53. šle v. V Kranju, 3i. decembra 1904. V. leto
Političen in gospodarski lisi.
MT Z novim letom bo »Gorenjec" izhajal v povečani obliki. Gorenjci, naročajte v obilnem številu svoj list!
Ob sklepu leta.
Danes, ko je zopet zatonilo leto v morju časa, smo sklenili peti letnik «Gorenjca». Ko smo pred petimi leti zasnovali «Gorenjca», bili smo si svesti svoje težavne naloge, ki smo jo zapričeli. Odkrito priznamo, da se nikakor nismo nadejali, da bode naš trud tako poplaćan, da bodo ideje, ki jih zastopamo v svojem li-tu, tako hitro prodrle v maso naroda, kakor se je to v istini zgodilo.  V ozemlju, kjer je imel klerikalizem svoja najtrdnejša tla, zapričeti boj za svobodomiselnost, zdelo se je nekaterim našim somiš'jenikom brezupen korak. Polni nade, da mora le resniea zmagati, četudi šele čez dolgo vrsto let, smo zastavili svoje moči za dobro stvar. In ni nam danes žal!  Že takoj ob pričetku našega delovanja se je tolpa nepoštenjakov vrgla z divjim krikom nad nas, hoteča nas ugonobiti. Nje divjanje je postajalo vedno bolj razdivjano kakor da bi bil njihov mojster rekel: «Pobijte se med seboj» — ne pa «ljubite se med seboj ».
Divje, nebrzdano sovraštvo pa nam ni škodilo. Utrdilo je le zaupanje, katero smo si pridobili s svojim poštenim postopanjem, privedlo je v naš tabor nebroj prijateljev, ki so nas z vsemi močmi podpirali v boju proti nepoštenjakom. Krog naših sotrudnikov se je širil, naš ugled je rastel od dne do dne, naše ideje pa so prodirale v maso naroda z neverjetno hitrostjo.
V ozemlju, kjer je imel pred leti neomejeno oblast pogubonosni klerikalizem, kjer je ljudstvo brezpogojno verjelo vsakemu zastopniku klerikalizma, četudi bi bil isti trdil, da je sneg črn, se je pripetilo, da so preprosti ljudje nagnali duhovnika nazaj v zakristijo ter mu povedali, da je Izveličar rekel: «Moje kraljestvo ni od tega sveta.»
Veselim srcem smo začuli vest, da so se tudi vrli Notranjci poprijeli ter si ustanovili «Notranjca», ki bode zastopal iste ideje kakor naš list. Z združenimi močmi bodemo dosegli tudi večje uspehe. Ako že seda: niso ničesar premogle cele skladovnice »Domoljuba*, a bi naše delovanje samo zajezile, koliko manj pa onemogo-
čile, se jim bode to sedaj tem manj posrečilo v bodočnosti, ker se je ljudstvo že dokaj zdramilo ter pričelo misliti z lastnimi možgani in ker se je zabelo otresati z vso silo jerobstva hinavskih in brezstidnih brezdomovineev.
Da pa je bilo naše delovanje toli uspešno, se imamo v prvi vrsti zahvaliti svojim somišljenikom osobito svojim sotrudnikom. Izrekamo jim tem potom najsrčnejšo zahvalo. V plačilo pa naj jim bode zavest, da so se borili za dobro in pošteno stvar.
Z bodočim letom nam bode že mogoče list izdajati v povečani obliki, kar z veseljem javljamo svojim prijateljem. List bode veljal za celo leto le 4 K, posamezne številke se bodo prodajale po 10 vin.
Prosimo pa svoje sotrudnike, naj nas i v bodočnosti tako trudoljubivo podpirajo v naših prizadevanjih, ker potem bodo v bodočem petletju uspehi tem vese-lejši. V to pomozi Bog!
Svojim naročnikom, sotrudnikom in prijateljem pa želimo srečno in veselo novo leto.
Za sadjerejce.
Mnogokrat se pripeti, da začne najlepše sadno drevo hirati in hira toliko časa, da ne usahne popolnoma. Poizkušala so se že različna sredstva, da se ustavi nadaljno hiranje drevesa, toda večinoma brezuspešno. Sedaj se je iznašlo sredstvo, s katerim se korenito ozdravi bolehajoče sadno drevje, ako se prav ravna žnjim. Tudi za ohranitev lesa se mnogovrstno uporablja. Vrtnar bode seveda neverjetno zmigovul. ako bode slišal, da je to sredstvo karbolinej, s katerim se hoče zdraviti sadno drevje, kajti karbolinej je napravil vrtnarjem vsled napačne uporabe že ogromno škode. Kjer so se gredice in hišice za zelenjavo namazale s karbolinejem, povsod je vsa zelenjava takoj zamrla, gredice in hišice pa so postale nerabne. Karbolinej je sicer še vedno ravno tako škodljiv, kakor preje, ako se ga uporablja v zapitih prostorih ali ako pride v dotiko z rastlinstvom na solnč-natih zidovih. To škodljivo lastnost pa izgubi takoj, kakor hitro se uporablja na prostem na rastlinah samih. Karbolinej se vleze samo v hirajoče dele, v zdrave pa ne. Bolni deli drevesa kakor tudi vse, kar bi mogio prozro-čiti nadaljno hiranje, se popolnoma uniči, v ostalem pa drevo tem lepše ^napreduje. Kdor se hoče o tem natančno poučiti„>naj si' naroči pri «Gesch&ftsamt des Er-furter Fuhrers** JCrfurt, 8. številko «Erfurter Fuhrer», katero je dobiti brežplačnOg
V Kranju, 31. decembra
Ministrska kriza. Ministrski predsedtik Korner je 27. t. in. izročil cesarju demisijo celokupnega ministrstva. Korner je uvidel, da nikamor ne pride z avstrijskim parlamentom, zato je odstopil s ivlim ministrstvom. Govori se, da sestavi dosedanji železniški minister Wittek začasno uradniško ministrstvo. Državni zbor bode sklican najbrže 17. januvarja 1905.
Bolgarska vlada je poslala vsem velesilam noto. v kateri izjavlja, da odklanja odgovornost za vse posledice, ki zamorejo nastati iz sedanjega vedenja Turčije.
V srbski skupščini se je pričela 20. t. m. debata o proračunu. Finančni minister Paču je najprej govoril o težavah, ki so se morale odstraniti, pred no seje mogel določiti proračun za leto 1904. Potem pa je nadaljeval: Kar je zakrivilo večletno slabo gospodarstvo brez zna <aj nega vladarja, se ne more takoj popraviti. Ker pa ima sedaj Srb ja vladarja, ki ga prešinja ustavni duh, je upanje, da bo državno gospodarstvo naglo napredovalo. Da se sprejme proračun še do novega leta, bo imela skupščina vsak dan dve seji.
Poljaki na Pruskem. Pruska vlada je izdala strogo prepoved glede rahe poljščine. Poljski učitelji niti v svoji družini s svojimi otroci in z ženo ne smejo govoriti poljsko. Kogar se ovadi, da govori v svoji družini poljsko, se ga takoj izbacne iz službe. Tako prepoved more izdati samo država, ki je tako «kulturna». kakor Nemčija! »Barbarska Ru-iija je v primeri s 'kulturno* Prusijo res pravi paradiž!
Carjev ukaz. V razglasu, katerega je izdal car na senat, se naglašajo nastopne izpremembe v notranji ruski upravi kol nujno potrebne: Gledati se mora, da prideio postave do polne veljave; v posiavnih mejah razširjano sodelovanje krajevnih in mestnih zastopov v občno korist; popolna jednakopravnost vseh stanov pred sodnijo; varstvo delavcev in uvedenje državnega zavarovanja; revizijo izjemnih določb, revizijo postav o sektah v smislu poni ir jenja; revizijo postav, tičočih se inozemcev in slednjič svobodnejši tisk. Ministrski svet bode o tem razpravljal in potem poročal carju,
Za ustavo so se oglasili tudi plemski maršali radi Tesar je cerkveni poglavar Pobjedonoscev zelo poparjen. Tudi večina profesorjev in grof LambsJorff so na strani svobodomiselnih plemičev.
