SLOVEN
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-
^	Mm
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
Loto VIII.
BUENOS AIRES, 10. APRILA 1937
Štev. 14
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
i ran
J-»
Vsi na delo za našo šolo!
Slovenska šola z otroškim vrtcem v Buenos Airesu na Paternalu je otvorjena in prepričani smemo biti, da je postavljena na trdno podlago. Ne gre se tu za kak nov improviziran poskus, marveč za resno ustanovo, organizano na osnovi dragocenih izkušenj, pr'dejbljenüh tekom več ko treh let s tečaji za materinski jezik v iVlli Devoto in na Paternalu. Vkljub občutnim 'žrtvam, ki so sc> doprinesle za. one tečaje, ná bilo z njimii zadovoljivega uspeha. Vzrok je bil v tem, da otrok niso imele v rokah poklicne učne močli. Ni dovolj, da zna človek učiti otroka branja in pisanja in še kakšnih drugih predmetov; znati mora, kako je treba z otrokom občevati, kako ga vzgajati, in imeti mora za to nei samo veselje, marveč tudi poseben dar. Res da je v začetku mnogo odvisno od staršev; če svojih otrok ne pripeljejo v takšno neobvezno šolo, jih žandar ne pride iskat na dom. Obstoj in nadaljnji razvoj že ustanovljene šole je pa odvisen od otrok, če se otrok počuti v šoli dobro, bo sam silil vanjo; če pa otrok v neobvezno šolo ne mara, ne bo v nobeni hiši šiba pela vsak dan in toliko časa, kolikor traja šolsko leto.
Skrb z.a poučevanje in vzgajanje našega izseljenskega naraščaja v novi šoli je poverjena izurjenim, spretnim, potrpežljivim, nesebičnim in skromnim učnim močem, kakršne so slovenske šolske sestre, ki jim je vzgajanje decei glavna skrb S» naijveqja ambicija. Prepričani smemo biti, da v boljše roke te naše nove šole ni bilo mogoče dati in gotovi smo, da ji je že s tem zagotovljena polovica uspeha.
Polovica uspeha pa še ni popoln uspeh: manjka še druga polovica, katero mora doprinesti naše izsel-jeništvo s tem, da slovensko šolo moralno in materialno podpre. Gre se za to, da preprečimo popolno odtujitev našega naraščaja; gre so za to, da preprečimo našo popolno izkrvavitev v tujini ter da se ohranimo kot narodnostna skupina; gre se za to, da ohranimo svoje organizacije, ki predstavljajo delo mnogih ljudi in mnogih let; gre se za to, da vzgojimo iz našega, izseljenskega naraščaja resnične može in dobre žene, ki hodo naši skupnosti v ponos in v korist, ko dorastejo, saj bo slovenska šola izpopolnjevala izobrazbo, ki jim jo dajejo argentinske iu^amove, ter jih bo s tem le bolje opremila in usposobila za Življenje v tujini, kjer morajo kot "hijos de extranjeros" biti bolje podkovani nego sinovi domačinov, če hočejo z njimi uspešno konkurirati.
To so cilji in nameni naše šole in zato smemo pričakovati, da jo bodo podpirali vsi naši rodoljubni in pametni izseljenci. Ustanovilo se je Slovensko šolsko društvo, ki si je nadelo nalogo zbiratii sredstva za vzdrževanje našega šolstva v Buenos Airesu. Podprimo to društvo vsaj z malim letnim prispevkom kc<t podporni olaoii, če večjih žr-(tev za naše malčke ne zmoremo! V kratkem ho dbor šolskega dru-
PREDSEDNIK BENEŠ NA OBISKIH V BEOGRADU
ZADNJA KONFERENCA MALE ANTANTE JE DOPRINESLA DOKAZ, DA SO NJENE ČLANICE ŠE VEDNO MOČNO POVE ZANE MED SEBOJ — OBISK P REDSEDNIKA BENEŠA, KI JE BIL V BEOGRAD U SIJAJNO SPREJET, JE OKRE PIL PRIJATELJSTVO
MED OBEMA DRŽAVAMA
V poročilu o konferenci Male an-tante v Beogradu smo izrazili prepričanje, da bo konferenca dokazala, da so neutemeljene vesti o razpadanju "male zveze" in da predstavljajo le pobožne želje nekaterih držav, ki bi rade Malo antanto raz-kosal'e, da bi potem imele lažji opravek s posameznimi njenimi članicami.
Uradno poročilo o konferenci, objavljeno v Beogradu, zagotavlja, da vodijo Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunska skupno zunanjo politiko ter da so glede važnih so-
dobnih evropskih problemov edine: vsi trije zunanji ministri so prepričani, da se je politični položaj v Evropi izboljšal in da ni več tako velikih nevarnosti za mir, kakor so obstojale še pred nedavnim; svojo zunanjo politiko oslanjajo še vedno na principe Diiuštva( narodov, v cigar potrebnost in koristnost verjamejo vkljub raznim razočaranjem, ki jih je ženevska organizacija povzročila; nobenjai izmed treh dršav Male antante se noče vdinja-ti ne fašističnemu ne komunističnemu bloku in tudi ne namerava
Odpis kmetskih dolgov v Jugoslaviji
Mnoge naše izseljence, ki so iz fugoslaviijtí ¡c^ána, zan,Ana, kako in kaj je s kmetskimi dolgovi in z uredbo o njih likvidaciji, ker se jih to vprašanje osebno tiče: nekatere, ker so svoj denar posodili kmetom, druge pa — m teh je. vsaj v Argentini velika večina — ker so se doma zadolžili na svoja kmečka posestva. Zato je prav, da "Slovenski list" to vprašanje nekoliko pojasni.
iMnistJrski svet je 26. septembra 1936 objavil' v "Služebnih no-vinah" uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, ki je tisti dan dobila obvezno mqč. Urdeba je velikanske važnosti za kmete, za posojilnice in za vse dolžnike, posebno v Ameriki.
1.)	Kdo je zaščiten kmet?
Ugodnosti uživajo tisti kmetje, ki
so imeli značaj kmeta ob času, ko je dol'g nastal in ob tem času, ko je uredba dobila pravno moč.
Torej tisti, ki mu je kmetijstvo glavni pokl'ie, ki obdeluje zemljo sam, ali z najetimi silami, ali či-gai\ obdavčeni; dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva, ali čigar orna zemlja ne presega površino 50 ha.
2.)	Kaj se smatra za kmetski dolg?
člen 3 uredbe) predpisuje: "Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju, ne glede na to, s katere osnove izvirajo in ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali pa kot porok." Za dol-gove se smatrajo dolžne vsote, ki se gibljejo med 250 Din. in 500.000 Din., kar je izpod ali iznad tega obsega, se ne smatra za kmetski dolg.
3.)	Dolgovi kmetov pri denarnih zavodih.
Po členu 7, prevzame ves dolgove, ki spadajo pod to uredbo in ki jih imajo kmetje pri denarnih za-
štva začel z agitacijo. Naj ne bo med našimi izseljenci tako zanikrnega človeka, da bi društvu odklonil svojo pomoč. Šolo bomo z lahkoto vzdrževali, če bo vsak izmed nas le količkaj dobre volje pokazal. In za to trohico dobre volje nas bo prosilo Slovensko šolsko društvo: kdor le še količkaj čuti za svoj narod, bo to društvo podprl ter mu bo zvest, vnet in delaven član.
vodih, pri kreditnih zadrugah vseh oblik in pri zadružnih zvezah, nalašč za to ustanovljena Priviligira-
na agrarna banka v Beogradu.
Ta PAB dobi pooblastilo, da uredi obveznosti na račun države in da obveznosti na račun države in da izterjuje terjatve iz teh obveznosti. Navedene denarne ustanove morajo izročiti PAB vse upniške listine, s čemer izročijo vse pravice iz takih terjatev.
