90 IZ ZGODOVINOPISJA Naslov prispevka pa videoposnetek o pričevalki Katji Sturm-Schnabl, koroški izgnanki. Modul 3 z naslovom Skupinska se- stavljanka: Učimo se za sedanjost vključuje naloge za učence, ki se navezujejo na pomen zgodovinskega do- gajanja, povezanega s Peršmanovo domačijo, za seda- nje dogajanje. V ospredju razmišljanja učencev so po- men demokracije nekoč in danes, beg nekoč in danes, manjšinske pravice in spodbujanje državljanskega po- guma (aktivnega državljanstva) namesto molčanja in neukrepanja v primeru kršitev človekovih in narodnih pravic ter svoboščin. Publikacija, izdana tudi v slovenskem jeziku, vključuje še dodatne naloge za preverjanje in poglobitev znanja po obisku muzeja na Peršmanovi domačiji, tako da lahko naloge ob obisku muzeja rešujejo tudi učenci iz Slovenije. Muzej na domačiji Peršman in Društvo Peršman k obisku vabita tudi šolske skupine iz Slove- nije. Z vidika vsebinskih, procesnih in odnosnih ciljev pa se pedagoški programi v muzeju na Peršmanovi domačiji prekrivajo tudi s cilji naših učnih načrtov za zgodovino v 9. razredu osnovne šole oz. katalogov znanja za zgodovino v programih srednjega strokov- nega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Podrob- nejše informacije za načrtovanje šolskega obiska so dostopne na povezavi https://www.persman.at/. Dr. Vilma Brodnik VZGOJA ZA LJUBEZEN DO DOMOVINE IN DRŽAVE: ŽIVETI S KULTURNO DEDIŠČINO DANES ZA JUTRI V prispevku predstavljamo nekaj poudarkov s 4. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do do- movine in države: Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Poleg poudarkov iz nagovorov v plenarnem delu, izpostavitve teoretičnih prispevkov v skupi- nah in predstavljenih uspešnih primerov pouka v slovenskih šolah osrednji prostor namenjamo pri- spevkom oz. pričevanjem, ki so jih pripravili naši rojaki, potomci aktivnih kulturnikov in sodelavcev slovenskih skupnosti v Argentini. V nadaljevanju spregovorimo še o prispevkih učiteljev in staršev iz Nemčije. Predstavljamo tudi povzetek odmevov udeležencev na vsebino programa ter refleksijo ce- lotnega dogodka. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) smo 19. 11. 2022 pripravili že 4. mednarodno kon- ferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Tokrat smo jo naslovili Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Konferenco je gostila Osnovna šola he- roja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. Okrog 50 ude- ležencev je bilo prisotnih na šoli, 35 pa prek spleta. Naša konferenca je bila tokrat hibridna, saj smo tako lahko omogočili udeležbo tudi bolj oddaljenim. Začetek ob opogumljajočih nagovorih Po uvodnem pozdravu predsednice DKPS Marije Žabjek ter ravnateljice gostiteljske šole Sonje Jozelj je predsednik Združenja za vrednote slovenske osa- mosvojitve Lojze Peterle v nagovoru med drugim poudaril, da korenine niso preteklost; so žive, saj rastemo iz bioloških, socialnih in kulturnih korenin. V sa preteklost ni dediščina, le tisti del je dediščina, ki Odpor , drža vljanski pogum in jaz. Dela vnice pri Peršmanu za 8.