dosedanje odnose ter bo iste do ,temeljev prerešetala in spremenila. ». Osterman ing. Jože asa carine - TURIZEM - IZVOZ - Zi/iANJSANJE f7'- INVESTICIJ - MEDNARODNA - RENTABILNOST DELITEV - PRODUKTIVNOST DELA Prav zaradi tega smatramo, da je potreb— ino, da našega bralca vsaj okvirno sezna— - $ = 1200 DIN - KMETIJSTVO - STANDARD jnimo o predstoječih ukrepih. Ko bodo ti I ukrepi v celoti sprejeti in jih bo treba | spraviti v življenje, pa je itak stvar I vsakega kolektiva, da so s temi spremem— i bami temeljito spozna in istočasno prila,-I godi svoje poslovanje tem smernicam. ; "DELOVNE ORGANIZACIJE BODO SAIvE URESNIČE-iVALE GOSPODARSKO REFORLaO" i •~ ' •• "tej gospodarski reformi ne gre v bistvu j za nek nov gospodarski sistem, pač pa bo- I do sedanji instrumenti gospodarjenja si— !gurno doživeli več temeljitih sprememb. * / f , i Druga bistvena značilnost gospodarskih i sprememb pa bo ustalitev odnosov v cenah na notranjem trgu in v cenah s ka-! terimi prodajamo naše proizvode na zu-| nanja tržišča. 1 1 V zvozi s to reformo se bo nadalje pove— I čal delež delovnih organizacij v delitvi dohodka in se bodo uveljavili enotni pogoji gospodarjenja za vse delovne organizacije, kar bo po mnenju predlagateljev, hkrati omogočilo tudi intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ob potrebni ekonomski stimulaciji. 1 Med ostalim bo uveljavljen enoten devizni I tečaj dinarja, govori se okoli 1200 din j |za 1 USA 0. Ta enotni tečaj naj omogoči, | ida se bodo vskladili notranji odnosi v (gospodarstvu z realno vrednostjo dinarja, ! O Naši dosedanji odnosi pa so še vedno posledice politike cen, ki je bila uveljar-vljena v letu 1952. Tedaj smo prešli na takozv. "prosto formiranje cen”, ki pa ga ni bilo mogoče dosledno uveljavljati zavoljo obstoječih strukturnih nasprotij proizvodnje in radi spremembne potrebe, da se ohrani in dviga žiljenski standard [ ; delovnega človeka. i j I Ta politika cen se je posebej izražala v ' politiki zelo nizkih cen v kmetijstvu in 1 je zasledovala težnjo, da se pospeši pred—, vsem socializacija vasi. Probleme, ki pa i so se rodili iz take politike nizkih cen, | pa smo morali pozneje reševati z delno I korekcijo cen posameznih skupin kmetijskih: proizvodov, delno pa so se regulirale s ^ samim tržiščem, na k"+erem pa so se kljub I temu pojavila precejšnja nasprotja in a— inomalije. Opozorili bi samo n.pr, na tu- | di naše proizvode gozdarstva in lesne industrije, kjer so se cene v parih letih dvignile za več kakor 30-krat. Istočasno smo morali nujno povečati naš izvoz in smo radi tega dajali prilično [Visoke premije za izvoz - (čeprav za lesno industrijo od vseh gospodarskih vej j najmanj) in te premije so med ostalimi i drugimi činitelji tudi inflatorno vpliva- i 1 le na naše gospodarstvo. Medtem smo imeli ! 1 še razne druge ukrepe kakor subvencije (podpore), regrese, razne davčne olajša^- j iVe in drugačna kritja velikih izgub v : kmetijstvu. Formiranje sredstev za centra-| ;lne investicije in razne intervencije v f j centralnih skladih in končno neodgovarja— i i j oči kriteriji pri investicijski določit- 1 |vi glede strukture, kakor tudi lokacije !industrijskih zmogljivosti, so vse anoma- ■ živela v neposrednem gospodarstvu ustrezne podpore in razumevanja ter tudi seveda ustreznih ukrepov, tudi ne bo dosegla zabeljenih rezultatov. To pa bi bi- lo seveda za nas, ki predstavljamo del jugoslovanskega gospodarstva nezaželje-no, odnosno imelo lahko za naš standard katastrofalne posledice. V nadaljnem izvajanju se mislim dotakniti še par stvari, ki se neposredno tičejo dela gospodarskih organizacij in pri tem našega podjetja. lije, ki so nas pripeljale do stanja, da moramo govoriti o novi gospodarski refor— | mi. Čeprav nova gospodarska reforma predstav— . vlja daljnosežne spremembe, kot jih ver- 1 jetno še ni bilo v dosedanjem razvoju na-Še države, pa nam sama reforma, to je u- j veljavitev novih predpisov no bo že sama izboljšala nezadovoljivega, stanja gospo- j darstva, tudi ne samega, načina gospodar- , jenja, temveč to lahko ustvari samo pogo— I je in možnosti. ! Uveljavitev te reforme pa ne morejo ustvariti same organizacije in pa tudi državna uprava. Reforma se bo torej dejansko izvajala na samem terenu in če ne bo do- CARINA NAJ V BODOČE POSTANE CARINSKI INSTRUlvENT! Sedanji sistem carinskih