PODLISTEK.
Čudne sanje.
Spisal I. V. Starogorski. Ob oknu slonim. Ulice velikega mesta so se jele prazniti šetalcev. Pozno je že! Na nebu se vlačijo pretrgani oblaki, loveč drug drugega. Iz teh oblačnih razpok pa pokuka sedajpasedaj obraz lune in radovedno zre na me&to, dokler je oblaki ne zakrijejo zopet. Vendar kaj mi mar meslo, oblaki in radovedni obraz meseca. Moje misli so bogve kje. Moj duh je splaval čez hribe in doline tja, kjer mi bivajo moji dragi, kjer toči solze po meni — ona. Na majhnem gričku vidim hišico, obdano z drevjem.  Oj to je
rojstna hiša, hiša mala, kjer prvi«4 sem zagledal svet, kjer me mati je zibal , pesmice učila pet'
Kako veselo je v krogu domaČih, ki me radostno pozdravljajo in objemajo. Vendar moje oko išče nemirno nekoga med njimi. Nje ni! Globok vzdih se mi izvije iz prs. Nje ni. Kako se naj radujem, ko ni nje, po kateri se mi toži najbolj.
Vzdramim se. Osuplo pogledam okrog sebe. Ali je mogoče, da slonim tukaj ob oknu, vdan v sentimentalnost?
Duh upornosti je zašel v Afrikanee. Sedaj imajo Francozi posla z afriškimi vstaM. V Timbuktu je bil med francoskimi četami in domačini boj. v katerem so imeli Francozi izdatne izgube.
Rusko-japonska vojna.
Od gotove strani se zatrjuje, da je desno rusko krilo osvojilo neki grič, ki se nahaja poldrugo miljo južno od 203 metrskega griča, t. j. vzhodno od Hojangša-kova. Japonci so napravili ljut protinapad, a so bili odbiti. Vsled neprestanega obstreljavanja je nastal v foru Nonhsifajanghao velik požar,
22. t. m. je okoli 4000 Japoncev poizkusilo naskočiti nekatere portarturške utdbe. Po silnem boju deloma z bajoneti so bili Japonci prisiljeni bežati. Pri tem so Japonci izgubili okoli 800 mež mrtvih in ranjenih.
Iz Mandžurije ni posebnih poročil. 23. t. m. se je vnel ljut boj med ruskimi in japonskimi stražami, in sicer ob gorskem prelazu Tajpinhiu. Dalje so v Ljantau odposlani ruski strelci pognali v beg močno sovražno pre.lstražo in zažgali dve vasi, kjer so imeli Japonci veliko skladišče, polno municije.
Iz gotovih virov se poroča, da so Rusi svoje levo krilo potisnili naprej. Njih fronta je dolga 05 kilometrov. Izjavlja se tudi. da bo ruska armada štela početkom februarja skoro 000 000 za boj sposobnih vojakov. S to veliko armado, všteval vladivostoško pomoč, bodo Rusi poizkušali obkoliti Japonce. Ojačenja, ki prihajajo preko Muk ena, so večinoma iz zapadnih obmejnih okrajev.
Dopisi.
Iz Bukovsčice. Že celo leto smo mirovali ter pustili razmere našega župniku Moreta v miru. Tudi do danes še nismo natanko opisali njegovo postopanje. Sedaj pa nam ni mogoče več mirovati in smo primorani našega župnika prav pošteno zgrabiti za ušesa. Ni sicer lepo, da pljujemf v lastno skledo, toda ker škof Bona-vantura noče zlepa urediti zadeve, smo primorani stvari obesiti na veliki zvon. Naš župnik More smatra župnišče za nekako otročje vzgajališče. V župnišču pri župniku je še vedno za kuharico sedanja žena našega organista, katera je bila še pred poroko p'i njem v župnišču za
Vležem se v posteljo, da se naspim. V polsnu sem slišal trde korake mimo mojega okna in stihe pesmi:
zvesta nisi ti ostala, zves:e nima svet žene!*
Kar streslo me je. Hottl sem zavpiti, da ni res, da jaz poznam dekle, ki je zvesto, pa — nisem mogel. Hrepenenje, da bi vi lel njo, se mi zbudi. Zdi se mi kot v sanjah, da me je nek^j dvignilo, neslo in me postavilo ob okno moje drage. Ali spim ali sanjam? Gledal sem okrog. Sami znani, domači kraji. Tu v sobi slišim glasno dihanje, tu spi moj biser. Primeni se za glavo zbadam v nogo. Brez dvombe, to niso sanje, to je istina. Potrkam na okno. Kako se je vzradostila, ko je zaslišala moj glas. Okno se je odprlo in polju-bovala sva se in kramljala dolgo . . . dolgo ... — —
Kar čutim, da nekdo trese mojo posteljo. Pogledam! Pred menoj je stala stara ženica, moja strežnica.
»Gospod, deset je že ura.  Ali ne boste ustali ?»
Začuden si manem oči, gledam okrog sebe. Hm! V svoji sobici sem. Polagoma so mi vračajo misli. Sinoči sem obhajal svoj god m smo ga malo preveč pili. Prišel sem domov, kako, sam ne vem. Ali so me morebiti prinesli? Vse je mogoče! Hm! In potem te čudne sanje. Kje je moja rojstna hiša, kje moji d;agi? Kako dolgo je že tega, kar sem slonel ob oknu nezve-
kuharico. Že takrat smo bili prepričani, da se kuharica ne bo mogla ločiti od /upnika in stanovati z organistom v no\i mežnariji.  kajti, kakor pravijo, se je ločila od njega to;ko. Jokajoče in nulo zdihuj'oče se ga je oklenila okrog vratu, a pomaga'o ni nič. morala se je poročiti z organistom. Zakaj? To mogoče župnik prav dobro ve. Si daj pa se našemu župniku  prav dohro godi. Ker ima malo opravila, pestuje kuharičine otioke, ki v žup-nišču povsod puščajo svoje blato,  in se faranom studi v župnišče hoditi;  nadalje suši umazane plenice v kuhinji in drugih prostorih, naši otroei pa se izpogledujejo in posmehujejo. Ali ni to pravo pohujšarj-- naših otrok? Hočete  li dopustiti, da naša mladina lakoj  ob nežni mladosti izgubi svojo  nedolžnost? Hočete h. d   se odtegnemo cerkvi in pridigam tacih Kristovih namestnikov• ? Vse to se vam prav lahko zgodi. Zahtevamo, da se te razmere urtde, da žnpnikovn kuharica stanuje z otroci in možem v novi mežnariji,  katero smo morali nalašč sazidati in da se enkrat za vselej odstranijo plenice in otročji d . . . — iz župnišča.   Ker ima žopnik opravilo z otroci, katere  mogoče tudi povija in pita,  moramo | župljani v nedeljah in praznikih  čakati no pol ure čez naznanjeni čas na njega v cerkvi; otroci se vsled tega smejejo, pretepajo in nespodobno obnašajo v cerkvi, čakajoč, da se prične opravdo. Take in jednake stvari se dogajajo in to kljub temu, da smo župljani župnika že opozorili in prosili, naj se napravi red. To pa še ni vse in glavno šele pride.   Župnik zelo zanemarja stavbo cerkve; strehe ni hob 1 popraviti in je voda tekla na obok cerkve ter napravila  vtliko škodo;  zvonik pa še do danes ni popravljen  in leče vse na obok nad zvonovi. Sredi zime smo  in visok sneg utegne zapasti. Zmrnilo  bo in zid bo razpadel, kako lahko bi se napravila največja škoda. Marsikdo bi mislil, da morebiti potrebnega lesa ni mogoče dobiti?   Pa temu ni tako. Župnija ima go de in župnik More je izsekel že precej lepega lesa. s katerim bi bil zamogel vse poprave izvršiti, a ni hotel.   Vprašamo ga le, kam je dal denar za prodani les. Ključar je le eden, ker druzega ne more dobiti, kajti vsak se brani, ker župnik hoče, da bi le ime nosil,   ne imel bi pa pravice  pregledati računov. G. župnik, ali vi mislite, da Vam bo vsak slepo podpisal račune? Ali ne vesb1, da mora imeti ključar ključe in da do cerkvenega imetja brez obeh ključarjev ne morete priti? Pri nas ste vi edini gospodar in ključev cerkvene blagajne niti ni. S tem za dane* končamo to nezaslišano delovanje župnika   Moreta in poživljamo
stega dekleta. Tedaj sem bil še mlad. Ti nesrečni alkohol, kam si me privedel s svojimi fantazijami.