–12. šolsko stopnjo PREDSTAVLJAMO KONFERENCE 90 91 Zgodovina v šoli 1, 2023 ima za nas poseben pomen. T o imenujemo dobrine, do tega imamo poseben odnos, nekatere med njimi pa posebej varujemo (Peterle v Ašič (ur.), 2022, str 6). V nadaljevanju je predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca poudaril iskanje soglasja; najti je treba svoje mesto v Evropski uni- ji in v globalnem svetu. Ne smemo pozabiti niti na zamolčane dosežke slovenskega naroda, na mnoge ustvarjalce in pomembne ljudi. Vse te ljudi in njiho- ve dosežke je treba oteti pozabi zgodovine, jih po- staviti na vidno mesto v Sloveniji in svetu, kjer bodo služili kot vzor in svetilnik za prihodnost (Kovšca v Ašič (ur.), 2022, str. 7). V plenarnem delu nas je etnolog dr. Janez Bogataj popeljal skozi primere ohranjanja in uničevanja dediščine po Sloveniji. Pri svojem delu opaža, da imajo mladi v osnovnih šolah še lep odnos do vsa- kovrstne dediščine v svojem okolju, z odraščanjem pa se ta odnos spreminja, tudi s pomočjo javne- ga mnenja in globalizacije. Meni, da je Slovenija s svojo geografsko raznolikostjo res biser v pestrosti vsakovrstne dediščine. Učitelje spodbuja, naj si pri- zadevajo stare vrednote s pomočjo sodobnega jezi- ka približati mladim. O dediščini in skrbi Slovencev za zahodno mejo nam je spregovorila predavateljica Erika Jazbar, sicer klasična filologinja, po poklicu pa časnikarka na državni radioteleviziji RAI v Trstu. V prispevku Pogled z narodnega obrobja v času, ki ni več prehodni čas, temveč že prinaša otipljive spre- membe je predstavila položaj slovenske skupnosti v Italiji, ki ostaja živa narodna manjšina, ki ohranja čut pripadnosti narodni skupnosti in neguje izro- čilo prednikov. Arhitekt Janko Rožič je spregovoril o arhitekturni dediščini, ki se odpira v prostor. S popolnoma nove perspektive smo ugledali sicer že znane slike prostora, ki ga je v Ljubljani oblikoval mojster Plečnik in za njim še vrsta pomembnih ar- hitektov. Kustosinja Sonja Kogej Rus iz Slovenskega etnografskega muzeja nas je popeljala skozi pestrost zbirk ter bogastvo slovenske in svetovne dedišči- ne, ki so jo zbirali Slovenci po svetu. Muzej skrbi za ohranjanje in širjenje znanja; slednjega uspešno predaja mladim z ustvarjalnimi delavnicami in de- javnostmi, ki jim približajo dediščino. Delo v skupinah Konferenco smo nadaljevali v štirih skupinah, v katerih so bili predstavljeni primeri uspešnega ohranjanja slovenske kulturne dediščine pri pouku, in to na različnih ravneh in pri različnih predmetih. V vsaki skupini so bili vključeni tudi prispevki ude- ležencev s teoretičnimi vsebinami; M. Stanonik o dediščini piše kot o etnološki kategoriji in jo pre- gledno razvršča na materialno (prehrana, bivališča, noša, gospodarstvo, trgovanje itn.), socialno (šege, formalne in neformalne skupnosti, interetnični stiki ipd.) in duhovno kulturo (jezik, verovanje, vse pa- noge umetnosti) (Stanonik v Ašič (ur.), 2022, str. 27). V. Perko je v svojem prispevku poudarila, da je de- diščina narodov spomin in opomin, je dokument njegovega obstoja in dokaz, da skupnosti ali narodu pripada določen prostor pod soncem. Dediščina pa je tudi ključni identitetni, kulturno-izobraževalni, razvojno-gospodarski in duhovni kapital vsakega naroda. Pravi, da izginotje dediščine pomeni izbris neke skupnosti ali celo uničenje naroda (Perko v Ašič (ur.), 2022, str. 18). Andrej Fink, slovenski rojak, ki se je rodil, izobra- ževal in dolgo živel v Argentini, zdaj živi in dela v Sloveniji, je v svojem prispevku spomnil na »pojem dediščine, ki jo lahko poimenujemo kot zapuščina, ki prihaja od naših prednikov«. To misel je nadaljeval s trditvijo, da je dediščina »najprej otipljiva materi- alna imovina, ki jo nekdo prejme brezplačno, navadno od svojih roditeljev. Nekateri jo z veliko lahkoto zapra- vijo, drugi jo nadvse cenijo. Ob vsej pomembnosti ma- terialnega je duhovna in kulturna imovina tista, ki tudi Uvodni nagovori na 4. mednarodni konferenci. (Vir: DKPS.) Zgodovina v šoli 1, 2023 91 92 IZ ZGODOVINOPISJA Naslov prispevka materialnemu daje smisel.