stopenj izvira še iz prejšnjih časov, ko smo imeli uvozne instrumente, vendar je ta način čas prehitel. Carine so bile do sedaj proračunskega značaja s posebno nalogo, da zbirajo čim več sredstev za kritje potreb državnega aparata, odnosno splošno državnih potreb. V novem sistemu, v katerem je predvideno, da se bo uvozni tečaj dinarja zvišal, bo lahko radi tega sama carinska, stopnja bistveno (izraženo v procentih) nižja. Pri tem se nam vsiljuje še neodgovorjeno vprašanje, katero domačo proizvodnjo naj pravzaprav ščitimo s carinami? Tudi, ali naj ščitimo tudi neracionalno in nerentabilno proizvodnjo in sicer tisto, ki v okviru širše mednarodne delitve dela nima nobenih prednosti in perspektiv? To je vsekakor ena važnih in najbolj kočljivih vprašanj bližnje gospodarske reforme. Smatramo, da ne bo potrebno in ne bi bilo potrebno v bodoči reformi o— bremenjevati z velikimi carinskimi stopnjami proizvodnje in uvoza, ki jih nft,ša industrija ne proizvaja, odnosno tudi nima posebno ugodnih možnosti, da bi jih proizvajala v prihodnosti. Predvideno je, da naj bi se znižale vse carinske stopnje vendar popolnoma različno. Tako naj bi se, sicer po prvotnem predlogu, ki bo pa najbrže doživel še veliko sprememb, znižala povprečna carinska stopnja za uvožene surovine od 12 na 3, za reprodukcijske materiale (ti so vižni za nas) od 17 na 8, za opremo (to so stroji) od 42 na 21 % itd. Bržkone bo tudi vel j Orla carinska omejitev za nadomestne de le , večja pa za opremo in predvsem za blago za široko potrošnjo. Ce že za voljo drugega ne, že za to, ker ltjtos; verjetno'pa tudi ne prihodnje leto, za ta uvoz ne bo na voljo dovoljnih deviznih sredstev,, Če pa se dotaknemo še nekaj, kar nas še bolj žuli, torej konkretno naše podjetje, ki izvaža cca 75 % svoje proizvodnje in bo v bodoče najbrže tudi toliko izvažala, so tkzv. "izvozne premije1'. Predvideva se da bodo te premije verjetno za nekatere kategorije izvoznih proizvodov še ostale, tako, da bi industrijskim strokam olajša- li začetne težave pri izvoznih prizadevanjih in težave s katerimi se srečujejo ta podjetja na področju uvoznih omejitev, ki jih postavljajo razne ekonomske grupacije držav, posebno držav zapada. Tako kakor se sliši, bodo premije precej enotne , odnosno samo dve vrsti - 5 in 10 % - ne. V izjemnih primerih pa se predvideva, namreč tam, kjer bi utegnile posamezne go--spodarskč organizacije ustvariti z izvozom, predvsem surovin, izredno visok dohodek, uvedba tudi tkzv. izvozne takse, to se pravi, da bcyto podjetje plačalo takso za izvoz. Tu je v tej točki stvar še nejasna, je pa za nas življenske važnosti, kajti v kolikor bomo jesen izvažali na vzhod, bodo cene jesena nesprejemljive, pa čeprav bi delali boljše, kakor vsi proizvajalci smuči na svetu« PO LOLA, J PREDELOVALNE INDUSTRIJE V NBVI REPORviI V predelovalni industriji se bodo sicer nekateri delitveni instrumenti pokazali kot ugodnejši. To je zmanjšanje najviš— je obrestne stopnje na poslovni sklad itdi Sprožila pa bo reforma spričo nove pari—! tete vsekakor precejšnje težave že za- ! radi tega, ker se bo ta industrija znašla v svojih kalkulacijah v povsem novi situaciji j >r tem ko smo preje nekako z nižjo pariteto uvoznega dolarja, pari-rali razne-no-ure jene dajatve in obremenitve, Iti so bile predpisane. Radi tega izračuni v glavnem pokazujejo, da je predelovalna industrija v pri lično neugodnem položaju Ta položaj bo za nekatere lažji, za nakatere mnogo težavnejši, zlasti bo težaven za tista podjetja, ki nimajo zadosti izkoriščenih zmogli— vosti, in kjer je produtkivnost dela nizka, ali PO,, ki po svoji strukturi in porabi deficitarnih surovin ali materialov niso perspektivna, Smatram, da iz gornjega lahko vidimo, da praktično za nas, če bomo znali upoštevati domačo surovino jesena, ne bo smelo biti težav. Izkoriščamo in bomo izkoriščali dovolj zmogljivosti, produktivnost našega delavca je relativno zelo - zelo visoka in jesen ni deficitirana surovina, temveč jo nepravilno plasiramo na vzhodna tržišča« OBSTOJA ŠE VELIKO VPRAŠANJ, KI JIH BO TREBA TEivEL-JITO PROUČEVATI. Nas glede konkretnih novih instrumentov za realizacijo temeljnih načelov gospodarske reforme seveda zanima še vrsto vprašanj, ki jih bo treba še temeljito proučiti« To sc predvsem sprostitev cen, tehnika zajemanja prometnega davka v potrošnji, revalorizacija