V cl'enu 10 je določeno, da se kmetov dolg pri teh denarnih zavodih zniža za 25%. To znižbo morajo trpeti upniški denarni zavodii sami, ki morajo v ta namen dati na razpolago vse svoje dejanske rezerve in poleg tega, še polovico 'vrednosti svoje glavnice. Tisti kmetski dolgovi, ki ne presegajo 25.000 Din. se znižajo za polovico (50%).
4.)	Dolgovi kmetov ostalim upnikom.
Kmetje, ki spadajo pod to odredbo, plačajo svoje dolgove ostalim upnikom (zasebnikom itd.) po določbah člena 36.
Dolgovi se znižajo potem, ko se ugotovi njih višina po stanju 20. aprila 1932, za 50% (za polovico). Tako znižani znesek se poveča za obresti in druge stroške, narastle po 20. aprilu 1932 in se odplača s 3% obrestmi v 12. letih v enakih letnih obrokih. Prvi obrok se je moral plačati 15. novemb. 1936. Ako so kmetje v boljšem gmotnem položaju kakor njihovi upniki, potem ne uživajo zaščite po uredbi. Vse obstoječe dolžniške listine za dolgove 'v tem smislu se morajo nadomestiti z novimi obveznicami dolžnikov za znižano znesek.
5.)	Opomba.
S to uredbo so zadovoljni predvsem dolžniki. Drugo pa je stališče upnikov, posebno slovenskih posojilnic in drugih denarnih zavodov, ki so njihove žrtve najtežje, saj morajo dati vse rezerve, ki so jih devsetlletija ¡zbhrWi/. Pd|1«g tega dobivajo bledo upanje, da jim bo denar za odstopljene kmetske dolgove vrnjen šele v teku 14 oziroma celo 20 let. Zato sicer pozdravljajo uredbo o kmetskih dolgovih, ker rešuje zamotan klopčič vprašanj, vendar vidijo v njej komaj začetek. Zahtevajo, da sledi likvidaciji kmetskih dolgov drugi del, uredba o likvidnosti posojilnic.
sodelovati pri nobedni mednarodni križarski vojski proti enemu ali drugemu od teh blokov.
Iz tega izhaja, da je politika Male antante zelo v skladu s politiko velikih zapadnih demokracij in predvsem s politiko, ki jo vodi londonska vlada, katera prav tako še vedno zaupa v Društvo in priav toko smatra vsako opredeljevanje držav v fašistične in komunistične za nepotrebno iz škodljivo. Izhaja pa tudi iz zgoraj navedenega, da je neutemeljen strah, da se bo Ita 1'iji posrečilo zavleči Jugoslavijo v fašistični tabor ter s tem zrušiti Malo antanto.
S posebno vnemo so nemški in italijanski listi zatrjevali zadnje mesece, da se interesi Češkoslovaške in Jugoslavije vedno bolj oddaljujejo, in d;a. Jugoslavija' náve-zuje bolj prijateljske stike z rajhom; prihajali so tako do zaključka, da se je prijateljstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo močno ohladilo ter da je radi tega Mala antanta samo še na papirju.
Kakor da beograjska konferenca zunanjih ministrov ni bila še zadosten dokaz o neutemeljenosti takšnih govoric, je prestolnica Jugoslavije sprejela z izrednim navdušenjem predsednika, češkoslovaške republike dr. Beneša, ki je v ponedeljek prišel s svojo žene na obiske v Beograd. Prebivalstvo je ob tej priliki z velikimi manifestacijami izpričalo, da so še vedno trdne prijateljske vezi, ki družijo oba slovanska naroda. Listi poročajo, da so bile te manfiestacije nekaj res izrednega, ter da je bila tudi Beneševa pot na povratku, iz Beograda do Maribora, naravnost triumfalna. Vse železniške postaje, skozi katere je šel vl'ak, so bile v zastavah in velike množice so pozdravljale odličnega; gosta. Na bolj zgovoren način pač ni bilo mogoče izpričati, da veže prijateljstvo ne samo vl'adi, marveč tudi oba naroda.
Na banketih v Beogradu sta predsednik Beneš in knez namestnik Pavle naglašala, da je to prijateljstvo "trdno in nerazrušljivo" in poudarjala sta obenem miroljubne težnje Male antante.
V doglednem času bo knez namestnik Pavle obiskal Prago, pa bo gotovo tudi ta obisk še bolj poglobil odnošaje med obema državama.
Radi poraza v smrt
Samomor je izvršil italijanski general Bergonzoli, ki je poveljeval "prostovoljcem" v Guadalajari, kjer so jih španske 'vladne čete hudo porazile. To vest o samomoru je prinesla agencija "Espagne", ki zatrjuje, da je Mussolini bil odredil, naj se vsi italijanski častniki, ki so odgovorni za poraz, po sumarič-nem sodnem postopanju ustrele. Čeprav se je špansko nacionalistično vodstvo temu uprlo, je vednar na Bergonzolija vest tako delovala, da si je vzel življenje.
RAZNE VESTI
Veliki boji med delom in kapitalom se bijejo v Združenih državah Severne Amerike, posebno v avtomobilski industriji. Tovane Crysler so se te dne pobotale z delavskimi organizacijami ter je radi tega spet prijelo za delo 90.000 mož. Priznanju delavske avtomobilske zveze se pa še vedno upira znani tovarnar Ford, ki noče o sin-dikatih nič slišati. Pravi, da se bo pogajal samo s posamezniki in da se pritisku ne bo vdal. Voditelji delavske organizacije se pa čutijo močne; tako na pr. je izjavil eden izmed vodij, Richard Frankesteen, naslednje: "Ford bo moral Zvezo priznati, ker sicer ne bo več proizvajal automobiiov". Ali si je mogoče predstavljati Forda brez avtomobilske tovarne?
*
Avioni prenašajo kri za transfuzije ranjenim vojakom vladnih čet v Španiji, kjer je švicarski mednarodni odbor za zdravniško pomoč nesrečnemu narodu ustanovil na raznih mestih posebne klinike, kamor hodi na stotine krepkih in zdr^ivjfh delavdev da,rova)„ en del
svoje krvi za ranjene tovariše. *
Pred leti je preobilica: pšenice povzročala mnogim državam resne skrbi, letos pa si ,v Evropi že belijo glave z vprašanjem, ali ne bo letos premalo žita na razpolago. Poljska je že prepovedala sleherni izvoz vseh vrst žita, da prepreči preveliko naraščanje cen.
*
Radi obstreljevanja je bilo doslej v Madridu ubitih 1.401 oseb, ranjenih 3.502, 430 pa jih pogrešajo; bombe in granate so zrušile 980 poslopij, med njimi 14 šol, 8 cerkva, 9 zavetišč, 4 bolnišnice, 2
muzeja in 2 akademiji.
*
Angleško križarko "Grallant" so hoteli obstreljevati revolucionarni letalci, morali pa so se brž oddaljiti s svojimi avioni, ker je križarka odgovorila na napad s streljanjem iz svojih protiletalskih topov. Anglija je odločno protestirala pri revolucionarnih oblastih na Mallorki in vsem svojim vojnim Tadjam je naročila, naj streljajo, če bi bile napadene.
*
Argentinski senator Sánchez So-rondo je prispel v Genovo, odkoder je odpotoval v Rim, kamor ga je povabil Mussolini. Senator je izjavil novinarjem, da je prišel v Italijo študirat fašistični korporacijski siistem teri možnosti njegovega uveljavl'jenja v Argentini. Rekel je tudi, da se v politiki ne strinja s predsednikom Justom, da pa v gospodarstvu odobravžf njegovo pametno vodsivo, ki je državo rešilo iz krize.
*
V nekem poljskem mestecu v bližini nemške meje se je 'vršilo veliko zborovanje, na katerem so razni govorniki zahtevali, naj se Poljski priključijo razni poljski kraji, ki spadajo sedaj pod Nemčijo, ker se tam preganja poljska narodna manjšina. V Berlinu so se radi tega shoda tíazhudili in zahtevajo od varšavske vlade pojasnil.

