Pomeiiki v. 17. Kako je to, da pišejo sedaj pomožni glagol v pervi osebi sedanjega časa večidel sem, ne pa sim, kakor so pred kratkim sploh pisali? T. Nekteri so že tudi pisarili sem, in koj v začetku nove slovenšine se bere oboje: sem ia sim. 11. Ktero je pa bolje? kako je v staroslovenšiai ? T. V staroslovenšiai se je pisalo jesm', z aiehkim polglasnikom (jerek) aa koacu, ki smo ga pozaeje, kakor se nieni zdi, vaies djali med s in m, je pa smo kar opustili. U. Ia kako se je glasil tisti polglasaik (jerek) nekdaj ? T. Imel je sredaji glas nied e in i, in aamestujeta ga v novi sloveašiai res oba, tu e tain i itd. 11. Po tem takeai bi bilo vse eao pisati sem ali sim; kaj paaova slovenšina pravi ? T. V novosloveašiai se sim lože skaže kot sem. V drugi osebi iaiaino «', ia da je si iz sim, se tajiti ne da; gotovo je pa, da zavoljo sem v drugi osebi niliče ae bo pisal se, kakor je pisaril aekdaj otec aaš Marko. U. Po tej razlagi je bolje sim ; kaj pa po izreki? T. Izreka tudi sim svetuje. izgovarja se kakor v novim, prosiai; e pa se v sedaajem času vselej razločao glasi: aesem, mahneai, skačem , dvigujeai itd. U. lu ako je ravno toliko staro, ima tedaj ravno tisto pravico. T. Pa še nekaj. Ako se piše sim (suai), se loči na tanko od prirečja sem (huc); kakor se kaže sicer sloveašina določa a, tako se razodeva tudi v tem njena doveršenost. U. Ker razlaga ia izreka in določnost veleva sim, zakaj veadar le pišeš sem ? T. Raji bi še sedaj pisal sim; veadar aikar ne misli, da sem brez razloga jel pisati sem. XTagaiIi so me tile razlogi: a) ker se po starosloveašini sme; b) ker je v aovi sloveašiai ravno toliko stara; c) ker se vjemamo nekoliko vsaj s Cehi (jesem, jsem, sem) — z obliko.m/i bise z nobeniaii Slovanine; — d) ker je izreka eaaka v sem ia sim; e) ker so se oblike sem v kratkem skorej sploh poprijeli; in f) ker se dvomljivosti lahko ogaemo. U. Sej res. Bral sem že tudi jest prirečje (huc) pisano sim; ali bi se smelo pisati tako? T. Nekteri Slovani že pišejo tako Qsimo, simj. U. Toraj hočem tudi jest posihmal pisati v tem pomenu 8im Qhuc), v unem pa sem Qsuni). T. Prav, ker tako bi se v slovenskem doslednost ali določnost lepo ohranila in razločna pisava bi nikdar ne delala pomote. VI. 11. Zdavnej bi te bil že rad poprašal. zakaj pišejo ninogi, kakor se bere tukaj: zrla, umrla, načrtaai itd., zakaj e izpušajo? T. Sej ae izpušajo v tacih besedah nobeaega e, nobenega glasaika: oni pravijo,daje ;• saaioglasnik, in za to pišejo tako. U. Kaj pa še! Da bi bil r samoglasaik, tega še svoj živi dan niseai slišal. Kolikor jezikov sem se doslej učil, povsod so saaioglasaiki le a, «, j, o ii u. V kterem jeziku je torej r toliko čast dosegel ? T. Pravijo, da v staroslovenskem. U. Meada, kadar bi radi kaj neumaega dokazali ali kadar si pomagati ne morejo , papravijo, daje v staroslovenskem tako! T. Pa r, kakor učijo, v staroslovenskem ni bil le samoglasaik, ampak tudi soglasnik. U. Ta je pa že dvomna ia kej sumljiva. Zoied imenovanih samoglasnikov ni nobeden zdaj to zdaj uno; kako da bi ravao r spreBiiajal svojo laslflijo, ia bil zdaj samoglasaik zdaj soglasBik? T. Pa ne le r, tudi l je imel nekdaj to dvojno službo; v novi sloveasini je pa / samoglasniško veljavo zgubil ia je le še soglasaik. U. Oho, ta je pa bosa! A, e, i, o, u so meada, kar jezik gre, povsod ia vedno le samoglasniki; kako da bi ravao l bil aekaj časa tudi samoglasflik, in pozoej le soglasBik! Kaj se je pregrešil, da so ga odstavili ?! T. Ti tega ne umeš, ker si premalo zmožin za tako visoke učeBosti! U. In tako globoke umetBosti — kaj ne? Kako čem pač uBieti, kar sem bral v Baj mlajši slovaici slovenski, da / in r vikšamo na glasu, in sicer l v al, el, il, ol iB la, le, li, lo, r pa v ar, er, ir, or ia ra, re , ri, ro itd. ?! T. Pa veader l ostaae 1, r ostane r, naj se vikša ali dviga kakorkoli. 