osnovnih sredstev in amortizacija, cene v gostinstvu in turizmu itd. Zanima nas seveda kot delavce tudi vpliv na naš življenski \ a..' I i '■ ~ t..v X. ''ftdard, kajti poznano jo, da se predvi-da so bo elektrika, za gospodinjstvo Wj"azila tudi do dvakrat, da s pa bo seveda nujno potrebno intenzivno, da se roši razna vprašanja finan-^nja naše energetike itd. Zmanjšala so v bodoče stopnje prispevkov iz obreda osnovna sredstva, odpravljen bo pri-:^°k iz dohodka, prometni davek bo pri— Ha potrošnjo in slično. Zatorej bo po— t ki Mo H h' n z4-0 finansiranje investicij v veliko ve-, meri kot doslej stvar samih gospodarji organizacij, ne pa več centralnih fon-fr in. slično, ,^iti bo seveda v tej dobi mehanizem ve— ■ Poslovnosti in sploh zagotoviti uspehe zbiranje in kroženje denarja na re- sji podjetje - banke - podjetje. zadeva sam mehanizem kreditiranja iz— da ne bodo uveljavljene nobene dru- ue usmeritve, Kot so že uveljavljene z 6 Ali imaš drug predlog? 17,8 /š 2,0 76,3 3,1 % 5,9 7. Nekatera delovna mesta in oddelki n.pr. vzdrževanje strojev in opremo, ambulanta, sušilnica, kotlovnica, trgovina v obratu ter ozka grla bodo imela svoj urnik. Kakšen je tvoj predlog? a) po potrebi b) štiri izmene c) dežurstvo d) prost drug del. dan 23,3 ^ 2,2 1o 3,9 % 7,6 % 63,0 i 8. Kdaj predlagaš odmore? a) kcfl sedaj v b) 2 izmeni (za smuč.) c) preje 69,9 % 7,2 io 4,5 i 18,4 f 9. Ali imaš na svojem del ovne n. mostu zastoje pri delu? - Zastoje pri delu imam pogosto —Zastoje' pri delu imam redko — Nimam zastojev 8,6 io 33.7 io 36.8 io 20,9 i 10. Kaj je najpogostejši razlog za zastoje na tvojem delovnem mestu? . • a) neredna dobava mater, in polizd. b) okvara strojev in orodij c) nepravočasna navodila za delo d) drugi vzroki e) nimam zastojev pri delu 27,6 io 10.8 io 2,9 io 7,8 i 26.8 io 24,1 i. 11. Ali bi lahko na tvojem delovnem mestu zmanjšali porabo materiala? 15,6 io 71,8 io 8,6 i 12. Kakšni odnosi prevladujejo med delavci na tvojem oddelku? - a) delavci se bore med seboj za boljše delo in višje dohodke 6 28,8 % Tek. št. VPRAŠANJA DA •št.ank. 'fo b) med delavci vlada medsebojna po— i moč pri delu in medsebojna razu- mevanja | c) delavci se premalo brigajo za skup— ne probleme in skrbijo le za lastna dola i '' |13. Ali misliš, da se da zmanjšati izos— | tanke z dela? a) da se jih zmanjšati b) ne da se jih zmanjšati ! 14. Kakšen ukrep bi bil predvsem potreben, da bi delavci manj izostajali od dela? a) zaostriti zdravniško kontrolo b) javno obravnavati delavce, M pogosto izostajajo c) zboljšati prevoz na delo d) drug ukrep I i15. Ugotovljeno je, da je prvo uro v izmeni 'produktivnost precej manjša kot v ostalih urah. Kaj je po tvojem mnenju glavni vzrok za to? a) zamuj anj e de1avc ev b) razporejanje delavcev na delovna me sta c) drug vzrok d) ne vem 16. Vprašanja in mnenja posameznika izven postavljenih -vprašanj? 17. Ali smatraš, da je delo na tvojem delovnem mestu dobro organizirano? 32,9 % 15,6' io 73,2 1° 7,S % 31,3 */o 30,5 1o 9,4 1o 6,7 /ž 20.2 /ž 10.2 > 23,9 /o 22,3 >5 78,9 'h NE BREZ ODGOVORA št.ank. št.ank. it 21,5 1° 19,2 t 22,1 io ■ . LE Z ANGAŽIRANJEM NOTRANJIH RRJERV 30110 V ! skrajšane:.: delovnem času, posKBifc šs v no- ! VEM GOSPODARSKEM SISTEMU, USPELI DVTGITITI j RENTABILNOST KOT PREDPOGOJ ZA EKSISTENCO : IN DVIG ŽIVLJENSKBGA STANDARDA. TC VSE I ZAVISI OD NAS SAMIH — 25,5 £ k M. a p ha, Dodatno pojasnilo v zvezi s prehodom na 42-urni teden. Več vprašanj se nanaša na proste sobote v zvezi z letnim dopustom. Načeloma je pri uvajanju skrajšanega delovnega časa sprejeto pravilo, da se šteje proste sobote v dopust kot delovni dan. N. SMUČI NATISKANA V septembru bo izšla tiskana številka I Naše smučine v znak praznovanja 20—ob— i letnice obstoja podjetja. Za to praz- j nično številko je pripravljen predlog vsebine lista in sicer: ; I 1. Rast podjetja po letih (1945-1965; I diagram). 2. Staro in novo podjetje (foto). 3. Sloke in biografije ustanoviteljev, id. so še v podjetju. 4. Razvoj posameznih obratov (telovadno : orodje, kovinska, sedlarska, rekotar—i na, čolnarija, smučarija, inštitut). ! 5. Slan proizvajalec smuči v svetovnem j j 3. Potrobno bi bilo zmanjšati režijo, pred- merilu. vsem z zmanjšanjem režij sitih delavcev. i'-n"J1(;na bilanca 20 let. | 7. Pregled vloženih sredstev za družbeni I4. Zboljšati jo treba nabavo maL'riala v i standard v 20 letih, stanovanja, pre- kolikor dopušča to tržna situacija. 