J.. JELENC: Jezijo se . . . * Odbor Slomškove zveze je objavil v v svojem glasilu »Slovencu« dolgovezno poslanioo vsem podružnicom in okrajnim učiteljskim društvora v Sloveniji. Na široko so vr?U svoje mreže in nadejajo se bi>i>atega lova. V naše strnjene vrste so posegli in kal razdora hočejo vreči med nas. Naša okrajna učiteljska društva so zavedna dnvolj, da vedo sama brez poinoči odbora Slomškove zveze najti pravo pot in iikreniii ono, kar ima biti v korist n blaginjo učiteljskemu stanu in napredku šole. Ker pa ndbor Slomškove zveze v poKtiškem svojem glasilu objavlia stvari, ki ne odgo\rarjajo resnici in v svoji neorientiranosti potvarja dejstva. hočem razmere iiied našo Zavezo in Slomškovo zvczo poiasniti v kratklh besedah. Torej »čiteUski svet! Tu se je ustancvil, da bi na skupnih sestankih razpravljali o obče učiteljskih vprašanjih. Bili siuo mnenja, da Je to mogoče. Tnda komaj smo imeli dve seji, smo se že uverili. da člani učiteljskega sveta, ki jih je Slomškova zveza poslala v ta odbor. deloma ne smatrajo tc institucije za resno, cleloina pa hočejo porabiti te sestanke v tr>, da se točno informirajo o vseh našili namcrah. ukrenili in skl-epiii, skratka, da bi bili informiiani o vjf-m našeni deiovanju in nas tako lažje posnemali, saj itak liodijo v vsem svojem delovanju za nami in nas posnemajo. Sklepov, ki so se storili na teh dveh sejah učiteljskejia sveta, se niso držali, in so v nasprotnem smislu za hrbtom istega pošiijali vloge na rovprjemištvo za uk in bogočastie. Tajnik, ki je bil vzet iz njih srede, ni spisal nobenega zapisnika in rekel predsedr.iku. ki ga ie zahteval od njepfa. da ie pač nekaj sesfavil, pa vrgel vse skupai v peč. Videll smo in spoznali, da smo se prenaglili z ustanovitviio nčiteljskega sveta, ki se ni bil nstanovil na pobudo Slomškove zveze. kar napak trdi odbor; misel }e bila izšla iz upravnega odbora naše Zaveze. To omenhn samo mimogrede. Odbor Slomškove zveze je posebno ponosen in polaga veliko važnost na resolucijo, ki so jo sprejete podružnice Sloinškove zveze in nekatera naša okrajna učiteljska dništva, na resolucijo, ki govori in z veliko vnemo nagovarja na ustanovitev skupr.ega stanovskega učiteljskega udružeja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Meni pa se vidijo te resolucije čisto nepotrebne. 2e takrat, ko so jih z velikitn navdušenjem sprejemaJi na zborovanjih .ie bila ustanovitev naše ^tanovske osredtije organizacije gotova stvar. Udružen|e je že tako rekoč ustanovljeno. Ore samo za čas, kedai se to javno na slavnostnem zborovanju izreče. ali dne 23. niaja t. 1. kakor žele naši tovariši v Becgradu, ali kakor zahtevajo druge orpanizacije v mesecu juliju ali avgustu zavoljo lažje in večje udeležbe od naše strani.* Res je pa tudi, da Sloinškova zveza kot taka ne more vstopiti v udruženje m to iz euostavnega vzroka, ker so podlaga snujoči se organ>zaci-je okrajna učiteliska društva in ne nčiteliske zveze. Tisti člani Slomškove zveze, kl bodo lioteH biti člani tiašega stanovskega udruženja. bodo mnrali pristopiti k okxa|riim učiteljskim društvom, v nasprotnem slačajti bodo ostali izven udruženja. Nlkakor se pa s tem ustanovitev ne prepreči, kakor mislijo nekateri naJi tovarišf. Dalje se pritožuje odbor Slomškove zveze nad tem, da msmo hoteli poslati zastopnikov. s katerim bi bilo možno ses+aviti pcgo>je za ustanovitev stroko\Tie organizacije. Čeinu sestavljati pogoje za ustanovitev korporacije, ki je že ustanovljena? Saj so se obrnili preko Zaveze v Beograd po informaciie. Drugaenih navodil pa jim tudi beograjski tovariši ne moreio dati, nego sem jih napisal v gorojili vrsticah. Torej v okrajna učiteljska društva! Odbor Slomškove zveze menda res misli, da je v svoji poslanici napisal zgodovino ustanavljanja naše osrednje orga- DR. P. STRMSKK: 0 predlaganem učnem načrtu za slovenšcino na naših sred- njih šolah. Solska oblast je razposlala strokovnim učiteljem učni načrt za slavenščiito, da izrečejo svoje mneaje. na kar bo voverjeništvo načrt odobrilo. Žclim se tnkai dotakniti dveh načelnih vprašanj: I. Načrt, kakršnega iiuamo v rokaJi, s.oji na strogo slovenskem staiišču. Tega ne "spremeni niti ozir na »najvažneiše poiave srbohrvaškega in po možnosti tudi svetovnega slovstva«. Načrt prezre, da odslej slovenšfma ni več samo predmet, temveč tudi edini učni jezik. Učitelj slovenščine mora tolmačiti poleg slovenske slovnice in slovenskega slovstva tudi razvoj tuaili književnosti. Če se to ne bo zgod"lo, se bo naš duševni horicont zožil v novi domovini. akoravno te naloge tudl nemščina ni vršila docela. Očetje avstrijskih učnih načrtov so smatrali nemščino za cvet svetovnega slovstva in se ozirali le na Shakespeareja