Ko mi strežnica prinese kavo, sem ji r« kel da sem bolan. Obrnil sem se na drugo stran in mirno, brez daljnih sanj zaspal. Popoldne sem pa šel v gostilno, kjer sem zdravil mačka pozno v noč in konštatoval, da v resnici «zveste nima svet žene*.
Zgodba hudodelstva.
Spisal Maksim Gorki. Konec.
Sa'akin se je ozrl v moža in se pričel smejati, njegov smeh pa je zvenel kot pasje lajanje. Pri tem je postal bled.
•Ti se srneješ?» je prašal eden izmed kmetov in zavihal rokavi.
«(!akaj, Kornelij,« mu je rekel starosta. »Vse mora imeti svoj pravi tek. Tudi brez tega bodeta oba .. . Vidva pa, mladeniča, povejta naravnost — kje sta dobila konja? —  To hočem vedeti!-
Ivan je zdrsnil težavno in počasno, kakor topeči se sneg raz strehe, iz svojega stola na tla, pokleknil, prekrižal se in govoril z zamolklim glasom, v pretrganih
višjo oblast, da naredi temu konec, sicer bo -v kratkem cerkev prazna in naj župnik uganja svoje kozlarije sam še zanaprej v zabavo kuharici in organistu.
Novice iz kamniškega okraja.
— »Hotel Fischer> v Kamniku daje se v najem, kakor poroča »Slovenec«. Pojasnila daje gospod tehant Lavrenčič. Ko se odda hotel novemu najemniku, izgubi staro ime ter s«' krsti' na ime <hotel usmiljenih bratov . Ker se »krščanski Slovenec- jezi, če kdo inserira v -Slov. Narodu > in v «Gorenjcu», pri <Slovencu- pa ne, povemo že danes našemu tehantu, da klerikalni najemnik naprednih Kamničanov ne bode videl v »hotelu usmiljenih bratov . Radovedni smo, kateri kalin se bode ujel na oglas v »Slovencu .
— Značilno za kamniške razmere je gotovo to, da jh postavila povodom občinskih volitev napredna stranka v ;i. razredu kot kandidata znanega klerikalnega podr. pnika, katerega so potem v 2. in 1. razredu kandidirali klerikalci. Mož je kljub svoji trikratni kandidaturi žalostno pogorel!
— Gospod Emil Orožen, c; kr. notar v Kamniku, je bil pri zadnjih občinskih volitvah kandidat kamniških klerikalcev. — Čast, komur čast!
— Kapelan Jaka je postal od volitev sem jako nervozen. Mož» se večkrat tako zmoti, da nateguje ušesa in lase. Da je «mož» nervozen, temu se ne čudimo, a čudimo se, da uhlja in lasa hčerke naprednih meščanov!
— K a m n i š k i v o d o v o d. Klerikalni župan Fischer je bil dal napraviti tako imeniten vodovod, da so morale ženske še celo ob deževnem vremenu hoditi na Bistrico po vodo. Sploh je bila Kischerjeva voda vedno <zaprta». Vodovod je funkcijoniral komaj štiri mesece v letu. Januvarija meseca dobimo Kamničani vendar enkrat dobro pitno vodo. ki ne hode ob vsakem solnčnem svitu usahnila. Zato se imamo največ zahvaliti našemu zaslužnemu g. županu Močniku, katerega bi klerikalni svetohlinci najraje vtopili v žlici vode.
— V cestni odbor za brdski okraj je bit 21. t. m. kot načelnik izvoljen ur. Nikolaj Mazuran, c. kr. davkar, kot namestnik pa Franc Majdič ml., posestnik na Viru.
— Javna tehtnica se je dovolila posestniku Antonu Videmšeku v Dobu pi i njegovi hiši.
stavkih: »Vi, dobri ljudje! Jaz nisem bil! On... nisva ukradla konja, . . . ogljarja sva ubila, umorila! Ne leži daleč od tu, ... v snegu nakopan, . . . konja pa nisva . . . eden je sam ušel. . . . drugi — naju je sem privedel, . . . tako gotovo, kakor živim!. .. Vsega tega pa nisem jaz . . . on je bil! . . . Sam je zaostal . . . konj ... že pride . . . Umorili ga nisva hotela ... on je pričel prvi ... z ubijalcem . . . bila sva na potu v Borisovo — hotela sva okrsti oskrbnika . . . najprvo zažgati — potem krasti.. . toda konja nisva ukradla . . . vsega tega je tale kriv!» . . .
<Proč je!" je zaupil Salakin glasno, potegnil kučmo z glave in se vrgel možem pred noge. Kmetje so stali nepremično pred njim, enako neprodorni, temni steni.
Ivan je molčal, povesil glavo na prsi, njegove roke so visele ob telesu in postal je mehek, kot bi se topil.
Kmetje so stali temno in molčali. Konečno je nekdo izmed njih — oni s tičjim nosom in škripajočim glasom —
vzdihnil in rekel glasno in s togotnim glasom: O--
ta —- tepca!
Prišla sta potem pred sodišče in bila sta obsojena: Ivan na šest, Salakin na osem let prisilnice.
Novice iz Cerkljan.
— Čitalnico so ustanovili dne 18. t. m. s sedežem v Cerkljah. Delovati prične dne i. januvarja 1905. Članov ima le sedaj nad petdeset. Predsednikom je izvoljen g. nadučitelj Andrej Kmet. Bil je že zadnji čas, da se je ustanovilo društvo za izobrazbo ijudslva. Čitalnici kličemo: Živi, rasti, cveti!
— Prav lepo! G. kapelan Bešter je že enkrat Cerkljance imenoval < češpljevee >, sedaj pa pravi, da so ljudje, ki niso v njegovom druš'vu »pleve . Za take surove izbruhe se g. kapelanu lepo zahvaljujemo! Taki ljudje naj izobražujejo, ki so sami izobrazbe tako potrebni!
— Ne posnemaj mo! Pretečeni teden sta dva fanta izobraževalnega društva < bombardirala* v Gradu neko hišo. Pobda sta prav po katoliško vsa okna;edtn od teh dveh je še celo cerkveni pevec. To poročamo, da naj pisač izpod »Grintovca pometa pred svojun pragom*.
— Katoliški suro vež je Pavov oča z Brnikov, Na sv. Štefana večer je grozil svoji ženi z nožem. Take može vsiljujejo duhovni rjospodje v izgled ter celo v občinski odbor v 20. stoletju. Pač dovolj žalostno!
— V občinskem odboru sta dve stranki: jjdna z imenom »jazbečarji*, druga <protijazbečarji*. Pri vo-iitvi župana je zmagal jazbečar Martinak. ki je obljubil več   likofa . — Pa kaj še? Poročamo!
— Kapelan Kos je zapustil Cerklje. Za slovo so mu malo pokadili z ajdovico, kakor mu je bilo prorokovano. Srečno pot! Kako škodo ima cerkljanska županija oziroma fara v materijelnem in gmotnem oziru, bomo še povedali.
— Srebrno svetinjo za razstavljeno sadje je podelil odbor sadne razstave v Hadovljici g. Joželu Jenku, posestniku z Gornjih Brnikov.