1 ' ■ Odgovori in mnenja članov kolektiva: I Polog različnih individualnih ipnenj ali j mnenj posameznih skupin, ki ne izražajo j problemov »elotnega podjetja, so bile v glavnem dano sledeče pripombo: | 1. Zboljša naj sa organizacija dela. I | 2. Povečati je treba disciplino v podjetju. 5. V podjetju naj se organizira več obratnih sestankov. vozi, menza, camping, itd.). 8. Obdelava izvoza in DT v preteklih letih ločeno. , 9. Inštitut El on, 10. Družbeno upravljanje v 15 letih. '6, Remont bi moral skrbeti samo za vzdr- Specializacija strokovnih ka,drov. zevanje in ne sa izdelavo novih stro- na sejmih, velesejmih, razstavah jev. i*1 servisih. 13. Asortiment proizvodov, kooperacije. 7. Postavi naj se realne norme in de lav— skozi 20 let. 15. Zdravstvena zaščita, preventiva. 16. Gasilstvo v 15 letih. ,8. Premalo je sodelovanja med posameznimi 1^* Del- množičnih organizacij do danes (ZIC, sindikat, mladina). 18. Športno udejstvovanje sekcij (nogomet,i smučanje, badminton, vodni šport, šah)' v 20 letih, i19. otr^iovno izobraževanje kadrov. O ^ ^ ^------/ 120. Stanovanj sita zadruga "Begunj ščica”. 121. Nagradna križanka Elan - 20 let. ce na odgovarjajoča delovna mesta. službami v podjetju. USPEH I. POLLETJA Hn&fe1j PLAN PROIZVODNJE IN REALIZACIJA Slavko I. polletje je za nami. Celoletni poslovni rezultat mnogo zavisi od starta, I • ' ’ ' • Rezultat izvršene proizvodnje po PLC jo za I. polletje zadovoljiv: Tek. št. OBRAT Polletni plan v milj. Izvršeno v milj. 1o 1. Smučali ja 683 806 118 2. Telovadno orodje LO 109 100 91 3. Kovinska 126 140 Hi 4. 'Sedlarska 30 34 113 L 5. Sedlarska - tapiciranje 14 - i . ! 6. Plastika 20 ' 14 7° ] 7. Razno - 3. I i PODJETJE SKUPNO 982 1097 112 i 1 • 1 U i Po posameznih mesecih pa je doseganja sledeč^s I ■ . >, OPIS: milj. I. II. III. IV. V. VI. 210 200 v ,-i08,9 . 190 194,6 180 _. • 170 'l74,3 180,4 • ;i?8 PLAN KOMULAT. 160 / 164' 328 492' • 656 820 982 . .... .... t DOSEŽENO KOiviULAT. 174,3 355,7 563 „0 758,2 5607 h 919r0 1097,0 MESEČNO DOSEGANJE 106 /0 j 110 °/o 127 I* 119 /0 9 8 $> i09 KOlviULATIVNO DOSEG. 106 /0 | 108 Strosmajer in Ljubljane, nadalje predstavnik gasilske brigade tov. Gros iz Kranja, ter prestav— nik gorenjske gasilske zveze tov. Škofič iz Kranja, predstavnik občinske gasilske zveze tov. Klinar iz Bleda, občinski gasilski poveljnik tov. Pogačar, predstavnik "Sukna" Zapuze in sektorski poveljnik tov. Benč iz Radovljice. i S strani,podjetja pa se je gasilcem za— I i zvalila tov. Vidic Vlasta, | Tudi tov. direktor je pustil pozdrave J pred odhodom v Švico. } Predsedniku centralnega delavskega sve- J i ta se jo posebej za izročitev brizgalne | j in voza zahvalil poveljnik tov. Ribni-I kar Franc. . l' " J. v . I I Ta praznik nam bo kljub šibki udeležbi I I ostal v trajnem spominu. j V službi ljudstva — na pomoč! REŠITEV KRIŽANKE ! no Vodoravno; 1. šlapa, 5. paradoks, 12. kuna, 13. sohe, 14. Odra, 15. obtrgam, j 17. navdan, 19. RJ, 20. vajet, 22. Keats, 23. pepelt. 25. nabornik, I, 27* | onod, 23. tir, 29. Aci, 30. juriš, 32. ligaš, 34. Al, 35. Olt, 36. enocevka, | 0, 39. Niob, 41. osa, 42. napet, 44. Croce, 46, sonet, 47. Maori, 48. Ork, i 50. trik, A, 52. Ziga Zois, 55. Ika, 56. SI/I, 58. saraj, 59. notar, 61. top, | 63. rad, 64. žepi, T, 65. oženitev, 68. Živka, 70. Danaj, 71. kipar, 73. Ag, 74. okisam, 76. tekniti, 78, Nace, 79» obrt, 81. Idun, 82. trakulja, 83. ukana* A D I Z 0 V M 0 A Z •vrednosti 192 milj. " v 40 dežel, kar je glede na količino in vrednost za okrog 9 % več kot v letu 1963. Od celotnega izvoza je odpadlo 251.970 parov v vred— i nosti 124,6 milj. S na lesene smuči in 58.007 parov v vrednosti 67,4 milj. S | na smuči iz plastike in kovine. Izvoz j lesenih smuči je v času ko to poročamo, I narastel po vrednosti za približno 1 medtem ko je izvoz metalnih in plastič— j nih smuči istočasno narastel za 25 $>f sl čimer se jo njegov delež na celotnem izvozu povečal od 30 °/o na 35 %>• i U 50 IZVOZA SLECI 309.077 parov 192 milj g v 4-0 dežol Avstrijska proizvodnja smuči je v zadnjih letih občutno narasla. Proizvodnja se stopnuje iz leta v leto, pri čemer polagajo največjo pozornost ne samo številčnemu povečanju produktov, anjpak pjred— vsem tudi stalni kvalitativni izboljša- vi