« (Fink v Ašič (ur.), 2022, str. 14) Primeri uspešnih praks sporočajo Predstavljeni primeri uspešnih praks v sloven- skih šolah so nas prepričali, da se pedagoški de- lavci z učenci in dijaki uspešno poglabljajo v pr- vine, ki ponazarjajo kulturno izročilo prednikov. Potrjujejo nam, da je vse to uresničljivo; izgovori na učne načrte, češ da ti tega ne omogočajo, so slabo opravičilo. Tisti pedagoški delavci, ki sami čutijo ljubezen do domovine in države, znajo mrtve črke iz učnih načrtov oživiti in uspešno delovati. »Če sam ne goriš, tudi drugih ne moreš navdušiti,« nam pravi pregovor. Sodelujoči na konferenci so dokaza- li, da ‚gorijo‘ , zato jim uspeva navdušiti tudi učence. Formalni okviri jih ne ovirajo pri iskanju poti do ci- lja, ne glede na predmetno področje ali kakšno dru- go dejavnost. Bralci zbornika se boste o izrečenem lahko prepričali. Z zanimanjem smo prisluhnili predstavitvam pri- merov dela z učenci, ki so bili pri učnih urah ob go- rečem učitelju res dejavni soustvarjalci učnega pro- cesa. Nas je denimo navdušil primer, ko je učiteljica predstavila delo s fotografijo. Ob njej so učenci spoz- navali arhitekturne značilnosti domačega mesta in jih primerjali s fotografijami istega mesta izpred nekaj desetletij. Svoje delo je avtorica omenjenega prispevka prepričljivo utemeljila: »Delo s fotografi- jo ni frontalna oblika dela, ko učitelj daje in posreduje, učenec pa sprejema. To je priložnost, da učitelj pripra- vi, sproži, zagotavlja in usmerja aktivno in ustvarjalno pridobivanje znanja … Ob učiteljevi pomoči so pri- dobivali nove izkušnje, presojali so in preverjali razu- mevanje že znanih pojmov, oblikovali osebne sodbe in vrednostne sklepe. Prednosti aktivnega pouka in dela s fotografijo so bile, da smo učencem omogočili razpra- vljanje o informacijah, problemih in nasprotjih. Imeli so možnost, da izrazijo svoje mnenje in svoje poglede na obravnavani problem. Večji del aktivnosti v tej dejavnosti je temeljil na samostojnosti, hkrati pa je bil pod učiteljev- im nadzorom, organizacijo, vodenjem in usmerjanjem.« (Pisk v Ašič (ur.), 2022, str. 386) Slovenci iz Argentine – vsebinska obogatitev programa Poleg primerov iz pedagoške prakse so dodano vrednost in vsebinsko obogatitev programa dopol- njevala pričevanja Slovencev iz Argentine, katerih starši so morali po drugi svetovni vojni zaradi ogro- ženosti lastnega življenja zapustiti domovino. Mladi rod so na tujih tleh vzgajali v ljubezni do domovine Slovenije in mu daleč od domovine posredovali bo- gato zakladnico kulturne dediščine. T ako so njihovi potomci ohranjali stik s koreninami slovenstva, jezik in prvine kulturnega izročila ter to predajali naprej kot dediščino. Njihovi dedje, očetje in matere so vse svoje fizične, umske in čustvene moči prenašali v slovenski skupnosti in v svojih dru- žinah. Svoj rod so povezovali z domovino Slovenijo. Na konferenci so sodelovali pričevalsko, njihovi re- ferati in predstavitve v skupinah so tudi tukajšnjim učiteljem vlivali pogum. Kot zanimivost navajamo naslove pričevalskih refera- tov rojakov iz Argentine. Vsi prispevki so dostopni v e-zborniku, v poglavju II. Daleč od domovine – iz ljube- zni do nje (Ašič (ur.), 2022, str. 54–177; https://www. dkps.si/fileadmin/user_upload/Zbornik_MK_2022. pdf). Prispevki Slovencev iz Argentine so: − Miriam Oblak: Zapustil sled sem svojih korenin (T one Oblak), − Apolonia Makek: Spomin na mojega očeta Marjana Marolta, − Lucia Ahčin Bavdek: Očetova umetniška pot, − Marija Hirschegger: Rudi Hirschegger – prežet z gledališčem in slovenstvom, Udeleženci 4. mednarodne konference. (Vir: DKPS.) Odpor , drža vljanski pogum in jaz. Dela vnice pri Peršmanu za 8.