Argentinske vesti
NEDELJSKE VOLITVE V MENDOZI
Tudi volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo v eMndozi, niso potekle tako, da bi opozicija bila z njimi zadovol'jna. Posebno radikali se pritožujejo, da so se vršile velike zlorabe in trdijo, da že uradni podatki o štetju glasov jasno dokazujejo, kako je vladna stranka prikrojila volitve v svoj prid. V okraju Las Heras na primer, so našteli vsega 217 glasov za opozicijske skupine, glasov za vladajočo stranko pa prikazuje statistika 1.572. Ljudje, ki zagotavljajo, da poznajo raz položenje tamošnjih volilcev, pravijo, da je že ta podatek sam več ko zgovoren dokaz uradne potvorbe volilnega izida.
Radikalska stranka je sklicala v četrtek velik protestni shod proti zatiranju volilne svobode in proti volilnim sleparijam; shod se je vršil v buenosaireškem gledališču Coliseo in razni govorniki, med njimi Cantilo, Tamborini, Pueyrredon in drugi, so ostro žigosali postopanje vladajočih strank.
TUDI RADIKALI NE MARAJO KOMUNISTOV
V pokrajino Cordobo je prišlo zadnje čase baje več komunističnih agitatorjev, da bi tam začeli s propagando. Ker vlada tam radikalska večina, so menili, da je bodo imeli nobenih sitnosti in težav. Računali so pa brez... policije, ki je komunističnim agitatorjem prepovedala nastopati in govoriti na javnih shodih.
POŠTNI PROMET SE JE POVE-
..........ČAL ..........
Odkar je tyüa uvedene znižana na za tiskovine, ki nimajo ■\elike sile (impresos diferidos), se je poštni promet v Argentiniji močno zvišal: kar za 68.103.000 navadnih poštnih pošiljk je narastel v letu 1936 v primeri z letom 1935, dasi se je dohodek poštne uprave znižal v istem času za 433.357 pe-sov.
Resiavrant - Parilla
In pivo za družine (familiar)
F10RDELLI |
^Pripravno za bankete — Pose-é [ben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči
Av. SAN MARTIN 2688 U. T. 59-1656
Reklamna c=na
.J&Š3E.
Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico
225.—
Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504
(Na pol kvadre) Buenos Aires
ANA C H R P O V A
Slov. babica
dipl. v Tragi in Bs. Alresu, z večletno prakso v praflki porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene Izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 89 Mayo 8182
JAVNA DELA
V ponedeljek 5. t.m. so začeli s tlakovanjem avenide Juan B. Justo v dolžini 46 kvader; delo bo moralo iti hitro izpod rok, ker ga nameravajo dokončati že za narodni praznik 9. julija.
Sedanjih pet mostov železniških družb Oeste, Sud in Midland, ki vodijo čez Riachuelo, bodo v kratkem porušili ter zgradili namesto nijh nove, premične mostove, da ne bodo ovirali plovbe po reki, ki se bo spremenila v pravi industrijski kanal, kar bo za bodočnost nekaterih buenosaireških in obmestnih o-krajev velikega pomena.
ANALFABETI V SANTA FE IN SANTIAGO DEL ESTERO
150.000 šoloobveznih otrok v pokrajini Santa Fe ne prejema nika-kegaj Vaškega; poutó?. Kolikor je šol, so vse prenatrpane. V samem Rosariu in okolici je 23.580 odraslih analfabetov in v mnogih krajih so razmere, kar se analfabetiz-ma tiče. naravnost — srednjeveške. V volilnem okraju Vera, da navedemo en primer, je 47 o|o volilnih upravičencev, ki ne znajo ne pisati ne brati. Seveda se mnogi vprašujejo, ali je prav in v redu, da nepismeni ljudje odločajo o usodi občin, pokrajin in deloma tudi o usodi države.
Nič boljše niso razmere v pokrajini Santiago del' Estero, kjer je 40 ojo nepismenih. Krivo ni v vseh' slučajih le pomanjkanje šol, marveč je kriva tudi preoddaljenost. '
LASTNI DOBIČEK — GLAVNA SKRB
Družba Otto Bemberg namerava pregnati s svojih posestev 250 družin v okraju Santa Rosa, kjer že 35 let obdelujejo zemljo, katero imajo v najemu. Posebna del'egacia kolonistov je obiskala guvernerja buenosaireške pokrajine Fresca ter ga prosila, za intervencijo, ki naj prepreči, da bi kapitalistična druž-
ba vrgla na cesto 250 družin z 2000 otroci. Fresco je sicer grajal postopanje), latifund^stov, preprečiitS pa jim le ne more, da store, kakor se jim zljubi, tudi ko bi kaj takega hotel storiti. Po zakonu je namreč prav in v redu, da. pride ob delo in kruh družina, ki se preživija od zemlje, katero je 35 let namakala s svojim znojem, ker se latifundist, ki je vsa ta leta živel od tujih žuljev, domisli, da bo z zemlji kaj drugega storil. Fresco je delegaciji obl'jubil, da bo pokrajina dala pregnanim kolonom zemljišča od onih 40.000 hektarjev, katere je vlada pred kratkim kupila v kolonizacij-ske svrhe.
DRAGINJA NARAŠČA
Vedno številnejši so protesti prebivalstva zaradi neprestanega višanja cen najbolj potrebnim življenjskim potrebščinam. Občutno so se že zvišale cene kruhu, mleku in mesu, sadju in zel'enjavi in polagoma objema val poviška še druga živila: riž, olje, sladkor in — kar je pa v resnici prava ironija — tudi vino. Vsi se še spominjajo, kako so lani veliki "bodegueros" tarnali, da je vina preveč in da. bo cena tako padla, da bo joj. Razlagali so, da preti vsej argentinski vinski industriji katastrofa in prepričali vlado, da je ustanovila poseben odbor, ki naj bi to katastrofo preprečil. Ta odbor — Junta, Reguladora Vitivinícola — je dobila, od vlade 50 milijonov pesov, da bi z njimi odkupovala vinograde* ter jih uničevala. Produkcija bi se tako zmanjšala in cene bi se okranil'e vsaj na isti višini — tako so razlagali "bodegueros" in tako prepričevali so bili njihovi dokazi, da je izgledalo, kakor da grozi Argentini pravi potop od te preobilice vina. Ni še minilo leto din in Junta Reguladora tudi ni še uničila omembe vredne površine vinogradov, ko so bodeguerji že skl'e-nili zvišati cene vinu... Svoj sklep utemeljujejo s trditvijo, da so zaloge omejene, da je 'vina malo in da ^e povišek cen upravičen. Kam so
pa šle vse one ogromne količine, ki so grozile s poplavo!
Tudi cene proizvodom, ki jih izdeluje mlada argentinska industrija z domačimi surovinami, naraščajo, čeprav se cene takim surovinam še niso zvišal'© in čeprav se industrijalci še niso spomnili, da bi bilo treba zvišati plače tudi delavstvu, kakor bi se spodobilo, ko je draginja vsak dan večja. Res je sicer, da vplivajo v tem pogledu največ cene, ki veljajo na tujih trgih, vendar pa je višanje cen v Argentini že pretirano, kar je nekaj časa. Poklicane oblasti se za ta vprašanja ne zanimajo preveč in tako mora revni konsument nositi velik del stroškov obnavljajoče se prosperi-tete.
OTVORITEV PROMETA NA AVTOMOBILSKI CESTI ROSARIO-CORDOBA
V prihodnjem mesecu maju se bo oficijelno predala prometu največja avtomobilska cesta v Argentini: Buenos Aires-Córdoba. Zgrajena je že do Rosarija, kmalu pa bo gotov tudi del od Rosarla do Cordobe. Sam predsednik Justo bo vozil na čelu velike avtomoblske karavane na dan otvoritve. Odhod bo v ranih jutranjih urah iz Buenos Airesa; v Córdobo bo karavana prispela istega dne proti večeru.