ter semtertje na Danteja, Miltona. Mollierja, Rousseauja, Bvrona in Zolaia. Vsi dnjgi. posebno pa Rttsi. so jim bili tu.ii. Ker v tem ne smemo slediti nemškemu načrtu, je treba, da se že v načrtu odloči najmanj en tečaj v ta namen, da se govori o razvoju tujih slovstev: nemškega. francoskega, laškega, eeškega, ruskega. poljskega, pa tudi >'panskega in nordijskega. Ker ne gre toliko za imcna ali celo z-a letnice, je treba podajati povsod kratko vsebitro najboljših Jel. da se tako tnorejo razbrati glavne misli in smeri. Kolikor ie trcba. naj se -1oda privatno čitante orisrinalov in dobrih prevodov. Najpripravejši čas za to je prvi tečaj zadnjega leta, da se na tak način poglobi razumevanje jugoslovanskega slovstviu ki ga je v driigem tečajti itak ponavljati /,a. zrelostni iz-pit. Dalje pa Je treba pojasniti tudi vprašanje srbohrvaščine. Učni načrt se ne c.zira ;ie na slovnico in ne na slovstvo srbohrvaško; iz tega se da sklepati, da laj ostarie srbohrvaščina predmet zase. Temxt pa moramo odločno oporekati. Najidealneje bi seveda bilo, da bi bili slovensčina in srbohrvaščina združeni v eni roki; pa kaj, saj večkrat sllšimo, da sta komaj dva Slovenca, ki govorita čisto srbohrvašano; vsi drugi pa le neko mešanico. Zato ie tudi treba, da ostane hrvaščina kot jezik. kjer je le koIičkaj mogoče. v rokah rojenega Hrvata; slovstvo pa se ne sme nikdar ločiti od slovenskega. Prej je iniogoče deliti domovinoznanstvo v zgodovino Slovencev. Hrvatov in Srbov; v kulturnem oziru pa so bili stiki ves čas tako ozki, da iih ne gre sedaii umetnim potom ločiti. Le pomislimo na mogočni vpliv Crril-Metodovega dela, <ia dobo reformacije, ko ie skušal Ungnad poluteraniti vse Jug.oslovanč, na protirefonnatorje, ki so ustvarili književnost v Bosni, prosvetljeno dobo, ki je vzbndila slavonsko knjigo m znova poživila srbsko knjiže^Tiost: vse samo sile. ki so ravno tako mogočno vplivale na slovensko kniiževnnst. Kako Je mogoče tolmačiti Prešeren-Vrazovo nasprotje. a prepuščati illrizem tovarišu Hrvatu? Ali naj mar ^ba ttcitelia Dona^Mfata isto snov, vsak iz svviiega vidika v.\ tako sedai raztrgata .>no, kar nani ie bilo skupno vkljtib mogoonim. a nam sovražnim političnim silam? Jiuoslovanska kultuma povcstnica naj pride kot en predmet v šesti in sedr.ii r?zred našili gimnazij (na drugili šolah sorazmerno) s štirimi tedenskimi urami, da bo mogoče najvažnejša deia tudi v §oli obravnavati. Učna nprava naj skrW za dobre in bosrate čitanke, potetn pa za cenene izdaie našili naiiK>li§ih del. lrčitelji slovcnSčine se bodo gotovo i veseljeju . Jiptili. štu(iil4 srbohcvatske Jkojiževnosti. ra ttidi svetovne literature. sai !?e bodo zavedali, da nce nekai celotnega in vm samo nekaj ozko omejenega, kar b! bla sloven^čina po predloženem učnem načrtu. Učni r.ačrt nd\ nain poda potrcbna ravodila in na.i nam odmeri zadostno Steviio ur. nizacije. Ne. ni zgodovina to, potvorba dejstev jc. ki kaže kako slabo je o vsem tem informiran odbor SlomSkove zveze! Najbolj pa kaže to s tem. da v svoji zlobnosti trdi, da hoče vodstvo Zaveze vprašanje ustanovitve udruženja spraviti s sveta, tisto vodstvo, katerega člani iniajo mnogo zaslug. da se je udruženje ustanovilo. Vas poskus, tovariši v StomSkovi zvezi. ki ga nameravate s svojo poslanico, bo samo udarec v vodo. Podobni ste svetopisemskim devicani. ki so zamudfle svoje ženine. Prepozno in zainuieno! 1' Štev. 16. PO&TMNA PLACANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 22. aprila 1920. Leto LX. Glasilo jugoslovanskega utlteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiJjati lanto D8 naslov: UredništTO Učiteljskega Tovarisa v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vratamo. V&e pošlljatve je poSUjati frauko. Učiteljski Tovariš izbaja Tsat žetrtek pop. Ako je ta dan praznik, i-zide liet dan pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10-— „ posamezna številka po 80 vin. Za reklainne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Za ozntnila je plačati od enoFtolpne petit-vrst«, ee ee tieka enkrat . . 90vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ 2« nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Telefon urednlštva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči- teljstva ima s clanarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba člacstvu ua- ročnine posebe plaeevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administraUvn* atvari, je pošiljati saioo na naslov: Upravništvo Uditeljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/IIL Poštni čekovni urad št. 11.197. RekJamacij« so proste poStnine. LISTEK. OPDaDDnODDDODnODDOODOO0DaOODD0Ba Vsak Jugoslo van mora biti član ~ „Jugoslovanske Matice!"