–12. šolsko stopnjo PREDSTAVLJAMO KONFERENCE 92 93 Zgodovina v šoli 1, 2023 − Lucia Makek: Andrej Makek – Slovenski domoljub in likovni ustvarjalec, − Teodora Federica Geržinič: Od Save do Srebrne reke se razpenja moja domovina, − Marjana Korošec: Dramska igra – ena izmed poti za uspešno ohranjanje slovenstva v Argentini. Posnetki predstavitve prispevkov so prosto dosto- pni na https://youtube.com/playlist?list=PLhcYiCmz PRQPIPpGJ9bHrtD12jcrIescJ. Letošnje pričevalke so bile soproge in hčere uspešnih Slovencev z različnih področij. Njihovi možje in očetje so bili prepoznani kot znanstveniki, pisatelji, režiserji, igralci, scenaristi, slikarji, kiparji, gospodarstveniki. V prispevkih so predstavile izseke in dogodke iz njihovih življenj ter vpliv vsakega posameznika na slovensko okolje v Buenos Airesu in na lastno potomstvo. Pričevalke so poročale tudi o lastnem zavedanju dela svojih prednikov, saj so jih ti vzgajali v pripadnosti slovenskemu narodu, da bi znale in zmogle ohranjati pokončno držo v življenju in trdne vrednote, ki naj bi jim sledile v prihodnosti. Pričevanje žena, hčera ali vnukinj znanih Slovencev izpod Južnega križa in življenjske zgodbe ter njihove usode so se zelo dotaknile pedagoških delavcev, udeležencev konference iz Slovenije, kar so izrazili v ustnih in pisnih sporočilih, ki jih navajamo v nadaljevanju. V čustveno naelektrenem ozračju je nekdo predlagal: »Morali bi pripraviti monografijo teh pričevanj!« Toda sami menimo, da to ni najboljša pot do povezanosti obeh Slovenij, matice in dela izseljenske skupnosti. Knjig s podobno vsebino imamo že veliko. Zgodbe je treba posredovati v živem stiku. Ustvarjati je treba ugodne pogoje za različne vrste stikov, pogovorov in pričevanj. Ta konferenca je ena izmed priložnosti. Zato so se zgodbe dotaknile posameznikov in ti jih bodo nosili v sebi. Morda jih bodo prenesli svojim učencem, dijakom, študentom? Podirali bodo predsodke in začeli graditi vsaj brvi med tukajšnjo in delom izseljenske skupnosti. Izjave udeležencev ob zaključku konference nas prepričujejo, da smo dosegli cilje. Zgodbe rojakov iz Argentine so se močno dotaknile pedagoških delavcev iz Slovenije. Tudi nebesedno smo lah- ko zaznavali doživljanje pričevanj pri udeležencih konference. Nekateri učitelji iz Slovenije so v skupinah sporočali, da o tem, kar so slišali od rojakov iz Argentine, niso vedeli nič, tudi v času svojega izobraževanja niso o tem ničesar slišali. Izrazili so željo, da bi svojim Odmevi slovenskih učiteljev na prispevke rojakov iz Argentine Udeležence smo ob zaključku konference vprašali , ka teri prispevek jim je bil najbolj všeč. T u na vajamo le nekaj odgovorov: − Lucia Ahčin Ba vdek – ker je predsta vila krasno življenjsko zgodbo. − Dr . Andrej Fink – iz njegovega prispevka je sevala modrost. − Refera t M. Korošec – zaradi posredovanja ganljive zgodbe. − Predsta vitev M. Oblak, ki je na ganljiv način predsta vila svojega očeta, kako je za pustil svojo domovino, si v Argentini ustvaril življenje, vendar na domovino ni nikoli poza bil in jo je mogoče še celo bolj nosil v srcu kot mi, ki tu živimo. − Prispevka L. Makek, A. Marolt; zelo rad slišim pričevanja iz Argentine, izven meja Slovenije. − M. Oblak in T . Geržinič – izredno sta se me dotaknili zgodbi njunih očetov , ker sta