MLEKO NAJNEVARNEJŠI NOSILEC TUBERKULOZE
Nedavno je poljedelski minister izjavil, da je mleko, v stanju kakor se sedaj razpečava, ena največjih na,varnosti za zdravje. Občinski Institut za prehrano je podal zaključke o svoji preiskavi, in ugotavlja, da je pri 44 preizkušnjah PWrovega mleka 20, oziroma 45 od sto okuženih. Pri 52 vzorcih pasteu-riziranega mleka so našli 12 okuženih, to je približno 24 od sto. Od 25 vzorcev sladke kreme je bilo 14, ai'i 26 od sto, okuženih. V "večini pregledanih 'vzorcev so se našli bacili tuberkuloze. Če pomislimo, da je mleko namenjeno v prvi vrsti ti-stin, katerih organizem je najmanj odporen, to je otrokom in bol'nikom, tedaj predstavlja nevarnost še večje zlo.
Četudi kupujemo mleko pasteuri-zirano, ga nikakor ne smemo uživati nezavretega.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
Be je cena znatno znižala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženl
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne tire: ob delavnikih od 8 112 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 112 do 12 112.
ZABNJA TRGATEV
Poslednje grozdje je obtičalo na latniku v| "Taboru",j jkjér bo nO> coj, v soboto, od 8.30 zvečsr dalje, trgatev, na katero so vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Poskrbljeno je* da ne bo nihče ne lačen ne žegen in da se tudi dolgočasil ne bo. Nasvidenje nocoj v ul. Paz Soldán 4924, na Paternalu!
Cerkveni vestnik
11. apr. maša na Avelianedi, ve-černice na Paternalu. Po večerni-cah v prostorih poleg prireditev z cle'klamacija.mi i,n peljem. Nekaj bo za res, nekaj bo za smeh. Le nikar se naj nihče ne ustraši, da bo prepobožno. Ob tej priliki se vrši občni zbor bratovščine Ž. rožnega venca. Pričetek ob 4. uri.
18. aprila je maša na Paternalu, |večernice na Avelianedi.
Hladni|k Janez.
102.000.000 PESOV ZA JAVNA
DELA V PROVINCI BUENOS AIRES
V letih 1937, 1938 in 1939 bo pokrajina Buenos Aires izdai'a 102 mi-Ijona za razne javne zgradbe, kakor šole, bolnišnjice, občinska poslopja itd.
ŠE NEKAJ Koledarjev imamo v zalogi. Pošljite en peso in deset centavosov za znamko. In Vam ga pošljemo.
KROjAČNICP
LEOPOLD USA J
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnjo krojačnice, kjer boste zmerom ip v vsakem oziru najbolje postrežem. GARMENDIA 4947 — Be. Aires
Dr. ENRIQUE DANIEL DAUGA
Zobozdravnik
Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure
PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires
INSTSTUTO - DENTAL POPULAR
2261 - Av. SAN MARTIN - 2261
Pregled brezplačno
Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop.
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
. Nov način in različne vrste stavljanja zob.
Vesti iz organizacij
Ustanovitev Slovenskega šolskega društva
SLOVENSKA ŠOLA NA PATER NALU OTVORJENA — V PONEDELJEK SO SE ZAČELI ZBI RATI NAŠI MALČKI V SLOVENSKIH TEČAJIH IN V OTROŠKEM VRTCU
Preteklo soboto 3. aprila t. 1. se je vršil v nI. Paz Sol'dán 4924, na Paternalu, ustanovni občni zbor Slovenskega šolskega društva 'v Buenos Airesu. Sklical g>a je pripravljalni odbor in njegovemu vabilu se je odzvalo znatno število staršev, izmed katerih! so mnogi pripeljali s seboj tudi svoje otroke, ki so po občnem zboru nastopili z nekaterimi de.klamacijami in pevskimi točkami.
V imenu pripravljalnega odbora je dr. V. Kjuder pojasnil cilje in namene nove organizacije ter nato prečital pravil'a, ki so bila po kratki debati in nekaterih pojasnilih soglasno odobrena od prisotnih. Šolsko društvo je sestaven del Jugoslovanskega osrednjega šolskega udruženja v Argentini; preprečiti hoče popolno asimilacijo naše izseljenske dece, asimilacijo, ki je v narodnem in tudi v družinskem pogledu škodljiva, pa bo zato skrbelo za poučevanje naših otrok v materinščini ter drugih narodnih pred-metlih (zgodovini in zemljepisju) in pa sploh za vzgojo naše dece. Naša. slovenska šola nima namena konkurirati z argentinsko, ali ji mordai nasprotovati, marveč bo celo podpirala učenje in napredovanje naših otrok na državnih šolah s tem, da jim bo pomagala pri izdelovanju domačih nalog. Hoče pa na vsak način doseči, da bodo naši otroci govorili naš jezik, da bodo vedeli iz katerega naroda izhajajo in kje 'in kako ta narod živi.
Sredstva za dosego svojih namenov bo društvo zbiralo iz članarin, iz dohodkov pireditev, iz prostovoljnih prispevkov, morebitnih zapuščin itd. Glavni vir dohodkov morajo biti prispevki članov in> društvo se nadeja, da, ga ne bodo podprli samo starši otrok, ki bodo po-sečali otroški vrtec in slovenske tečaje, marveč da ga bo podprla vsa naša slovenska izseljenska javnost. eVlikih in nemogočih žrtev društvo ne bo zahtevalo od nikogar. Tudi
KROJAČNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko izbere poletnega blaga po izredno nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
najbolj skromnemu našemu človeku je dana možnost, da z malim letnim prispevkom izvršf svojo dolžnost. Člani se dele v ustanovne, ki plačajo enkrat za vsel'ej $ 100.—, v redne, ki plačajo najmanj $ 6 na leto (kar lahko store tudi v treh enakih obrokih po $ 2) in pa v fpod^por'n<4, podprejo! šolsko društvo z najmanj $ 2 na leto.
Smernice za društveno delovanje daje organizaciji občni zbor, ki se vrši vsako leto pred pričetkom šolskega leta, društvene posle pa vodi odbor, izvoi'jen na vsakoletnem občnem zboru.
Po odobritvi pravil so društvu obljubili svojo pomoč zastopniki Jugoslovanskega osrednje šolskega udruženja, društva Tabor in Slovenskega prosvetnega društva v Buenos Airesu, ki so se oglasili k besedi.
Vršile so se nato volitve odbora, kateri se je na svojli prvi seji — pretekli ponedeljek — konstituiral tako le:
Predsednik aYkner Pran; poef-predsednik Vidmar Josip; tajnik Zlobec Josip; podtajnik Lojk Josip; blagajnik Baretto Stane; pod-blagajnik Kobetič Jurij; gospodarica Kalister Ana; odbornikza Raj-ko Rajer in Glavič Marija. Revizorja bosta dr. Viktor Kjuder iin Andrej Škrbec.
Po volitvah se je izvoljeni predsednik g. Fran Lakner zahvalil za zaupanje, ki mu ga je izkazal' občni zbor, naglasil je, da se prav dobro zaveda, da prevzema s to častjo tudi veliko breme fin veliko odgovornost nase, izrazil pa je prepričanje, da ga bodo pri delu za naše malčke podpirali ne samo odborniki, marveč vsi oni naši izseljenci, ki so dobre volje.
Oglasili so se k besedi še nekateri, ki so priporočali staršem, naj nikar ne poslušajo raznih hujska-čev, k'i so že začeli govoriti in bodo še govorili vse mogoče proti šoli, marveč naj bodo prepričani, da se bodo njihovi otroci dobro in pošteno vzgajali v naši šoli ter naj se vsikdar obračajo za vsakšna pojasnila le na odbor, katerega so izvolili.
Z velikim odobravanjem so nav-zočni sprejeli na znanje vest, da se šola otvori že prihodnji teden, t. j. v ponedeljek, nakar se je občni zbor zaključil in jo sledil spored, ki so ga pripravili nekateri izmed naših mladih.