avstrijske smuči. Vzporedno s težnjo za vedno boljšo opremo za smučanje, jo vedno širša tudi izbiraj vecjn tovarna smuči so začele izdelovati poiag lesenih smuči tudi metalne in smuči iz umetnih vlaken. "Da se je pa avstrijska industrija smuči začela razvijati v tako hitrem tempu, ei razlagamo' na ta način, da se je ta smučka lahko uveljavila Varli na inozemskem, tržišču. Avstrija je dandanes največji izvoznik smuči na svetu in je v preteklem letu izvozila v celoti 3u9.077 parov smuči v • Dejstvo, da je v primerjavi s prejšnjimi leti izvoz lesenih smuči samo toliko narastel, si razlagamo predvsem na ta način^ da se je izvoz v države, ki so glavni odjemalci, t.j. Zvezno repu-bliko Nemčijo in ZDA povečal le za 2 % na 34,2 milj. 5 oz. da je s 24,7 milj. y ostal skoro nespremenjen, dobave za Švico so se pa zmanjšale za. 7 % na 20,6 milj. S , za Kanado za 10 °fc na 5,4 milj^ S in za Francijo za 15 % na 4,9 milj; g medtem ko se je samo izvoz na Japonsko - za 10 i* na 11,9 milj. S in v Italijo ~ za 8 /o na' 8,2 milj. S - stopnjeval. Izvoz metalnih in plastičnih smuči na j vseh Vežnejših relacijah - z izjemo ZDA; s padcem za 38 a/o na 5,8 milj. S in Fran-j-cije z nespremenjenim 1,8 milj. p - je j znatno celo večji kot leta 1963. Izvoz 1 v Zvezno republiko se/je povečal za 43 j fa na 25,3 milj. F, v Švico za 40 % na i 16,7 milj. K, v Italijo za 18 /o na 5,3 milj. 3 v Kanado za 57 % na 4,7 milj. i S in na Japonsko za 28 $ na 2,3 milj. , R. . ... I' Najjjomembnejši deleži odjemalca pri av—, strijskem celotnem izvozu sta postali Zvezna republika in Švica. Leta, 1963 je zvezna republika izpodrinila ZDA kot največjega odjemalca smuči iz Avstrije. Leta 1964 je bila na čelu dojemalcev zopet Zvezna republika, katere delež znaša, po povečanem uvozu smuči 16 $ — na 59,5 milj. g sedaj že 31 %, medtem ko je prejšnje loto znašal 29 ZDA 13 in Švica sta imeli v letu 1963 enak delež t.j. 19 ker ja izvoz v ZiJA padel za 11 io - 30,5 milj. S in leer sc je iztfoz v Švico povečal za 11 $ - 37,3 milj. S spada Švica po svcjem 20 f^-nem delgitu na I avstr i j skem celotnem izvozu pred ZDA, ki so s svojim 15 5^—nim deležem na drugem! mestu* Delež Japonske in Italije je po naraslem ! izvozu od 14 $ - 14,2 milj. S in 11 $ -13,5 milj. S ostal približno 7 % glede ; na leto 1963 nespremenjen, delež Kanade i znaša po povečanem izvozu zo 10 % — 10,1 milj. S še nadalje okrog 5 delež Iranci je po upadanju za 11 '% - 6,7 milj. S pa glede na leto pred tem 4 fom Zanimivo je dejstvo, da se je v primeru Kanade z zelo močnim povečanjem izvoza j metalnih in plastičnih, smuči, kateremu je stalo nasproti zmanjšanje izvoza lesenih smuči, izvoz glede na količino zmanjšal, po vrednosti pa celo naraste1. , . .Leta 1962- je 15 avstrijskih tovarn smuči proizvedlo približno 330.000 parov smuči v vrednosti cca 225 milj. S, leta 1963 ,je bilo cca 420.000 parov v vrednosti 320 milj. S,leta 1964 naj bi bilo proizvedenih cca 550.000 parov v industrijski produkciji. K temu moramo prišteti še vsako leto okrog ICC.000 parov iz številnih avstrijskih obrtnih delavnic. • Izvozni delež avstrijske produkcije zna,-.ša torej nekaj na.d 50 fo. Posebno omembo vredno je dejstvo, da se je izvoz v zve— i zno republiko v zadnjih letih kljub naraščajoči carinski diskriminaciji tako zelo povečal in da so se avstrijske smu— i či kljub močni konkurenci na Ev/G — področju uveljavile zaradi svcje kvalitete. Poročila, s prvih sejmov za športne .artikle iz tega leta so zelo opogumljajoča I in lahko pričakujemo ugoden razvoj izvoza smuči. \/ S MUCARSKE NOVOST! V SALZBURGU Blizzard - tovorna smuči dopolnjuje svoj program z luksuzno otroško in maldinsko smučko s pokritimi robniki (Rennkante) in z novim modelom "Šport"* Fischer prikazuje novooblikovanega. "Pre-sident", optične spremembe pri lesenih modelih smuči in novi model s starim nazivom "Comet". Kastle prihaja s "Snoe Prince", ki se je med smučarji ravnokar uveljavil in z novo metalno smučko "Kastle 2000". Kneissl dopolnjuje uspešno "Starline" a metalnim gornjim robnikom in z novim "Black Star". Grabat prinaša smuči s tekstilnim vzorcem na gornji ploskvi. Riesinger ima epoxy—veleslalom model z neprekinjenim robnikom. Hallhammer predstavlja novi model smuči iz umetne snovi "Swift". Ober ima sedaj tudi tri tipe vodnih smuči: "Šport", "Trick", "Slalom". Keil