ohranila in predala ljubezen do Slovenije svojim otrokom in veliko dala argentinski skupnosti Slovencev. − M. Oblak, ker res s ponosom pove, da je Slovenka, ki ohranja slovenstvo. − Najbolj sta me na govorili obe pričevanji (Makek, Marolt), pr vič sem slišala za oba slovenska domoljuba. − Posebej me je na govoril prispevek L. Ahčin Ba vdek. − Prispevek T eodore Geržinič, segel mi je do srca. − Prispevek M. Hirschegger je bil zelo ganljiv. Mi še odmeva v spominu in bo še dolgo. − M. Korošec je čudovito predsta vila primer skrbi za slovensko kulturno dediščino. − Ostaja mi misel A. Finka, da je pomembno, kako predsta vimo neko stvar , saj so mladi kot gobe, ki vase vpijajo tekočino. − Izredno boga ta konferenca, hvala vsem, ki so predsta vili svojo temo in jo nesebično delili! − Argentinski Slovenci so naš navdih. Zgodovina v šoli 1, 2023 93 94 IZ ZGODOVINOPISJA Naslov prispevka Naslovnica zbornika 4. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. učencem in dijakom posredovali kaj več o Slovencih po svetu. Želijo si, da bi takšne realne in celovite zgodbe pripeljali v svoje razrede, da bi se dotaknile tudi njihovih dijakov. Posnetke s konference lahko zdaj uporabijo kot učno gradivo pri pouku. Dialog med učitelji v Sloveniji in slovenskimi rojaki po svetu je vredno ohranjati Pomembno je zavedanje, da je začeti dialog v takšni obliki treba primerno nadaljevati. Pripravljenost je izražena, zdaj so na vrsti tisti, ki lahko to začnejo prenašati s konkretnimi dejanji med mlade na obeh straneh. V Sloveniji poznamo veliko realnih, celovitih zgodb, ki so zbrane v našem spominu in zapisane v e-zborniku. Vsaka zgodba je opremljena s slikovnim gradivom, dokumenti in kopijami iz različnih časopisov, rokopisi, skicami … Nekaterim zgodbam so priloženi tudi krajši filmi, kar je zelo dobrodošlo pri umestitvi v konkretne učne ure in poživi pouk. Posnetki predstavitev so javno objavljeni in prosto dostopni. Morda jih bo kak učitelj uporabil pri pouku. Učitelji, ki želijo med svoje učence, dijake, študente povabiti konkretno osebo iz tujine, imajo zdaj na razpolago kontakte s pričevalci. Če bodo v razred ‚pripeljali‘ izbranega pričevalca (npr. prek Zooma), bodo dijaki ob poslušanju resničnih zgodb postopoma dobivali realne predstave o celoviti stvarnosti teh ljudi – zakaj živijo v tujini, kako delujejo njihove skupnosti, kako oz. zakaj so ohranili jezik in kulturo. Učili se bodo poslušati in tudi slišati drugega, postavljati vprašanja, izraziti svoje pomisleke, mnenje in seveda misliti s svojo glavo. Sprejetost med slovenskimi učitelji je za udeležen- ce iz Argentine neprecenljiva. Potrdilo se je to, kar smo govorili, ko smo jih spodbujali, da bi se udele- žili konference. Spoznavanje je dvosmerna pot. Tudi naši rojaki iz Argentine in drugod po svetu so imeli priložnost spoznati, kako učitelji v Sloveniji spodbujajo mla- de k ljubezni do domovine in države ter k ohranja- nju dediščine. Teh informacij in spoznanj oni niso imeli oz. poznali. Sodobna digitalna tehnologija nam omogoča, da učilnice razširimo prek šolskih zidov in v razrede med učence in dijake na daljavo povabimo goste z različnih koncev sveta. Lahko se medsebojno ‚obiskujemo‘ v obe smeri. Le željo in pogum je treba imeti. Predstavitve Slovencev iz Nemčije Pozornost na konferenci sta pritegnili še dve pred- stavitvi iz Nemčije. V prvem primeru je spregovo- rila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji. Spoznavali smo nevsakdanji dosežek dveh petnajstletnih deklet slovenskih korenin, rojenih v Nemčiji. Dekleti sta napisali prvi mladinski sloven- sko-nemški roman, v katerem glavna lika hrepenita po državi porekla, Sloveniji. Dekleti, ena iz sloven- ske, druga iz slovensko-nemške družine, sta v svo- jem prvencu Bližina daljine (Nähe der Ferne) reflek- tirali svoje čustvovanje, hrepenenje po Sloveniji, kar je rezultat, tako sta trdili, družinske vzgoje in dopol- nilnega pouka slovenščine v tujini. Odpor , drža vljanski pogum in jaz. Dela vnice pri Peršmanu za 8.