* * *
V ponedeljek se je šola otvorila. Še prvi dan jo prišlo 24 otrok, ki so se kaj hitro udomačili; nekateri celo tako močno, da opoldne niti domov niso marali h kosilu. Najmlajši so v otroškem vrtcu našli
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI ▼ reda. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniško naprave. Upravitelj nad rojak
dr. K. VEIjJANOVIÓ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
in eleer po j&ko zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek a» vse icutks bol «orni In koamotiko.
TALCAHUANO 1060 Buenos Aire« Ordinira vsak dan od 6. do 8. ure
SLOVENSKO DELAVSKO DRUŠTVO TRIGLAV
Kot je bilo že poročano, je umrl pred meseci 'vsled zavratne bolezni Pavel Gorjan, ki je bil nekaj let prej zgubil ženo; ob njegovi smrti so trije mladoletni otroci popolnoma osiroteli.
Društvo Triglav v Rosariu se je odločilo, da priredi veliko domačo zabavo, katere čisti dobiček bo šel v prid tem sirotem.
Naše organizacije so pač zato, da si medsebojno pomagamo. Kako lepo je, če se ima človek v sili in skrajni potrebi kam obrniti.
Kot rečeno, društvo Triglav priredi posebno prireditev v plemenit namen; v pomoč nesrečnim in zapuščenim sirotam. Eno dekletce je tu, v Rosariu, bratec in sestrica pa sta v domovini.
Rojaki in rojakinje!; Pridite pol-nošteviilno, da priskočite sirotam na pomoč v sili in potrebi. Pomagajmo, če hočemo da bomo v nesreči tudi mi deležni pomoči. Sirota Ankica se bo osebno zahvalila vsem plemenitim srcem, ki bodo vsak po svoji moi priskočili na pomoč njej ter njenemu bratcu in sestrici. Ko doraste jo in si bodo mogli sami služiti kruh, se bodo gotovo i oni spomnili drugih, morda tudi vaših otrok v potrebi.
Zabava se bo vršila dne 17. aprila, to je v soboto ob 9. uri zvečer v veliki dvorani "Soc. Arg. de Socorros Mutuos" v ul. I9 de Mayo 1159.
Za odbor: tajnik J. Sigulin.
'TETA IZ ARGENTINE'
Tak je naslov igre, ki jo je uprizorilo preteklo nedeljo v dvorani na ul. Alsina 2832 Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu, ki je s tem nekako otvorilo letošnjo slovensko sezono. Igrica, razdeljena v tri dejanja, nima velikih pre-tenzij: je nekoliko prikrojena in v detaljih spremenjena "Charleyeva tetka" slavnega spomina, ki je šla že menda črez vsak slovenski oder, če so le imeli moškega igralca, ki je znal "visoko" govoriti, da je ženski gl'as posnemal. Namen "Argentinske tete" je zabavati gledalce, izvabiti iz njih smeh. In kar se tega tiče je nedeljska uprizoritev gotovo dosegla namen, saj so se mnogi gledalci, posebno v drugem dejanju, kar do solz nasmejali.
Če naj ocenimo delo posameznih igralcev, moramo povedati, da je Peljhan v gl'avni in dvojni vlogi
družbo svojih vrstnikov, starejši, ki že obiskujejo argentinsko šolo, pa so najprej pod sikrbnim nadzorstvom opravili svoje domače naloge, nakar je bil'o še časa dovolj za, razvedrilo in za učenje našega jezika, tako je minil prvi dan.
Zanimanje za to šolo je vedno večje med starši. Ker mnogi seveda želijo, da bi njihovi otroci ves dan ostali pod tako varnim in skrbnim nadzorstvom, ter so pripravljeni prispevati s primerno vsoto na mesec, če bi otroci tekom dneva prejemali v šoli tudi hrano, se je odbor začel že na svoji prvi seji baviti z mislijo, kako bi se ta želja mogla izpolnitii. Bilo bi to veliko važnosti posebno za one številne družine, v katerih delata v tovarnah in drugod oče in mati.
Predio odpošljete denar v Jugoslavijo ali Italijo
VAM KONVEN1RA, DA SE SPORAZUMETE l NAMI
Ako želite poslati dinar v domovino, posvetujte se z Banko de Boston. Naše denarne pošiljke v Jugoslavijo ali Italijo so odposlane hitro in točno. Denar bo izročen naslovniku v gotovini in brez vsakega ^odbitka. Vi dobite povratno potrdilo z lastnoročnim podpisom prejemnika. Naš
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
pazljivo, brez vsakih obveznosti za Vas, Vam je v vseh hančnih poslih na razpolago. Vsak čas od 9 do 18. ure. Ob sobotah od 8.30 do 11 ure. In če Vi želite, Vam odpremo račun v naši hranilnici. To lahko napravite tudi s $ 5.—. Obiščite nas še danes, ali pa nam pošljite pismen nalog. Izmed Vaših rojakov jih je mnogo, ki so naši klijenti.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
A.v. Ural. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Kosario)
POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA!
poročnika Kika in argentinske tete bil kar dober, posebno v glasu; vzdržal je do konca, kar ni šala, ko je v drugem dejanju ves čas na odru. Pohvaliti je treba tudi Ro-geljo, ki je v vlogi majorja pokazal lepo odersko nadarjenost in je dobro izdelal' tudi nelahki prizor, ko v pijaJnosti spozna, da je bil pokazal, kaj zmore tudi v zelo ko-prevaran. Keber je v vlogi čičigoja mičnih vlogah, povedati je treba, da je v drugem dejanju Vfeliko bolje igral nego v prvem. Ono, kar je dal Kacin v vlogi zaljubljenega, poročnika Staniča, prav gotovo ni zaostajalo za njegovimi dosedanjimi nastopi v prejšnjih igrah. Ga. Zlobčeva, resnična "teta iz Argentine", in gdčna. J. špacapanova kot Minka Berlotova sta bili dobri, ga. Jekšetova pa je bila morda nekoliko prenežna gospa majorjeva.
Pred igro sta društveni mešani in pa moški zbor zapela par pesmi, katerih izvajanje je publika pohvalila.
Dvorana je bila zasedena in občinstvo povsem zadovoljno » sporedom in • prosto zabavo, ki mu je sledila.
IZ CORDOBE
D. K. D. ISKRA
bo imelo svoj tretji redni občni zbor v nedeljo dne 18 aprila v društvenih prostorih ul. Humberto I 511. Začetek točno ob 3. pop.
Pozivamo vse člane in članice, da izvršijo svojo delavsko dolžnost ter da pridejo v društvene prostore oí določenem času.