— Pri volitvi občinskega p redstoj ništva v Cerkljah so bili dne 15. t. m. izvoljeni: županom Janez Martinjak z Grada, občinskim svetovalcem pa Janez Stare s Spodnjih Brnikov, Jožef Likozar iz Cerkljan, Franc Kepic u Cerkljan, Jožef Jereb s Spodnjih Brnikov, Janez Hobret z Grada. Jakob Jenko iz Ortšnjevka in Jožef Zevnik iz Dvorij.
Novice iz selške doline.
— Praznike smo imeli lepe v Božiču. Lepe cerkvene slovesnosti povzdiguje latinsko petje v slovenskih cerkvah. Ljudem je to silno všeč, zato nobeden ničesar ne reče!
— «Sv. Peter je zaprt,* tako so se pritoževali nekateri, ker ni bil «tron» sv. Petra odprt o božičnih praznikih
— V Selcih so imeli v četrtek dukovniki cele de-kanije pojedino v župnišču. Duhovniki pravijo, da se imenujejo take pojedine s soda litra-tis.
— Bučka so zopet zaprli v Dolenji vasi. Ta nedolžni človek ima res smolo! Ako iz kake kleti jemlje vino, je kazen, če turščico presiplje v svoj žakelj, je kazen in tako naprej. Kakor se revež zgane — ni prav.
— Občni zbor bralnega društva v Dolenji vasi je bil na sv. Štefana dan. Predsednik je Lovrenc Benedik, mlinar v Dolenji vasi, podpredsednik: Tomaž Kalan, tajnik: Jakob Štibelj in blagajnik: Janez Podrekar, vsi iz Dolenje vasi. To društvo tedaj še obstane, čeprav mu nasprotniki žele -— smrt.
— Na novega leta dan je obč. zbor bralnega in pevskega društva «Ratitovec>> v Selcih. Začetek ob 4. uri popoldne.
— Ker je samega sebe volil, je bil izvoljen predsednikom krajnega šolskega sveta v Selcih g. Tomaž Rožnik, župnik v Selcih. Ne vprašajte, kako je šlo, temveč recite, da je le šlo! Drugi člani tega krajnega šolskega sveta so: Franc Šliber in Peter Krek iz Selc, Franc Prevc s Studenega in Janez Rant iz Dolenje vasi.
— Na Bukovici je bil izvoljen soglasno predsednikom krajnega šokkega sveta g. Janez Podobnik, so-
darski mojster na Bukovici. Drugi člani so: Tt, Sliber iz Selc, Gregor Dolenc i Praprotnega in Martin Bernik iz Ševelj.
— Pri Sv. Lenartu je izvoljen predsednikom krajnega šolskega sveta g. Martin Tavčar od Sv. Lenarta. Člani: Janez Fojkar iz Spodnje Ljuše, Anton Tušek iz Rovt in Franc Sliber iz Selc.
— V Dražgošah y izvoljen predsednikom krajnega šolskega sveta Jane* Lotrič iz Dražgoš.
Novlčar.
N a Gorenjskem
Vabilo na naročbo. S prihodnjo številko nastopimo nov letnik. Tem povodom zopet prijazno potrkamo na vrata naših cenjenih dosedanjih naročnikov, naj čim preje izvolijo obnoviti naročnino za prihodnje leto 1905 z vljndno prošnjo, naj bi naši marljivi prijatelji zlasti sedaj ob novem letn pridno pridobivali novih naročnikov, da bomo mogli v bodočem letn vspešneje vršiti težavno nalogo. Torej prosimo! Srečno in veselo novo leto I
Osebne vesti. Pri drž. železnici pride žel. komisar na Jesenicah g. Franc Grunvvald v višjo plačilno stopinjo VIII. razreda. V VII. službeni razred so pomaknjeni: stavb, komisarja na Jesenicah k. Rihard VValda in Valentin Kock, oba ekstra statum, v VIII. razred pa stavb, adjunkti gg. Oskar Maver. Viktor Polanz, Maks vitez Klodič in Robert Hackel, vsi ekstra statum. VIX. služ. raz. prideta žel. asistenta g. Ivan Soklič v Kranju in g. Josip Šmuc na Jesenicah. — G. davčni pristav Karol Brufach h Radovljice je dodeljen novemu davčnemu uradu v Ljubljani, g. davčni pristav Alojzij Kreinz pa pride v Radovljico.
•Novice i* Kranja» smo pogrešali v < Slovencu* že skoraj pet mesecev. Odkar se je iz različnih tehtnih uzrokov naš Koblar začasno umaknil iz političnega življenja, nima škofovo glasilo s Kranjem več pravega stika. Že smo se bali, da nas klerikalci nočejo prezirati ali da so popolnoma pozabili na naše mesto. Slednj č nas je «Slovenec» v svoji božični številki vendar zopet pivse-netd z ^Novicami iz Kranja», Poleg dveh društvenih vesti kranjski novičar ne pove mnogo novega. Pač! Naznanil je svetu s mzacijonalno novost, da je občinski svet (?) dal napraviti javne napise < Počasi vozite — Langsam fahren,» o čemur je že poročal < Slovenec* tako nekako — pred enim letom. Dopisniku kratijo spanje tudi kranjski trgovci, ki so sklenili, da ne bodo več dajali svojim odjemalcem novoletnih daril in so to naznanili po lepakih in — grozno! — v «Gorenjcu»! Jezi se, češ, da je med trgovci precej katoliško-narodnih in da bi morali že zaradi svojih odjemalcev objaviti svoje naznanilo tudi v «Slovencu». Zloben slučaj je pa hotel, da je prav v tistem «Slovencu». ki je prinesel «Novice iz Kranja», ponatisnjena med inserati tudi izjava kranjskih trgovcev glede novoletnih in drugih daril. Seveda se nahaja ravno tako naznanilo v »Slovenskem Narodu« od istega dne in tudi v zadnjem «Domoljubu». Sedaj bo pač potolaženo dopisnkovo katoliško-naiodno srce. O tržiški železnici piše »Slovencev« poročevalec, da se vedno bolj čujejo glasovi, da pojde na Lesce in da bo to hud udarec za Kranj. Ne vemo, kje je pobi al to raco. Ravno minule dni se je mudil v Kranju in-žener radi tukajšnega kolodvora, ki se bo moral z ozi-rom na skorajšno zgradbo lokalne proge Kranj-Tržič prezidati ali nanovo graditi. S prvim svojim poskusom tedaj »Slovencev* kranjski novičar ni imel posebne sreče* Ker je, po vsem soditi, še jako mlad, ni izključeno, da se bo polagoma privadil novemu poslu, posebno, če mu bo Koblar nekoliko segel pod ramo.
Tržiska železnica in naši klerikalci. Da so klerikalci v političnem oziru pravi pa j tri. o tem pač ne dvomi noben razsoden človek. In da tukRJšni klerikalci niso nič bolj'i od drugih, to so mm pokazali že neštetokrat. V dosego svojih namenov jim je dobro vsako, še tako umazano sredstvo. Uprav značilno v tem pogledu je stališče, katero zavzemajo napram nameravani lokalni železnični progi Krmj-Tržič. Dva dni pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami, meseca septembra 1901, so poročali v »Slovenski List», da so liberalci Kranj izdali, ker hočejo tržiško železnico potegniti proti Lescam namesto na Kranj in da bodo tako liberalci pokopali edino nado Kranja. Laž o »liberalni izdaji» so si izmislili kot zadnje sredstvo, da bi klerikalnemu kandidatu pripomogli do zmage. Komaj se je sprejel v državnem zboru predlog za zgradbo lokalne proge Kranj-Tržič, so naši klerikalci v Slovenskem LMu* takoj označili to ždeznico kot zaušnico kranjskemu meščanstvu, prav tisti ljudje, ki «o prej smatrali to progo za edino nado Kranja. Po izvršenem političnem obhodu proge Kranj-Tržič meseca julija t. 1. se je Culo, da konsercj za zgradbo tržiške železnice zopet nvsli na zvezo z Lescam. Konsorcij se je kmalu uveiil, da bi bil v tem pogledu vsak korak brezuspešen. Zdaj pa, čez več mesecev, pricaplja «Slovenčev» novičar iz Kranja in trdi povsem resno, da se o tržiški železnici čujejo v« dno bolj glasovi, da pojde na Lesce in da bo to za Kranj hud udarec. Sam vrag naj razume naše klerikalce! Enkrat vidijo v železnici Kranj-Tržič edino nado Kranja, drugič spet jo smatrajo za največjo nesrečo in tretjič zopet za važno pridobitev. S*j bi povedali tem modrijanom, da se bo že prihodnje leto jela graditi proga Kivnj-Tržič, a bojimo se, da bodo prihodnjič v «Slovencu» med «Novicami iz Kranja* imenovali to železnico klofuto kranjskemu meščanstvu in pogubo mesta Kranja.