najavlja izboljšave: stranske ploskve in jedro smuči direktno povezana, enako tudi Herzog. Hagan-smuči prihajajo z "novim obrazom" in program bodo razširili za dva modela. Tornado ima ravno tako novo oblikovano zgornjo površino, Oldenburg se je specializiral na mladinske smuči, prinaša novi "Phantom" in mnogo sprememb. Nove modele Rossig-nol-a lahko vidite pri Exi. S = avstrijski šiling "illlUIIHilililililHlIllllbUIIIIHIIIHIItlllllllllliliii 14 -k... mO PREISKUSAk'0 SMUČI IffiMR, »I SNEGA / Smuči je potrebno preiskusiti tudi takrat, ko ni takšnih snežnih razmer, da bi to storili na terenu. Sposobnosti za vo- l žnjo se sicer v laboratoriju ne morejo ugotavljati. Toda poleg teh lastnosti se i zahteva od smuči tudi vzdržljivost, kot osnovno merilo za kvaliteto. Testiranje • # v v laboratoriju ni enakovredno preiskus-nji na snegu, kajti ustvariti pogoje za- i sneženih terenov je tu praktično nemogoče. Vendar se z različnimi pripomočki skušamo vsaj približati tistim kriteri- j jem, za katere vemo da na terenu tudi nastopaj c. | Kljub pomanjkljivosti laboratorijskih pogojev preizkušanja pa ima ta način tudi prednosti. Namreč ostrina režima pre— iskusa se v laboratoriju poljubno izbere in zato lahko tudi poostri do tako mere, da dc željenih rezultatov pridemo -n snegu. Velika, prednost cm j a je tudi v tem, da vse Ing.Robič Andrej hitreje kot y; takega tostir pogoje odnosno režimo normiramo. Primerjave, rezultatov jo v tem primeru . I realnejša od primerjave rezultatov dob— j 1jenih na torenu kjer se smučam sicer točno ugotovij o fizikalne lastnosti pred I in po testiranju. Vendar nepoznani so nam ostali pogoji kot soj zračna tempe- 1 ratura, kvaliteta snega, konfiguracija j terena itd, j ! Če bi te podatke registrirali se oni men—; jajo z dneva v dan od terena do terena, | iz kraja v kraj. Smuči v tem slučaju ka- I žejo različna spremembe, zato tudi rezultati meritev ne pokažejo takih zakonitosti, kot v laboratoriju. Vsak pojav' za | katerega vemo ali slutimo je potrebno iz—j raziti s številkami« Le na ta način lahkO| govorimo o pojavih. Vso drugo je ugibun— i je. Nikakor ne trdimo, da smuči ni pot- j rebno preiskušati tudi na terenu^ Nasprotno, smučka ni namenjena ljjudem istih; smučarskih sposobnosti in enakih čutov • za negovanje, čuvanje in vzdrževanje, pač pa ljudem, ki imajo do smuči razli- | čen edoos. Teh subjektivnih faktorjev pa kot vemo ni možno šablonizirati. Vrnimo se k naslovu in poglejmo kako te-; stiramo smuči brez snega. Smučke, ki so i izdelane iz novih materialov ali lepije-; ne z novimi lepili je potrebno preisku- | siti. Prciskus, kjer ugotavljanje utru— ■ janja materialov ponazarja vožnjo s sinu—, črni po Valovitem terenu. V ta namen je smučka vpeta v napravi, ki jo imenujemo vibrator. Sunkovito delovanje sile povzroča nihanje smučke slično kot rn: d vožnjo na valovitem te- J remi. I Zmanjšanje mostičenja smuči po določe- 1 nem času vožnje je posledica utruditve J materiala. Material ni več odporen pro- i ti deformacijam, žato pri povečanih o-bremenitvah menja svojo obliko in jo tudi zadrži. Nastaja vprašanje po kak- ; šnem času smučanja se ta. sprememba pc j a—; I 2' A o A % £ mm J h ■> j) o Dre S mvc I uu u co> s a iv /1a žtj: — — Tako preiskuša—, mo. smuči na vzdržljivost. 15 Na primer odgovcrj po troh mesecih nam ne pove nič, £»icr.na vibratorju po vsakem določenem številu nihajev točno izmerimo deformacije in spromeubo na trdoti smuči. Da tu preiskušano tudi površinsko zaščito smuči prod vpijanjem vodo se med vibriranjem namakaj,o v vodi 16 ur. Razlika v toži smuči prod in po namakanju pa je merilo kvalitete površinske zaščite pred vpijanjem vlage. 2 ■ A o A %\ Slo bi srp.Uci r\ V \y j C S it ntj)a. h 'O- Smuči so lahko trpe Sne in lepo izdelane, vendar konstrukcija igra tudi važno vlogo. Namreč smuči med vožnjo ne smejo vibrirati ali kot pravimo "refetati". Razliko med smučmi različnih konstrukcij ugotavljamo z aparatom za merjenje števila nihajev na sekundo in časa izniha^-nja. Smučka je tom boljša čim boljšo duši vibracijo j t.j. čim krajši je čas iz— nihanja. Ce jo smučita Jiruta odnosno pretrda je čas dušenja veliko daljši. Zato je zgrešeno pravilo, da za trd teren bolj odgovarjajo trde smuči. Tali slučaj ima- ' N/ mo prx metalnih smučeh kjer so nedeljeni robniki pritrjeni na, smuči z lesnimi vijaki