–12. šolsko stopnjo PREDSTAVLJAMO KONFERENCE 94 95 Zgodovina v šoli 1, 2023 Drugi primer je predstavila slovensko-nemška družina. Primer vzgoje za domoljubje je izrazila z glasbo – s pesmimi z domoljubno vsebino. Vse je potekalo ob glasbeni spremljavi očeta oz. moža, glasbenika. Družina je predstavila smer vzgoje svo- jih otrok za ljubezen do domovine in države, čeprav so nemško-slovenska družina. Glavnino vsebine je predstavila mati, Slovenka, rojena v Nemčiji, poleg nje pa še oče, po rodu Nemec, in njuna hči, tudi ro- jena v Nemčiji, ki je bila z bratom deležna te vzgoje. Pri tem jim je bil v pomoč tudi dopolnilni pouk slo- venščine v Nemčiji, ki sta ga obiskovala oba otroka. Glasba in pesem – pomemben del programa Vse dosedanje mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države so vključevale tudi glasbene in pevske točke. Poleg učencev so ta del obogatili solistični pevci. Letos je poleg učenk in učencev šole gostiteljice v Starem trgu pri Ložu glasbene in pevske točke prispevala slovensko- -nemška družina; sopranistki Natalija in Laeticia Hormuth ob spremljavi Dominika Hormutha. Svoje občutke o nastopu v programu je izrazila Natalija Hormuth: »Zame osebno in za nas kot družino, predvsem pa za našo hčer Laeticio, je bilo sodelovanje na 4. mednarodni konferenci zelo lep in časten dogodek. Prvič sem pela v duetu z Laeticio na javnem odru.« Konferenco smo sklenili s pesmijo Slovenija po sve- tu, za katero je besedilo napisal dr. Marko Kremžar, uglasbil pa Jože Osana, oba Slovenca iz Argentine. T okrat jo je izvedla že omenjena družina ter s tem v dvorani pričarala posebno vzdušje. Razmišljanje ob koncu in načrti za prihodnost Glas o možnosti za srečanje pedagoških delavcev, ki jim je mar za domovino, narod, državo, ki bi radi poglobili svoje znanje o domoznanstvu, ki bi radi bili bolj uspešni v prenosu teh vrednot na mlade, ki bi radi prišli tudi v stik s Slovenci po svetu in z učitelji, predstavniki drugih narodov, s katerimi bi želeli izmenjati izkušnje in pridobiti navdih za na- daljevanje svojega vzgojno-izobraževalnega dela, se počasi širi. Nekateri učitelji se konference ude- ležujejo vsako leto, ker tu predstavijo svoje delo in pridobivajo nove ideje zanj. Zanimanje za to obliko spopolnjevanja pedagoških delavcev se širi, priha- jajo mnogi novi, kar je za nas, Društvo katoliških pedagogov Slovenije, in tiste, ki sodelujemo v orga- nizacijskem odboru za pripravo takšnega dogodka, zelo spodbudno. Z veseljem se lotevamo načrtovanja 5. mednarodne konference, ki bo 18. novembra 2023 z vsebinskim poudarkom na jeziku kot temeljni prvini identitete. Naj bo to povabilo za sodelovanje udeležencev iz matice, zamejstva in izseljenstva. Dobrodošli! Dragica Motik, Erika Ašič VIR Ašič, E. (ur.) (2022). Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Zbornik 4. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države (19. 11. 2022). Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Pridobljeno s https://www.dkps.si/filead- min/user_upload/Zbornik_MK_2022.pdf. Zgodovina v šoli 1, 2023 95