2. tajnik, Rudolf Mozetii
Za odbor: MIZARSKA DELAVNICA
Vsevrstne bolezni
notranje in zunanje
VENERIČNE BOLEZNI
se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačen — Govo-.. .. ri se jugoslovanski.. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer
Dr Antonio Pereda
Medraao 151 — Bueno* Airea
Slovenci doma in po svetu
GONILNE SILE V DANAŠNJI SLOVENIJI
Iz življenja naših mladih društev in revij v Sloveniji veje nov duh. Tri velike ideje se vedno močneje prikazujejo na, mladem slovenskem obzorju: slovenstvo, svoboda kulturnega ustvarjanja in gospodarska neodvisnost. Idejo slovenstva povdarja ves slovenski narod, pri čemer pride posebej do izraza boj za slovenske dele v tujini, naše izseljence, najše Prijmorje \in Koroško. Na področju kulturnega u-stvarjanja bo sicer prišlo oz. bo obveljala stroga ločitev svetovnih nazorov, ostala bo pa zavest skupnosti. Mlada generacija pa ni samo kulturno zanesena, z vso silo se je vrgla tudi na reševanje slovenskega, gospodarskega in socialnega v-prašanja. Naša mladina odločno zahteva, da se občutno reši brezposelnost naših delavcev in inteligen-tov. Te ideje dihajo iz mladih slovenskih društev in revij: v metodi gre za nekak realizem, v vsebini pa za totalitetnoest, kar pričajo mnogi novi celotni pogledi na svet. Izmed novih društev je treba omeniti: Kulturno Matico, ki se je u-stanovila pred par tedni v Ljubljani in je imela že uspel recitacij-ski večer. Slovenski klub, ki je bil pred 2 mesecema ustanovljen na univerzi. Okrog tednika "Slovenije" snujejo starejši Slovenski klub, analogen pojav srbskim klubom, pripravlja se tudi Slovensko akademsko starešinstvo brez razlike svetovnega nazora. Izmed revij omenjamo Sodobnost z dáí^k t i¿'no-<sl'o vensko miselpostjo, Dom in svet, ki se ravno sedaj z novimi silami dviga na višino (Ve-ber, Iiockbek) in Ljubljanski Zvon, ki je postal levičarski. Vsa ta društva in revije sicer nekaj loči, a vsem so skupne osnove, ki smo jih označili zgoraj v treh točkah. — Tord.	,
IZSELJEVANJE SLOVENCEV V ABESINIJO
Agis poroča, da postaja agitacija, da bi se slovansko prebivalstvo Julijske krajine v čim večji meri izselilo v Abesinijo, čedalje večja. Ker je brezposelnost velika,
Veliki zavod
"RAIH@S MEHA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi, Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (014)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpu danje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA aiBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatema, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modemom nem-Skcm načinu.
PLJV7ČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, tež ka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjonje, kronična za peka.
ORLO, NOS, USE8A, vnetje, poUpi: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30,— Plačevanj« po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOOIJAIJSTI Je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-sočno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
zanimanje za, ta izhod od dneva do dneva raste. Tako so tajništva krajevnih fašijev v reški pokrajini obljubila fantom in možem po 25 lir dnelvnega aasliU^ka, v tržaški pokrajini pa so obljubili do 50 in celo do 80 lir dnevnega zaslužka strokovno naobraženim delavcem. Iz Nabrežine, kjer je kamnoseška obrt popolnoma zaspala, se je do sedaj javilo 25 ljudi, med njimi celo nekateri mojstri in podjetniki. Tudi od drugod poročajo, da se ljudje javljajo za Abesinijo na podlagi vabil, ki se jim dostavljajo od krajevnih fašijev. Tako so v Vodicah predstojniki miličniške postaje, ki tudi oddaja dela, kadar ga je kje nia razpolago, svetovali nekaterim brezposelnim fantom in možem, naj odidejo v Abesinijo, kjer da je mnogo dobrega zaslužka. Med njimi je tudi neki Ivan Pregelj, ki pa so mu nasvetovali naj pred odhodom še spremeni svoje ime v bolj italijansko zveneče.
KDOR IŠČE, NAJDE.
V Vodicah je bil za čuvaja pri vodovodu, Napoltanec Romano Na-tale. Ta priseljeni Napolitanec je rad nadlegoval domače ženske, vča sili na prav nesramen način. In večkrat se je zgodilo, da so ga ženske zato tudi pošteno premikastile. Toda vročekrvni Natale ni odnehal. Tako je nekega dne zopet nasilno nadlegoval hčerko kmeta Ribariča, Jelico. Ta je nasilnežu porinila nož, ki ga je imela slučajno pri sebi v trebuh. Težko ranjenega so morali nemudoma prepeljati v bolnišnico. Na njegovo mesto so postavili domačina Josipa Poropata. Jelico, ki je ranil'a, predrzneža, so karabinerji zaslišali, toda aretirali je niso, ker so uvideli, da je Nataleja ranila v silobranu.
RADI TIHOTAPSTVA IN OBOROŽENEGA UPORA OBSOJENI SKUPNO NA 85 LET JEČE
Trst, marca 1937. Dne 1. februarja t. 1. se je vršil v Trstu velik proces proti sedmim tihotapcem, ki so se poleg tega uprli obmejni straži z orožjem. Na zatožni klopi so sedeli sledeči: Karel Knafelc (30 (l'et -sitar), SčlVesteij 'Urba/n i(43), Ivan Martinčič (31), Ivan Mule (19), Prane Švigelj (24), Josip Ku-kec (37) in Ivan Kukec (35). Imenovani so bili obdolženi, da fso 'vtihotapili v državo 20 konj. Kazen, ki jo je izreklo sodišče nad obtoženci, je biia naravnost eksemplarična. Prvi štirje so dobili po 18 let zapora, Švigelj 9 let in 3 meseeev, Josip Kukec 3 leta in 3.000 lir kazni, Ivan Kukec pa 1 leto.
NAŠE FANTE POŠILJAJO V ŠPANIJO
Ivan Sluga, po domače Klenja-kov, iz Žej, star 23 let, je bil pred naborno komisijo spoznan kot nesposoben za vojaško službo. To ka-rabinerjem ni bilo po godu, pa so ga zatožili, da je nevaren človek. Na to njihovo tožbo je bil klican pred brigadirja, ki mu je dal v podpis formular za Španijo. Sluga ni hotel' podpisati, toda brigadir mu je zagrozil, da ga da zapreti kot nvearnega človeka če ne podpiše. Moral se je vdati. Takoj nato je bil Sluga odpravljen v Trst, kjer sedaj čaka, da ga, pošljejo v Španijo, bojevat se za Franca.
SMRTNA KOSA
V	Kastvu je 5. marca umrl umi-rovljeni učitelj, Pran Rubeša. star 75 let. Pokopal'i so ga na pokopališču pri Sv. Luciji. — V Puli je umrl Vjekoslav Stari, oče odgovornega urednika "I^t.re", g. Ivana Starega, Star je bil 72 let in pokopan je istotam. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici pa je umrla sestra tamošnjega zavoda "De Notre Dame", Marija Cirila Obersnel.
MONSGR. TOMO ZUPAN UMRL
V	ponedeljek, 8. marca je na O-kroglem zatisnil svoje trudne oči eden najidealnejših slovenskih svečenikov in narodnih borcev, msgr. Tomo Zupatn.
Pokojni Zupan se je rodil 21. decembra 1839 leta v brezniški fari pod Stolom kot sin kmetskih staršev. Šolal se je v Ljubljani. Za duhovnika, je bil posvečen 14. marca leta 1863 in prvo sv. mašo je pel na 'velikonočni ponedeljek v domači farni cerkvi.
Leta 1882 je postal član deželnega šolskega sveta, iz katerega pa so ga zaradi njegovega narodnega mišljenja kmalu izrinili. Iz istega vzroka so ga izpodrinili tudi iz Alojzijevišča.
Istega leta ga je tedanji škof in njegov rojak Pogačar imenoval za pravnega konzistorijskega svetnika. Leta 1889 pa mu je papež Leon XIII. podelil čast svojega tajnega komornika z naslovom "monsigno-ra".
(Polfjtično soe pokojtoi, ni !ude'j-stvoval, dasi je bil dvakrat voljen v državni zbor, a ni bil izvoljen. Vse svoje moči je posvetil le svojemu narodu. V času, ko je začel nemški val prodirati v naše kraje in grozil, da, jih popolnoma preplavi, se je pok. Tomo postavil v bran ter je še z nekaterimi drugimi narodnimi borci ustanovil leta 1884 Ci-ril-Metodovo Družbo. Kaj je stori-
la družba, pod njegovim vodstvom za naše šolstvo, dokazuje dejstvo, da je bilo do njegovega odstopa leta 1907 ustanovljenih 11 vrtcev, petrazredna deška in petrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu v Trstu, štirirazredna v Št. Rupertu pri Velikovcu, enorazrednica na, Muti in slovenske vsporedniee v Mariboru.
Tudi književno se je pokojni mnogo udejstvoval ter je bil sotrud-nik raznih takratnih publikacij ter urednik "Danice".
Tomo Zupan je mrtev, a duh njegov bo živel med nami in slovenski narod mu bo hvaležen, dokler bo obstojal.