in zakovicami, kjer je robnik povezan s smučko v neelastičnem spoju. Tak način robničenja metalnih smuči z nedeljenimi robniki je bil sicer v danih pogojih. edini izhod dodati smučem komercialni argument in do neko meje tudi poboljšati smuči za razliko od meta.lnih smuči j z odkritimi in neprekinjenimi robniki. V I inštitutu pa na laboratorijski stiskalni— ■ oi že poiskušamo lepiti robnike z vmesni-; mi gumijastimi trakovi. Zaenkrat se ti poiskusi vršijo še na malih preiskušan— cih, ki pa bodo morali biti prej ali slej uresničeni tudi na smučeh. Da bi pri tem delu lahko registrirali rezultate in jih med seboj primerjali preiz— kušancem ugotavljamo lepilno trdnost na trgalnem stroju- Smuči, ki so izdelane za preiskuse na terenu poleg širin in debelin na posebnem stroju za upogibanje izmerimo še obliko upogibnih linij tako, da smučko obremenimo s konstantno silo in na vsakih 10 cm na posebnih milimeters-kih skalah odčitamo koliko je smučka na mernih mestih upog-njena. Te podatke vodimo v kar* toteki. Ko pa dobimo poročila o lastnostih smuči primerjamo izjave smučarjev z izmerjenimi podatki. V načrtu imamo še par načinov preiskušanja, ki pa so vsi več ali manj odvisni od naprav? ki jih bomo morali nabaviti ali sami izdelatit ČESTITKA | * * . Predsednik Upravnega odbori tov. Jerala Vinko se je nedavno oženil. Njegovi sodelavci so mu izdali ob tej priliki sledeči nalog: (Tehnični opis in specifikacija I TO j za » Z L A_T A_ R_E BULA" ! l/priV^ NAROČNIK: Polizdelki alu smuči, firme •JERALA. Trdota EM Količina Skupaj H 1 5 5 IZVEDBA: 1. Zlata rebula je prešana iz belega grozdja. 2«. Barva: žlatorumena. 3. Brez dodatka studenčnice. Begunje, dne 30, 6. 1,965 ! ut; ■ i tt::" ' 16 Rok dobave! TAKOJ - r Valjavec j?ranc STANJE DELOVNE SIKH NA DAN 30. JUNIJA 65 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 563 delavcev, od teta.: POROKE mosidil! žensk: vajenec: 285 278 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 15, od tega: mosi-OLn: žensk: 13 2 Poročili so se s POSEL Anica—delavka, zaposlena v splošnem lesnem obratu, IVANUŠA Anica — delavka, zaposlena v smučarskem obratu in SNAJDER Jožica — delavka, zaposlena v smučarskem obratu* Čestitamo in selimo mnogo sreče na novi živijenski poti! /\/\/ \ /\ \ L ROJSTVA t Rodili so se: Klinar Jcnezu Brune c Frideriki deček deklica ! GIBANJE DELOVNE SIL3: | I | V juniju se v podjetju ni zaposlil noben j delavec. 1 V junij* jo odšel i« podj O >■ o p 1 L- \J P O / ‘ ) P 1 il V_y // \ ! - To je težka obremenitev sa tehnično vodstvo, varnostno službo in organe upravljanja v podjetju. liomisija je ugotovila vrsto napa so bili noposred— | d i no kršeni predpisi in ukrepi za varno de- lo, kar je prispevalo, da je ta nesreča, dobila katastrofalon obseg. Samo ako bi bil urejen pravilni sistem ventiiirahja, bi bilo po mnenju komisije ostalo 90 rudarjev živih. Skupščina BiH je sprejela vrsto akiepov in zahtev za- kaznovanje odgovornih oseb v rudniku, ki so imeli nepravilen odnos do varstva zaposlenih in kaj bo potrebno- zagotoviti, da so kaj podobnega več ne bo pripetilo. Toda 7. junij 1965 je za nami in rudarji.ki so izgubili svoja življenja v jtuiii. I Novi temeljni zakon c varstvu pri delu, | ki je bil sprejet 5. aprila 1965 še bolj konkretno povdarja vlogo in odgovornost j delovnih organizacij in posameznikov za j skrb človeka pri delu. Sano ako v.ilus-1 tračijo navedemo, da se samo v Sloveniji 20 i Vendar pa je ugotovitev, do. se v našem podjetju letno poškocu.i° ^0 ** 40 delavcev ali cca 7 fo na šte j.1o zaposlenih, da misliti, da bom«, morali še bolj skrbeti za varnost in ureditev delovnih pogojev. Vsekakor no smemo prezreti, da je bilo na tem področju do sedaj veliko narejenega, da so bila vložena, velika, finančna sredstva za u— roditev delovnih pogojev, ureditev delovnih mest, sanitarij ter sredstev za osebno zaščito, toda ti podatki nas ne smejo preslepiti. Kakanjska katastrofa naj bo v opomin vsem, pa tudi nam, da moramo še v večji meri skrbeti za zavarovanje ljudi, predvsem pa strokovne službo, ki so po novem zakonu za to najbolj odgovorne. Še vedno obstaja mišlenje, da je reševanje problematike varstva pri delu stvar za to določenih služb ne j>a stvar ostalih strokovnih služb, organov upravljanja in celotnega kolektiva, Pri reševanju tehnoloških in te-j hničnih problemov v