Občinski odbori, pozor! Pod tem zaglavjem je priobčil »Slovem c» od 24. t. m. nastopni prav ume-tni poziv: «Sedaj, ko se delajo ravno občinski proračuni, opozarjamo slavne občinske odbore, naj sebi in svojim občanom v prid sklenejo za prihodnje leto pob rati od deželnega odbora dovoljeno občinsko naklado na žganje in pivo. Nikjer lože dobiti lepih dohodkov, s katerimi se lahko ali kaj novega napravi ali pa druge občinske naklade znižajo. Ena občina srednje velikosti na Gorenjskem bo imela letos 800 kron čistega dobička od tega, pri vsem tem, da vtihotapljajo mnogo žganja iz sosednih občin, ki nimajo te naklade. In to ravno je napačno pii tej reči, da n« katere občine imajo, večina drugih pa noče skleniti ti koristne postave, vsled česar trpe tudi one občine in gostilničarji onih občin, ki so jo sklenile. — Deželni odbor pa bi moial to reč bolj pospeševati in občinam no tež^v napravljati, kakor jih je lansko leto neki občini. Krčmarjem, še manj pa pijancem, ta sklep gotovo ne bo všeč, — tega jim tudi nič ne zamerimo — toda občine in deželni odbor imajo pred vsem gledati na to, kaj je v korist občinam in ljudstvu sploh. In tukaj je kerist dvojna: Žganjepitje se omejuje in občina pride na lahek način do lepega dohodka. Torej storite!!* Redko kedaj smo istega mnenja s pobožnim kolegom ^Slovencem* ali ponatisnjeni odstavek podpišemo tudi mi z obema rokama. Mesto Kranj je že lansko leto sklenilo pobirati občinsko naklado na žganje, a je moralo ta svoj sklep razveljaviti., ker sosedne občine niso hotele uvesti take naklade. Kolikor so nam znane razmere, župani uvidevajo korist te naklade, zlasti na žganje, a ne morejo pridobiti za to občinskih odbornikov, ki se tre'sejo pred žganjarji! Velika občina Preddvorska je lani že imela naklado na žganje, a letos si odborniki niso več upali zanjo glasovati. Tu "imate, gospodje, lepo polje za delvanje v blagor ljudstva! Gospod predsednik katoliškega političnega društva, ki je velik nasprotnik žganjepitja, bi v tem pogledu lahko storil mnogo dobrega. Slednjič še prosimo tovariša »Slovenca*, da naj takrat, ko bo pri-občeval doslovno daljše dopise iz «Gorenjca», kakor oni dan »Lov na vola*, naj pove vsaj vir, iz katerega je zajel. Pa brez zamere!
V včerajšnji seji trgovinske in obrtne zbornice
je podal zbornični svetnik g. Gaflner iz Tržiča samostalni predlog, da naj se vendar zgradi lokalna železnica Tržič-Kranj, in s"cer Če mogoče z električno močjo. Zbornični svetnik g. Ciril Pire iz Kranja je dodatno predlagal, naj se prestavi kolodvor v Kranju k novemu železnemu mostu, kise ima graditi.  Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Telovadno društvo »Gorenjski Sokol* ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 5. januvarja 1905. v prostorih gostilne brata Petra Mavrja. Začetek ob poide vetih zvečer.
Silvestrovo veselico priredi »Narodna Čitalnica* v Kranju danes v soboto 31. decembra 1904. točno ob pol 9. uri zvečer v svojih prostorih. Spored: 1. Mesa-lina, veseloigra v enem dejanju, 2. Stric Jaka, burka v dveh dejanjih s petjem. 3. Nastop velikega čarodej-nika Čink-Čank-Fuč. 4. Prosta zabava. — Poje čital-niški p 'vski zbor. 5. Nagovor. 6. Ples. sodeluje tukajšnja meščanska godba. Vstopnina za čl me 00 vin. za nečlane 1 K. K obilni vdeležbi vabi častite člane in po njih vpeliane goste najuljudneje Odbor.
Žegnani nevoščljiva so v sobotnom <Slovencu» zopet pokazali svojo zeleno zavist, to pa zato, ker so kranjski trgovci objavili v «Gorenjcu», da ne bodo dajali novoletnih daril. Ker je »Slovenec* «katoliški* list, ki pravi, da se strogo drži Kristusovih besed, bi človek iz tega sklepal, da je bil tudi Kristus tak nevoščljivec, ko so naši klerikalci. Temu seveda ni tako, kajti tako hu-dobni, ko so naši klerikalci, niti zavrženi angelji niso mogli biti. Kar su p« tiče odjemavcev, ki po veliki večini ^Gorenjca« ne marajo, moramo slavni klerikalni gospodi povedati, da je v veliki zmoti, kajti »Gorenjca* čita rad vsakdo, med tem ko »Slovenca« nihče ne mara niti za 10 goldinarjev za tri leta.
Slovensko bralno društvo ▼ Tržiču priredi Silvestrovo veselico v društvenih prostorih. Spored: 1. Berite »Novice«! Burka v enem dejanju. 2. Petje. Društveni zbor. 3. Polnočni nagovor. 4. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer.   Vstopnina 50 vin. za osebo.
V Tržiču je umrl minulo nedeljo hišni posestnik g. Kristijan Salberger v starosti 71 let.   N. v m. p.!
Električni tok ga je ubil. Pri Matevžu Lončarju v Tržiču nastavljeni Rudolf Bathelt je napravil na božični večer v shrambi za str«»je veselico, h kateri je povabil več prijateljev. Ko so bili že vsi precej dobre volje, so si začeli ogledovati takozvani dinamo-stroj. Pri tem se je pa spodtaknil in padel na električni stroj 55 letni čevljar Josip Kogoj, ki je bii takoj mrtev.
Odboru sadne razstave v Radovljici! Več naprednih sadjarjev želi zvedeti imena tistih srečnih razstav-ljalcev, ki so prejeli odlikovanja.
Na Bledu je bilo v minulem letu 2568 tujcev, med njimi je bilo 1480 strank z 1404 moškimi in 1104 ženskami. Bil) je 2164 tuzemcev in 404 inozemci. V letu 1904 je bilo 155 gostov več ko leta 1903.