17. Ali bi ne mogli tako vikšati tudi druzih soglasnikov ? In ali bi se ne smelo po tem takem od vsih druzih soglasnikov reči, da so tudi samoglasniki, ker se ravBo tako glasijo, kakor r \xv l — post.: b, m, n, p itd? T. I se ve da. U. Odklej pa gospodari ta visoka in globoka učenost? Ali se je tako zmiraj učilo? T. V aovosloveašiai je ta učeaost deselo leto spolnila; kar je od aovega leta siai, je v enajstem. U. Torej še toliko ai stara kot jest! Veš kaj , da me nič ae aiika ji verjeti, še maoj pa se poprijeti tega aauka. T. Kakor ti drago ; ali pustiva za zdaj to reč. Povem aaj ti le, da tadi aiene boli oaienjeaa gospodarska spremeniba v sloveaskem pisanji. Raztergali so aas v tem ia — kdo ve, kdaj bomo vendar Slovenci složai v složni pisavi?! VII. U. Druge reči v perveai razstavku uaieni, le tega ne vem, zakaj piše oadi: v lilada<y zemlji; sej veadar sploli pravimo: v liladm zemlji. Kako se razlaga ta oblika? Pa morebiti že spet iz starosloveaskega? T. V staroslovenskem so imeli trojao sklaajo: imensko, zaimensko in skupao ali zloženo, in po teh so se pregibali tudi prilogi. U. Ia kdaj ia v kterih sklonih se je pisalo ej. T. V žeaskem dajavaem in skazavnem enojnega števila so imeli prilogi po inieaski sklaaji velikokrat e (./«Ł)> ki se časih res glasi kakor ej, po zaimenski ia zložeai pa so rabiii ej v aekterih ia pozneje tudi oj. U. S kterim razločkoai pa so rabili zdaj imensko zdaj zaimensko sklaajo ? T. lmeaska je bila večidel z nedoločnim, zaiaienska pa z določaiai pomenom. V. Tega razločka sedaj vec nimamo. T. Le v nekterih zadevah se to da še razločiti, kakor ti je znano iz slovnice. U. Obliko ej smo pač popolaoma zgubili? T. Ohranili |smo jo še pri zaimeaih, kjer se pogostoma čuje tej, njej, onej memo navadaega ti, nji, o a i itd. V. Ali je pri prilogih tudi kje v navadi? T. Po Koroškem in po nekterih druzih slovenskih krajih se neki res govori ej, po Stajarskem pa tudi oj v teh skloaih ženskega spola. V. Kako imajo Hrovatje ali drugi Slovaai? T. Mnogi pišejo ej, Hrovatje pa sploh pisarijo le oj, in kar se mi celo ne zdi prav, da tudi za ozkinii soglasniki rabijo oj: svojoj, vručoj itd. V. Da ti jo po vsih ustih poveoi, zdi se mi oj ali ej, kakor bi dajavnenm ia skazavnemu skloau s tem coklje natikali naaiesti o p a n k. T. Ti jo pa še uganeš! Kes mora človek pojemati, kadar bere, kar sem jest uakrat vidil v knjižici: z Marijoj svojoj zaročenoj ženoj. II. Tudi jest sem unidaa bral v eni pesmi: z močnoj rokoj; ali zdelo se mi je, kakor bi bil že na ponioč klical, ko sem bral: — oj rokoj! T. Slovenci še ne marajo pisati oj, poprijemajo se pa nekteri pisavci ej, kakor se vidi. U. Večoiaa se ravaa vendar po dosedanji aavadi, ia jaz mislim tudi pri poterjeni skorej splošnji, ne pa poterjeaej skorej splošnjej pisavi ostati. T. Se bo vidilo. Ko bi res vzajeamost pospeševala, ia zlasli, ko bi mogli razloček delati v določaem C~e-0 m nedoločnem (_-%) pomenu, in da bi se spremiajala pisava; tedaj bi se je ne branil. Dokler tega ni, mi je pa še vedno Ijubši dosedaaja pisava novoslovenska.