Truplo nepozabnega pajkojnikfa; so v sredo 10. marca prepeljali v Ljubljano v Alojzijevišče in od tam na pokopališče k Sv. Križu.
KAKO SO NABIRALI PROSTOVOLJCE ZA ŠPANIJO NA KRASU
Trst, 28 februarja. — Kakor je znamno, že dolgo časa vrtajo pri Rodiku in iščejo pod zemljo žile premoga. To delo traja že menda par let in do sedaj ni rodilo pravega uspeha. Kljub temu del'o nadaljujejo- Ni čudno, če se javlja dan na dan vedno mnogo brzposelnih, ki bi hoteli pri podjetju delati. Ker ne morejo nikogar več vzeti in ga zaposliti pri iskanju rude, se jih je mnogo oziroma, vsi, ki si iskali delo moralo vrniti domov. Med njimi so bili tudi taki, ki so prišli daleč s Krasa in Tolminskega. Ker so pričeli sedaj po Italiji nabirati proste voljce za Španijo, so hoteli izkoristiti to priliko tudi na Krasu. Vse ki so prišli iskati dela 'v Rodik, so napotili na županstvo v Divačo, kjer naj se javijo ob gotovi uri. Bilo je to pred dobrimi 10 dnevi. Kor so se brezposelni zbrali, jim je podeštat držal primeren nagovor, jim obljubljal nagrado in plačo in jih pozval, naj se javijo prostovoljno za Španijo. Vsi prisotni so enoglasno odklonili. Ko je videl podeštat, da je njegova akcija propadla,, se je razjezil in jim zabrusil: "Vidi se, da še niste dovoli lačni in potrebni dela."
Boli kot vse ostalo, gotovo ravno ta podestatov izbruh slika stanje v Italiji in tudi jasno naznačuje vzroke, ki so mnoge priinorali, da so se javili "prostovoljno" za Španijo: lakota. K temu skoro ni potreba ni-kakih komentarjev. Kakor javljajo so imeli fašisti pri nabiranju prostovoljcev za Špa-nijo mnogo več uspeha v Trstu. Točno število ni znano, vendar pa sega precej visoko.
DRAGINJA V JULIJSKI KRAJINI.
Cene živilom in drugemu blagu v Julijski krajini še vedno močno rastejo.
V zadnjem času je zlasti1 znatno poskočila cena olju, ki ga bodo trgovci po nabavi nove zaloge lahko prodajali po 10.— lir liter. Mast je poskočila v zadnjem času na 8.80, sol se je podražila za 0.20 lire in stane danes jg 1.70 lire; testenine so poskočile na 3.— lire; podražal se je tudi riž in ostali predmeti. Sladkor stane v Trstu na debelo 5.96, prevoz stane najmanj 0.50 tako, da stane trgovca feo njegova trgovina 6.20 lir, cena sladkorju je pa določena na 6.— lir. Pri nabavi ni zaračunana tara niti rabat, tako da prodaja faktično vsak trgovec na deželi sladkor v svojo izgubo. Tako je tudi z ostalimi predmeti. Zlasti občutno je to opaziti pri živilih. In kljub temu, da. prodaja trgovec gotove živilske potrebščine pod kupno ceno, jih mora imeti na zalogi, sicer je občutno kaznovan. To nesorazmerno ifii nepojanÜjivoi določevanje cen prizadeva trgovcem ne samo velike težkoče, ampak tudi izgubo. Pritožbe pa niso uvaževane.
ZNAKI GOBAVOSTI SKORO PO VSEM KRASU
Trst, marec 1937. — Po poročilih ki jih prejemamo, se pojavljajo vedno češče po deželi znaki gobavosti. Kakor smo zadnjič poročali o slučaju gobavosti v Gabrovici na Krasu, ki jo bodo morali kakor kaže zažgati, se je izvedelo, da so tudi drugi kraji v okolici in drugod v veliki nevarnosti vsled te bolezni. Seveda oblasti skrbno prikrivajo, da ne bi vzbudili med ljudmi prevelikega strahu, zlasti ker še vedno nabirajo prostovoljce za Abesinijo, poleg tega pa silijo zlasti naše obrtnike in kmete, da bi se tja izselili. Kakor se govori se je pojavil slučaj gobavosti tudi v Komnu, ali kje v okolici, čeprav te vesti zaenkrat ne moremo potrditi.
Brezdvoma je ta bolezen mnogo bolj razširjena in obstoja, zanjo večja nevarnost v ostalih krajih Italije, čeprav se za to ne more ničesar izvedeti. Kakor je znano imajo Italijani v Sredozemskem morju poseben izoliran otok, kamor spravljajo obolele na gobavosti.
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorljein, knterl se iinlui.ja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUTRRH.a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
Ženske so sprejemajo v poHobnlh prostorih s posebnim vhodom ln postrežene po jjospeJ I)r. Matildi Krastlng, kater» se je diplomirala v Husljl, v Parizu In Huenos Af-rrsu. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — Žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje.
Za bolnike iz notranjosti Imamo Rezervirane sobo (kakor za ženske, tako tudi za moSkpl h posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
S UIP A C H A 28
/
PRIMORSKIM KMETOM GROZI GOSPODARSKI POLOM
Trst, maree. — Razpisano je, kakor znano, novo prisilno vojno posojilo, ji se odmerja na podlagi davčne vrednosti nepremičnin in znaša pet odstotkov. Z akcijo za to posojilo so po vsej državi z naglico pričeli. Jasno je seveda, da bodo v naših krajih izvajali 3o zadnjega in izterjali, kar se bo dalo. Ljudstvo je naravnost obupano. Posestva so že do skrajnosti zadolžena, obremenjena z državnimi, deželnimi in občinskimi davki, stalnimi prispevki, prostovoljnimi ali prisilnimi, ji jih morajo ob raznih priil-kah in za razne akcije plačevati. Posojilo, ki je v enem letu že drugo, pa grozi neravnost s popolnim polomom. Omeniti je treba namreč, da je bila davčna cenilna vrednost določene v času uspevanja in ko so bila zemljišča mnogo več vredna kakor danes. Tako se dogaja, da morajo mala kraška posestva plačati često velike vsote, ki segajo do 2.000 lir in čez. Tako mora srednji kmet v Senožečah plačati 2.300 lir, v Štorjah 1.900 itd. Vsote so pač odvisne od velikosti posestev in kulture. Kako bodo posestva vzdržala poleg vseh bremen, še to breme, si je skoro nemogoče misliti. Država je sicer dovolila, da se plačuje posojilo lahko v obrokih, a jasno je, da se posojilo s tem zviša vsled obrestovanja, a tudi to ne bo prav nič pomagalo. Radovedni smo, koliko bodo lahko v gotovini izterjali. Posledice pa se bodo pričele kazati v najkrajšem času, ko bodo morala, posestva na dražbe, ali pa bo morala država odstopiti od trdote izterjevanja in spremeniti pogoje posojila. Ljudje so vsi prepričani, da to posojilo ne bo šlo v njihovo korist 'in jim ne bo nikoli vrnjeno. Vsi vedo, da bodo s tem posojilom povečali le oboroževanje in podporo za Španijo ter Abesinijo. Ni čudno, če torej fašizem s tako lahkoto meče denar brez potrebe, ko ga. tudi s tako lahkoto in brez vesti terja in mozga iz svojega ljudstva. Če bi fašistični hierarlii vedeli s kako težavo mora kmet in -delavec prislužiti za najpotrebnej-
še, bi gotovo z večjo pazljivostjo in previdnostjo ravnali z narodnim premoženjem.
PRI KOMNU SO TRIJE OTROCI ČISTILI TRAVNIK
in zakurili ognje, kjer so sežigali suho travo n dračje. Toda nesreča je hotela, da so zažgali ogenj ravno nad granato, ki je ostala iz svetovne vojne, ki je seveda eksplodirala. Mali Venceslav Pipan, ki je b^l v tem trenutku pri ognju, je bil' v obupnem stanju prepeljan v bolnico, dočim sta, njegov brat in tovariš, ki sta med tem nabirala po travi dračje, odšla nepoškodovana.