Občni zbor gasilnega društva v Kranju. Dne 26. t. m. dopoldne se je vršil 26. redni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, katerega se je udeležilo 40 članov. V imenu občine pozdravi zborovale« v vznesenih besedah cesarski svetnik g Karol Šavnik kot župan, spominjajoč se prelepo vspele slav-nosti 25 letnice društva. Nato pozdravi zborovalce načelnik društva g. A. Pečnik, spominjajoč se v dobi 25 let umrlih članov, na kar so zborovalci vstali raz sedežev. Tajnik g. G. Eržen poroča o društvenem delovanju. Društvo šteje skupno s podpornimi člani 110 članov. Odbor je imel 7 rednih sej in 11 izrednih sej pomnoženega odbora za slavnost 25 letnice. Društvo je imelo 7 vaj z orodjem in več koračnih vaj, požarov pa se je udeležilo štiiikrat, namreč v Šenčurju, Cirčah, Primskovem in Laborah. Konečno poroča še o 25 letnici in se zahvali še enkrat v imenu odbora slavnemu županstvu, meščanstvu in posebno damam, ki so s šopki obsipale moštvo. Blagajnik g. K. Jager poroča o blagajniškem stanju, ki izkazuje čistega manj kot prejšnja leta, to pa vsled troškov, narastlih ob 25letnici in pa vsled tega,
ker društvo leto? ni priredilo kakor običajno tombole, katera donaša vsako leto lepo svoto. Obe poročili se odobrila. Načelnik g. A. Pečnifc nato prijavi svoj odstop in se poslovi od moštva. Odstop utemeljuje s tem, da je že 26 let pri društvu in da mu razne okoliščine ne pripuščajo vrč časa. Deželni poslanec g. C. Pire se nato spominja v lepih besedah načelnikovega delovanja in ma i reče javno zahvalo v imenu občnega zbora ter prosi, da se ta zahvala zabileži v zapismku. Na predlog podnačelnika g. J. Sajovica se izreče za uspešno vodstvo vodnikoma A. Bidovcu in h. Rauschu zahvala. Pri vo-litvi načelnika in njega namestnika sta bila na predlog g. K. Jagra z vzklikom izvoljena, in sicer načelnikom g. Janko Sajovic in podnačelnikom g. G. Eržen. Na predlog g. Pirca se izvoli istotako blagajnikom g. K. Jager in na prediig g. K. Jagra tajnikom g Edmund Rooss. V odbor so pa bdi izvoljeni gg: Anton Bidove. Iv. Rausch, A. Drukar. Alojzij P<inik, Janko Majdič, in A. Kummer. — Zvečer je bilo, kakor običajno, pogoščenje moštva v hotelu pri «Novi pošti*, kjer se je rekla marsikatera beseda v pouk moštva, bodreč jih k disciplini.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi danes v soboto Silvestrov večer z raznovrstnim sporedom.
V Vogljah je umrl dne 29. dec. ondotni kurat g. Mihael Kotnik, slar 73 let.
Planinski ples priredi »Slovensko plan. društvo 1. februarja 1905. v Sokolovi dvorani Narod. Doma». Vsled povabila osrednjega odbora se je takoj zglasilo 58 gospej in 44 gospodičin, ki so si izvolile gospo dr. Franjo Tavčarjevo za načtlnico, gospo dr. Kušarjevo pa za njeno namestnico. Vsakemu paviljonu bode na-čelovala po jedna dama. Med vesolico bode izhajal najnovejši slovenski 1 st Zlatorog*, čegar urednik bode g. Janko Mlakar. Sodelovala bode ljubljanska društvena godba. Vstopnice, ki veljajo za člane 1 K za nečlane pa 2 K. se bodo dobivale 1. svečana v «Nar. Domu».
V Tacnu se ustanovi s 1. januvarjem 1905. nova poštna oddaja, katero bode vezal poMni voz Vodice-St. Vid.
Most pri Črnučah je zopet odprt za splošni promet.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubijar.i nas
prosi objaviti naslednje vrstice: Družba sv. Cirila in Metoda se vam, Slovenci priporoča ob sedanjih praznikih in ob prihodu novega 1905tega leta. Ko obhajale mile, vsakomu vas tako drage dneve ter se zbirate v rodovniških in veeeličnih krogih in se vam dobro godi — spominjajte se, prosimo, tudi njene dece, ki se pa v mnogih slučajih ne more lako radovati praznikov kakor vaši otroci, kojim morda nobena mati ne donese novoletnega daru in koji je v neredkih prilifcah edina mati in oče in brat in sestra in \se — naša družba sv. Cirila in Metoda! — Družba sv. Cirila in Metoda opozarja svoje podružnice po slovenski zemlji, da je uprav sedanji čas najpripravnejši njenim letnim zborom. V tej dobi naše vestne podružnice sploh od nekdaj zborujejo najraje in koj potem pošiljajo čč. imena svojih izvoljenih mandatarjev nam v Ljubljano. — Ko vas opozarjamo sedaj te vaše vsakoletne dolžnosti, prosimo obenem, da nam naznanite ob teh pošiljatvah vselej tudi pokic ali stan si. izvoljenk ali izvoljencev. Potem bode prihodnjii naš koledar in «Vestnik» za leto 1906 ne le — kakor ga je vselej bila skrb — zanesljivo zrcalo podružničnih gmotnih, nego tudi njenin osebnih razmer. In tak vseskozi morodajen «Vestnik- — prav pravo sliko vsega družbinega življenja — bi vodstvo rado imelo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Križem sveta.
Roparski umor. V zadnji številki »Gorenjca« smo poročali, da je umrl v Ameriki Ivan Ferlič iz Poljan pri Skorji Loki. Sedaj se poroča, da je bil Ferlič pravzaprav Ferlan ponoči od nekega roparja napaden in ustreljen v srce.
Za rusko čast. V Hanovru se je na božični večer razpravljalo v neki privatni družbi o rusko-japonski vojni.   Pri tem se je obrekovalo Rusijo na vse mogoče
načine, kar je nekega prisotnega Bolgara tako razburi'o, da je potegnil revolver ter ustrelil na najhujšega obre-kovalca. nato pa ust i> lil še sebe.
Visoka globa. Belgradski občinski svet je obsodil belgijsko družbo za elektriciteto v globo 42,000 frankov, ker ni držala pogodbe.
Morilka Klein je priznala, da je umorila Svkoro. Zagovarjala se je s tem, da je to storila iz ljubezni do svojega mož«, kateremu je hotela dati oropani denar kot doto. Frančiška Klein je hči učitelja iz nemške Ce*k9. Bila je delj Časa v nekem samostanu, uotem pa vzgojiteljica. Ko se je omožila s Kleinom. je prestopila k protestantizmu, v ječi je pa prestopila nazaj v rimskokatoliško cerkev.
Domaća knjižnica.
Is letnega poročila podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za šolsko leto 1903/04 je razvidno, da se je dalo najpotrebnejšim dijak in 5499 K podpore. Dohodkov je imeio društvo 5719 K 10 h. od katerih pripada 180 K osnovni glavnici, ki je narasla na 17.472 K 95 h. Stroškov (podpore, pristojbine in upravni stroški) je bilo v šolskem letu 1903/04 5784 K 31 h. za 215 K 31 h več nego lani. Odbor se obrača do slovenskih rodoljubov, naj bi se večkrat spominjali podpornega društva, kajti prošenj je vsako leto več. dohodkov pa manj.
Gospodarske stvari.
Tedenski sejem v Kranju dne 27 t. m.
Hrignalo se je 130 glav goveje živine, 6 telet, 83 prašičev, 3 ovac. — kozlov. 29 buš. — 50 kg: pšenice K 10-50 prosa K 8.05, ovsa K 7 50, rži K 8*25, ajde K8— ječmena K 7—.
Za izvoznike živalskih pridelkov. C. kr. deželna vlada je trgovinsko in obrtniško zbornico v Ljubljani obvestila, da se mora v bodoče pošiljatve živalskih surovih pridelkov, namenjene v Rumunsko, opremljati le z nemškimi izpričevali o izviru in sicer po posebnem uzorcu, ki je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Taka izpričevala je poveriti rumimskemu poslaništvu, ako se to na izviraIišču pošiljatve nahaja, sicer pa politični okrajni oblasti. Železu čni urad izvozne postaje Itzkani bode po tem po-šiljatvam priložit nuiiunski prevod teh izpričeval.
Vplačevanje zavarovalnine za
c, kr. pri v. vzajemno zavarovalnico proti požaru v Gradcu
se je pričelo.
Odškodnine so prejeli preteklo leto sledeči brez odbitka:
Janez Kozina, Člrčiče ....    10 K
Janez Vombergar, Št. Urška gora 2500 „
Anton Rebernik. Št. Urška gora . 1600 „
Peter Frantar, Št. Urška gora       60 „
Greg. Podgoršek, Št. Urška gora. 1600 „
Janez Bergant, Šenčnr .... 800 „
Jesip Čebul), Šenčnr..... 400 „
Matija Draksler, Šenčnr  . . . 800 „
Marija Znpan, Šenčnr  .... 1182 „
Jožef Žagar, Šenčnr..... 1400 „
Anton Brezar, Šenčnr .... 800 „
Marija Bergant, Šenčnr. . . .    28 „
Jernej Pfeifer, Čirčiče ....   850 „
Janez Stropi, Čirčiče   ....    15 „
Janez Stare, Labore   .... 7200 „
Plačnje st pri zastopniku Ms-i Ford. Hlebšn.