proizvodu j i bomo morali vsporedno reševati tudi vprašanje varnosti. VODORAVNO: 1. zelo okusna morska školjka, C. sloj, 13. odličen francoski filmski režiser (Henri-Gcorgos, "Resnica), 14. če vailjcnsko francosko pristanišče ob Atlantiku, 16. glavuo bolgarsko pristanišče ob Cmer: morju, 17. vprašaMca, 19. za- j četek tekme, 20. predsednik nezakonite kongoške vlade, 21. mlada afriška država, 23. državna blagajna, 24. termin, 25. seleznuš-ii priklopni voz z zalogo vode in premoga,! ?7. reka na Peloponezu, 28. okrajšava sa tisoč metrov, 29. ime gledal, in filmskega | j igralca Sotlarja, 30. bog sonca pri starih Egipčanih, 31. zgodovinsko mestece v se-I i verni Dalmaciji, 32. gorsko zdravilišče v švicarskem kantonu G-raubunden, 33. plot, •35. državni namestnik v bizantinskem cesarstvu, 37. avstrijski socialist - revizi- i i onist (Max), 38. nasad okrog hišo, 39. začetnici angl. pisatelja kriminalnih roma— j j nov ("Mož iz Ivlaroka"), 40.' pašema lovskih psov, 41. kratica za "Plavalni klub", 43. | mornarska pijača, 44. tisočinka milimetra, 46. latinski predlog (za),- 47. ime per- 1 j zijskega astronoma in pešnika Hajjama, 49. makedonski prosvetitelj iz 9.stoletja, | 50. morska riba, 51. orjaška toda nestrupena tropska kača, 53.vkratica za "Pevski I |Zboi'", 54. del obraza (množina), 55. organs.io barvilo, 57. prva pomladanska cvetli— j |ca, 59. narod na britanskem otočju, 60. holandski slikar socialnih motiyov (josef, I il824-1912). I I Iv I j NAVPIČNO: 1. sodobni slov. literarni zgodovinar in esejist (Anton), 2. smučarska idisciplina, 3. dan v tednu, 4. ovčja koša, 5. jun.ald.nja romana Mire Mihelič "April",| 6, šahu podobna .japonska igra, 7. glavno in največje mesto zvezno ameriške države Georgije, 8. pisemska kratica, 9. izrastek na glavi, 10. ime hrvaškega realista Kovačiča, 11. antikvar, 12. steklena posoda za gojenje živali in rastlin, 15. žena očetovega brata, 18. veletok v Pakistanu, 21. popularni ameriški skladatelj (opera Iin Bess'), 22. letališče, 25. znanstveno načelo, izrek, 26. povrčnik zvonaste oblike, 29. mesto v Piemontu južno od Torina, 32. človek ki bojuje za naduho, j 34. pregovor, 35. kontinent z najbolj členovito obalo, 36. sovjetski košarkarski reprezentant, 37. najvišji del Apeninov z vrhom Gran Sasso d’Italija, 41. cona, I pokrajina, 42. zbirka zakonov, zbornik, 45. nenadna smrt, 46. redni mesečni dohodki, 48. okenska navojnica, 50. plašna gozdna žival, 52. sukanec, 54. sodobni slovenski pesnik in dramatik ("Zvezde so večne"), 56. kemični znak za nikelj, 58. I kratica za "Varnostni svet". POVEST Z ZAPADA — Ameriški barvni revijski film | ob 20 uri i ob 17,30 uri ob 15,30 in 20 uri | , , i /vJ 29. 7. 1965 ' " * 4 W*\ 31. 7. 1965 A 1. 8. 1965 GRENKA. ŽETEV - Angleški barvni film i 15. 7. 1965 I 17. 7. 1965 i. 18. 7. 1965 DVA TEDNA V DRLGEM MESTU — Ameriški bar—1 ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri j MARLYN MONROE — Ameriški barvni film 16. 7. 1965 ob 20 uri j 17. 7. 1965 ob 20 uri i 18. 7. 1965 ob 18 uri I . LABIRINT SRCA - Češki film vni film 30. 7. 1965 31. 7. 1965 1. 8. 1965 ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri NOCOJ ALI NIKOLI — Francoski film i , 3. 8. 1965 ! 4. 8. 1965 ob 20 ari ob 18 in 20 uri PATR0LA SMRTI — Ameriški film 20. 7. 1965 i 21. 7. 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri I POT 0;<0LI SVETA — Jugoslovanski barvili i film 5. 8. 1965 7. 8. 1965 i 8. 8. 1965 ob 20 uri ob 20 ur* ob 16 in :0 uri 22. 7. 1965 23. 7. 1965 j ZORA - Jugoslovanski film ob 16 in 20 uri ob 20 uri. I 6. 8. 1965 i 8. 8. 1965 ob 20 uri ob 18 uri i AFRODITA BOGINJA LJUBEZNI - Ameriški bar- | V SLUŽBI PANČA VILE - Mehiški barvni film vni film I i j22. /. 1965 ob 18 uri I jKOkANČEROSI — Ameriški barvni film j24, 7. 1965 ob 20 uri 25. 7. 1965 ob 16, 18 in 20 uri MALI RIBIČ - Japonski film j27. 7. 1965 !28. 7. 1965 ob 20 uri ob 18 in 20 uri 22 i 7. 8. 1965 1 ob 18 uri i ALARM NA- JEZU 1 - Francoski kriminalni film ! 10. 8. 1965 ob 20 uri : 11. 8. 1965 ob 18 in 20 uri j MED JASTREBI - Nemško—jugoslovanski pus— | tolovski film 12. 8. 1965 ob 20 uri l14. 8. 1965 ob 20 uri 15. 8. 1965 ob 16 in 18 uri Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj eleklro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprla rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!