Darila.
Novoletno odkupnino so plačale p. n. drušiveniee-dame ienske podružnice sv Orila in Metoda v Kranju: Batagelj Alojzija, Bloudek Kliška, Crobath Marija, Cerne Marija, Dokler Ana, Engelman Marija, Eržen Marija, Florian Terezinka, Globočnik Marij«, Golob Helena, Golob Kaiarinka, Golob Marija, Guzelj Zofija, Hlebš Franja, Hubad Ivanka, Jieger Milka, Jezersek Manja, Jugovič Ana, Jugovič Franja, Jurman Milka, Kalan Antonija, Keržič Marija, Killer Marija ml. Koc-iuut Josipu«, Kokalj Ivanka, Kone Terezija, Korošec Marija, Kovač Ivanka, Krenner Leopoldina. Krenner Franja, Rrisper J osipi na Kuno mer Ana, Lampe Marija, Lampret Zora, Levičaik Marija, Likozar Mici, Logar Ivanka, Majdič Matilda, Majdić An ca, Mayr Ana, Mayr Anica, Mayr Marija, Matajc Elita, Marenćič Marija, Matiašič Leep., Miklavčič Janja, Omersa Ana, Omersa Ivanka, Orehek Kornelija, Pavš'ar Helena, Pavšlar Josipina, Pavšlar Marija, Pezdič Amalija, Pire Katarina, Pire Minka, Pire Mirni, Pire Olga, Polak Marija, Pollak Josipina, Pollak Marija, Povšnar I., Praprotnik Dora, Pieširen Terezija, Prve Albina, Prevc Antonija, Prevc Mar., Pučnik Josipina, Puppo Josipina, Rakove Marija st, hakovc Mara, Kant Magda, Rooss Kristina, Rooss Marije, Rus Ana, Sajovic Anuia, Sajovic Ivana, Sajovic Karla, ftavnik Leopoldina, Savnik Marija, Šav-nik Mici, Savnik Olga, Šinkovec Jarici, Štempihar Ana, Sumi Marija, Suttner Pavla, Valenčič Hermina, Varšek KtUnka, Ullrich Radi-vojka, Zupan Ana.
Novoletnih voščil so se odkupili na koiist družbe sv. Cirila in Metoda nlslednji gg. iz Kranja: Arh Fran, Bloudek Bolealav, Eržen Gašper, Fabiani Karul, Florian Knrol, Hlebš Ferdinand, Ja-kovčič Mihael, Ivane Fran, Kokalj Rudolf, Korošec Anton, Kovačič Janko, Krenner Josip, Lampret Ivan, Majdič Janko, Maj dir Vinko, Matiašič Martin, Mavr Mavrilij, Mavr Peter, Mayr dr. Avgust, Omersa Fran st, Omersn Fran ml. Oraeraa Viktor, Orehek Anton. Pavšlar Tomo, Pezdir Ivan. Pire Ciril, Pire Ivan, Pohlin Dragotin. Polak Ferdinand, Prevc dr. Fran, Puppo Karol, Rakove Ivan. Rooss Rudolf. Rooss E Imun *, Sajovic Ferdinand, Sajovic Janko, Seliškar Alojzij, škvnik dr. Edvard, Savnik Fran, Savnik Karol. Šinkovec Anton, ŠUmhergei Anton, Štempihar dr. Valentin, VaLnčič Ivan, dr.Globočnik.
Vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem vošči
veselo in srečno novo leto
Jv. }>r. Sampret
tiskarna v pranju.
rs
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojim sinom JoŽetOH Žumerjem. Tudi bom vsakega sodnim potom zasledoval, kdor bo od njega kaj kupil.
Voglje, 28. decembra 1904.
228 i Martin Žnner, po dom. Peme§.
m m
Naznanilo. 1
Naznanjam, da sem letos nakupil veliko dobrega
vina
ter ga prodajam na debelo in drobno. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi.
sni Anton Knmmer
gostilna »pri Golarju* v Kranju.
[DM u*   jJLiS^Mllff I
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so nam došli ob smrti nagega nepozabnega soproga, oziroma očeta i. t. d., gospoda 222 1
Kristijana Salbergerja
hišnega posestnika
in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom najiskrenejšo* zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovateljem prekrasnih vencev.
V Tržiču, dne 28. decembra 1904.
Adolf, Josip
sinova.
Marija roj. OSabnik soproga.
» > > > > > ■> ■>
Naznanilo otvoritve.
Naznanjam, da bom na Primskovem v lastni
hiši s l. jannvarjem
otVoril gostilno.
Pristna vina, raznovrstna, dobra kuhinja, postrežba točna.
218-2 i>an Graiser, gostilničar.
9  & & "2* £ £ *5r 'S' *5r *5 *5  C- C* *C* *Cr
m
m
Najbojje za zobe.
ti38
Loterijska srečka dne *J4 decembra 1.1.
Trst: 44      2H      »8      i HM
Tapctnil( to preprogar
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-18
Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg18
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žnrnallh Iz najmodernejšega ln najboljšega tn-
zemskega ln Inozemskega blaga. Uniformiranje ln zaloga potrebščin 22i-2 za Sokole.
Pozor!
Uljudno vabim slavno p. n. občinstvo k nakupu
Igrač, tašk za gospodinje ln šolarje, šolskih potrebščin ln špecerijskih stvari vsake vrste.
Spoštovanjem
200-4 Rajm. Krlsper, Kranj.
v Kranju z vsem blagom, orodjem in stroji se odda v najem s 1. januvarjem 1905.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca«. 213—3
a^»a**^*k*tjsftja^p
d^r*^*^»a^%rf^»^%»%^ii <y> »i aji)*a^»j^a^a>a^»ya^>rfi
p. Jurišić, lekarnar
?al(rac. '
Pozor! Bolnemn zdravje 1
.Pozor! i Slabemu moč!
Vidtnarie kate kmetom moč „Pakraških kapljic" in »Slavonske zeli.
PakraSke kapljice In slavonska zel, to sta danes dve naj-piiljubljenejši ljudski zdiavili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse struni sveta.
Pakraftke kapljio« delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti il želodca, vetrove in čutijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo nirzl co in vse druge lolezni, ki v«led mrzlice nastajali Zdravijo vse bolezni na jetrih in vrani' i. Najboljše tredstvo proti bolesti maternice in niadron; zato ne smejo nuinjkati v nobeni me*-' . - čaaski in kmečki hiši -- Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER
JURISIC. lekarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povietjem.
Gena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic rl ducat) 5 kron, 24 stekleničic (2 du*ata) I kron 60 vin., 36 stekleničic (3 ducati) 12 kron 4u vin., 48 stekleničic: (4 ducati) 16 kron, 60 steklenici« (5 ducatov) 18 kron.
Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, bripavos i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline t«r deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Gena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 8 krone 4« vin., 4 originalna sttkle-nice 6 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
Manj kakor dva steklenici se ne razpošilja. Prosim, d« se muočuje naravnott od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu 209. Slavonija.
196-7 .
O
o
o
■6
l
4» •==
.6
o g
53
G. Tdrmies
104 33
64—40
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in vse ' stroje za obdelovanje lesa. K r a n c i s - turbine osobito za žagine, naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
iillflK
■MEMBRtDEJURV mORS COnCOUM«-
tehnični atelje"
Oton 5cydl
pri g*, dr. E. Globo čniku v Kranjn
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvikuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
prodaja se od dne 27. novembra raznovrstno manufakturi!« blaga pod laatno ceno pri
Mariji Ažman
nasproti g. H Suttnerja, urarja v Kranju.
205 -3
O t
•v*
štedilnike, C>a nj e
z>a kopeli, kako*, tudi (Upe, va&t ttt>
v   uoefV   Gatva^v,   ttpe&ne   in Ct+UL p&ipotoco ptua in največja
t o važna
peči j  in atina:tih i^9effvou
93-27 v Cju-Mjani.
"fUBJ>|
a i\mdd iiifziufBu od ofiqop as '|TsoAOipn| 3§f|oqfcu ^vmoi^
BZ  e|BAM)|Od III 9}l|B|d 9UZOA
™ j jozod 'j>|iuzo/\
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedi I no milo z znamko jelen'-
Ono je pa^" zajamčeno čisto   W} in brc/, vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-26 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Ustje
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVarna sloje Vrste na elronsKetn Kontinenta.
Ustje
fym
Pristne samo s
1860.
. 1P.A.P.M.' v
Na debelo in na drobno pri
fini ](risperju v Cjubljani
kakor tudi pri sledečih tvrdkah:
Oskutti Marija, Ljubljana. Bolničar D.. Postojna.   Barteimav Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana. Brinšek Iv., Trnovo. Engelaberger R„ Krško. Horoann Friderik, Radovljica. Homann Otn, Radovljica FUrsa-ger Leopold, Radovljica. Oratner Jurij, Kamnik. Gat sen A., Kostanjevica. Kolar Jog. & Co., Ljubljana. La-pajne Valentin, Idrija. Moiauc Josip, Novo mesto. Petričić Vašo, Ljubljana. Perat-he Alojzij, Lljubljana
Pollak Marija, Kranj
Petrlin Andrej, Ribnica. Trevn Valentin, Idrija, Trevn Anton, Jes»nice. Two Kaiolina. Ljubljana. Verbič Anton, Sevnica. Jeuniker Erneat, Ljubljana. Kasch A.. Ljubljana. Kenda Henrik, Ljubljana. Leutgeb Anton, LjubLjana. Reknagel Kari, Ljubljana. Schaffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Ljubljana Szantner Fr., i juli-Ijana. Lebinger Sc Bergmann, Litija. Ferjan I., Jesenice. E. HofTmann. Kočevje. Jenke Franc, Kočevje. Bar-
borič M., Novo mesto. Koceli I. N.. Skofja Loka. 216—2
Znižane cene.
Jamčeno najbolje blago.
JfajVečja zaloga
najnovejših vrst slamoreznic, gepeljnov, mlatilnic, motorjev, tromb in cevi, klin in drugih potrebščin za polje-delstvo se nahaja pri
Fran« Zctnann, £jnbljana
Poljanska cesta Št. 24 pri Št. Peterskem mostu.
Hamburg-Amerika
160-17
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek io četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Svjstem laik«
t* mm
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Suši hre« nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz ls s. Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Zaradi preselitve se dobiva pri J. Wohlge-muthu zares po nizkih cenah še ostalo m
sedlarsko blago
kakor: uzde, komate, vajeti i. t. d., poleg tega raznovrstne oljnate barve, firnež i. t. d. pravega domačega izdelka brez vsake zmesi (Schvverspatt). Kdor torej hoče poceni kupiti blago, naj te prilike ne zamudi. Nadejaje se mnogobrojnega obiska
z veiespoštovanjem
J. Wohlgemuth
808-2 Kranj, glavni trg 118.
7t—a i
i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom \,J»£W(UR" Peter Jffajdič v Kranju.
Pripproča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-bolinej, trsje za obijanje
Zaloga voznih plaht in pokrival za komate.
Prodaja Tomaževe žlindre in kajnita.
stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, železnih peči
J(o«iHiPortliii-cement, traVerze, stare, železnice ine
šine za kolesa, podvozi in drugoželezOjSesalkO 1A vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv.
OI O.
G IO
JOSIP IFEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko Ključavničarstvo.
Žifino om. ež,e nn t'n>i, ubhattlne miz«, ogra|e na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpn* križe, štedilnike i t. d 103-30
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s ih 51
SmeKaloVtoi brizgalvicami S ^
i
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakrni položaju
delujoče, kretanje brizgalniee nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica K. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio ter leetev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
^ skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Slav. šolskim vodstvom
se udano priporočam za cen j. naročila eolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
„Pobra Kuharica"
spisala M i n k h V a h i <• e v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-|a v L|ubl)ani.
Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza mi 57b' straneh več nepo 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kulin, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškegu stališča, lit-rarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaih< i njene lepe, pri slovenskih ku-haivkih knj gah nt navadne opreme, in konečno varčna gospodinja |»pftdJ njene cene, ker ni nič dražja, nego zn.ne nemške kuharske knjige. 10—62
I. SittitP, irar
Nikelnasta anker-ieniont. roskopf. želez-ničaijem dohro poznana, najtrpežnojša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8'7ft, najfinejša znan • ka, gld. 6*60.        1U-27
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta*
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, •rečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Polnovplačani akcijski £    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Cjnbljana (Holizcj)
m Mafije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97 -31
Pohištvo Iz želen, otroške postelji Iti vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni /a hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I, nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo,
v
Šivalni stroji iL kolesa
Tovarniška zaloga 1541 - 12
Ivan Jax-a v Ljubljani
D'majska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
& Valna stroje in kolesa
Leniki se dopoš|jejo na zahtevanje zastonj.
Imam v kleti 177-1*
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, neka] fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
*^********************************* ********************************)»
^di-Mvjfc?   je   največje bogastvo.
3(apl)icc sv. flfarka
Te glasovite in nenadkrilj i ve kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, uhlainMp katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš j#jo pre-Hj bavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse iz glist iihaj ijoč.e bolezni. Delujejo iz-^ bomo proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v <i( želoocu. Odpravijo vsako mrzlico in v^e iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljic^ so najboljše sredstvo proti % bolezni na maternici in madronu ter ne bi srn le raii 'ega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. ^ Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb« zato naj se naro ujejo točno pod naslovom:
I MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. i
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. M nj kot ena dvanajstonca se ne ne pošilja. Cena je nasled nja, in sicor franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) $ U k, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni moiroče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gtr., ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Raratinčič, učitelj; Janko Kiiur, kr. nadlogor; Step m Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J.Seljanić, seljak itd.
MESTNA LEKARNA, ZAGREB
Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka.
največje Ijoga-satvo«
jj Ustanovljena 1.1860.
zdravje
187—9
%+44444444*+*444444444+4444+4*4+4+ 44444++444444+44444+444444444V44s
I I
I I
l
i
i
i
Cenjenim svojim
i
i
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okoliščinami provzročile, da se je stanje trgovin z manufakturnim, špecerijskim, železninskim, galanterijskim in papirnatim blagom tekom časa znatno poslabšalo.
Z ozirom na to so trgovci vseh teh strok sklenili, da odslej svojim odjemalcem popolnoma ustavijo običajna
novoletna in Vsa pod W® drugim nasloVo« dana darila
ki presezajo vrednost 20 vin., bodisi v blagu, gotovini ali takozvanem konsumnem popustu, zato pa bodo darovali primerno svoto
V dobrodelne namene.
Vsak trgovec se je zavezal z besedo in pod globo
da se bode strogo držal v to svrho podpisanih sklepov.
To naznanjamo cenj. svojim odjemalcem v blagohotno uvaževanje!
V Kranju, dne h decembra 1904.
Babic Pavla Crobath Fran Dolenz Fran Fabiani Karol Florian Karol Hlebš Ferdinand Kocmnt Janko
Krenner Josip Knšlan Jernej Krisper Rajmnnd Likozar Josip Logar & Kalan Majdič Ivan Majdič Peter
Marenčič Marija Matiašič Martin Miklavčič Eng. Omersa Fran Perisini Jakob Pire M.
Pollak Ferdinand
Pnppo Karol Rant Albin
Rooss R. & E.
Sajovic Ferd. Slabe Fran
Urbane Feliks
I
1
1
i i
i
i i
1
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Za Kranj hrftl pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 ■ 50. Dostavljanje na dou> stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -Za oznanila plačuje se za peli t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij •(Gorenjca«.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.
109999