Pri Sv. Florijanu pa je bil tudi vsled projektila iz svetovne vojne ranjen dvanajsletni Martin Lipič. Tudi njega so prepeljali ranjenega v bolnico.
POD NASLOVOM "ALBO DI GLORIA"
prinaša "Popolo" imena padlih v februarju v raznih letih in sicer v vojni, za narodno stvar in v Afriki, lz Trsta so padli v Abesiniji od 5 do 17 februarja 1936 štirje. Med njimi je slovensko ime Andrej Bollar.
PO VSEJ JULIJSKI KRAJINI
se vrši velika propaganda, da bi se čim več obrtnikov prijavilo prostovoljno za Abesinijo. Obetajo se jim za to za prevoz velike olajšave, kakor tudi to, da sinejo prostovoljno izbirati kraje, kjer bi se hoteli naseliti. Zato je bilo ustanovljeno v Gorici posebno tajništvo za propagando. Vendar pa se vidi iz časopisov, da to vabilo ni padlo v naših krajih na rodovitna tla.
JONKE & FERJANČIČ
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke..
RIO C E B A L L O S,
S. de Córdoba
DROBNE VESTI
' — V Idriji so oropali cerkev sv.
Barbare in odnesli iz nje mnogo dragocenosti ter tudi nekaj denarja. Roparjev še niso izsledili. Škoda znaša oko 11.000 1'ir.
—	V Preserju pri Komnu je zgorela kmetija Janezu Kodriču z vsemi gospodarskimi poslopji in z vso letino, predvsem 10 kv sena, Kodrič ima preko 5.000 lir škode.
—	Franca Lo'zarja iz črr'č • > našli na polju težko ožganega in ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih opeklin kmalu izdihnil". Nesrečnež se je namenli iz
l črnič proti Vipavi, da si poišče dela. Na polju si je nekaj skuhal in pri tem zadremal. Veter je raznilial ogenj na bližnje grmičevje in kmalu je bil ves v plamenu.
—	Na cesti Sežana—Divača, pri prehodu eez železnico, se je šofer Marij Kragelj, ko je stopil' iz avtomobila, tako nevarno spotaknil, da je zadel z glavo ob priostren kamen, ki mu je prebil lobanjo. Še istega, dne je umrl v tržaški bolnici.
—	Pri Modrejcah na cesti sv. Lu-cija-Gorica sta po nesreči trčila dva avtomobila. Pri tem je bila težje ranjena Alojzija Leban iz Idrije.
—	Gotič Franc iz Škrbine pri Komnu je moral zapreti trgovino za 3 dni, ker je prodajal slanino po višji ceni.
—	66 letni Ravbar Josip iz Vrho-velj pri Tomaju je po nesreči padel pod voz in si polomil rebra. Za-dobil' je tudi težje notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno.
—	V Sežani se je vršila edinstvena poroka. Poročila sta se 53-letni Anton Kert in 42-letna Ana Bekar. Oba sta namreč gluhonema in sta gojila, simpatije ter ljubezen že v rani mladosti, toležeč si s em življenje, ki ju je tako nesrečno zadelo in ju na koncu zedinilo.
—	Iz Addis Abebe poročajo, da je bil tamj.aj odlikovan neki Aldo Tu-dor iz Gorice, ker se je "junaško obnašal" v bojih, ki so jili prestali oddelki tankov, ki jim Tudor pripada. Dobil je denarno nagrado, zlato kolajno za junaštvo in večjo
FAVSTA
"Povedati vam hočem, zakaj sem prl-Sel v málin'', je mirno odvrnil vitez. "To je bilo prvo, kar ste me vprašali, in je po tem takem tudi prvo, kar vam je mar. Znajte, gospod Peretti, da eem zasledoval baS gospoda de Maine-vllla in njegovega tovariša."
"Kdo je bil tovariš?" je živahno vprašal starec.
"Kaj bi vam njegovo ime, ko ga ne poznate? Dovolj j«, da ga pomnim jaz."	i
vzel. Da ponovim: ne ugaja mi in no. čem, da bi ^vojvoda Guiški jedel te kruh. Zato sem prišel in pravim mli. narju: prijatelj, tvoj zaklad bo ugrabljen, ako ga ne rešim Jaz. Povabil sem dva, tri krepke pomagače, da priredim poslanem gospoda vojvode Guiškega dostojen spr(ejem."
"In kaj zahtevate za varstvo, ki mi ga ponujate?" je dejal gospod Peretti.
"Ničesar ne zahtevam", je odvrnil Pardaillan.
Gospod Peretti se je zdrznil.
"To je zelo lepo, gospod . . . nema.
"A, a!" Kakor vidim, ste mu zelo ra da prelepo!'''
naklonjeni?... Nadaljujte prloslm; va. Sa povest me zanima čedalje bolj."
"Rekel sem, da sem poslušal njegov razgovor z ¡Madnevlllom, ki je u-službenec vojvode Gulškega; to ste u. ganili. Prišel sem, ker mi Mainevillev namen ne ugaja in ker mu hočem pod. staviti nogo."
"Kaj namerava tako nevšečnega?..."
"Sel je obvestit gospodarja, da so dospeli milijoni, ki mu jih je obljubil papež Sikat..."
"Bricconel" je zamrmral gospod Po-netti in prebledel.
"Kakor vse kaže. se je njegova Sve. ios.t premislila. Ni ml znano in ne ml. že me vedeti, zakaj. Toda Maineviile ee bo vrnil z oboroženo »ilo^ da se polasti dragolcenMi vreč njegovo Svetosti ter prenese vatikansko žito y málin vojvode Gulškega, ki potrebuje moke za kraljevski kolač. Meni to ni po go. du."
"Zakaj ne?" je vprašal starec, vrta. je vanj z očmi. "Ali bi radi slami svoj koa pogače?"
Pardaillan je iznova skomignil z ra meni.
"0» bi hotel «am svoj kos, bi si ga
NAPAD NA ROJAKA V CLEVE-LANDU
V sredo 10. marca je do sedaj še neznan ropar vdrl v restavacijo rojaka Franca Mahniča v Clevelandu, prisilil vseh 25 gostov, ki so ta, čas sedeli v restavraciji, da so dvignili rloke fin se niso smel'i ganiti. Mahnič pa je kljub temu stekel po
vsoto denarja. Odlikovanje sedaj nabijajo po vseh vaseh Julijske Krajine za zgled vsem domačinom, kako se je treba boriti za, veličino Julijanskega imperija,
puško, a ropar je ustrelil za njim ter ga smrtno zadel. Nato je v naglici pograbil iz predala 600 dolarjev in pobegivl.
Franc Mahnič je bil doma iz Sežane, star 39 let, zapušča v Cl'e-velandu ženo in tri male otroke.
REKORDNO ŠTEVILO NESREČ
Tekom meseca januarja se je pripetilo širom Zed'injenih držav nič manj kakor 3050 smrtnih prometnih nesi-eč. To je rekordno število za ta mesec in je za 500 višje kot lani ter za 200 višje kot 'v 1934.
Prvi ste vi!
V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov j ako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pismsy ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni.
TO JE NASE NAJVEČJE ZADOŠČENJE
ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite
NOBEDEN BOLJŠI kot
SLOVENSKI ODDELEK
na
BANGO HOLANDÉS UNIDO
SOCURSAL BUENOS AIRES
Centrala: CANGALLO 360
Podružnica: CORRIENTES 1900
DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestar
Cepr&v je izrekel te besede s tihim glasom, jih je vitez vendarle čul.
"Nidče vas ne more siliti", je dejal, "da bi zaupali moji nesebičnosti, ki se vam zdi tako lepa in ki je prav za prav samoumevna, če pomislite, da ne potrebujem denarja. Ni dvoma, da se na tihem vprašujete, ali nisiem izdajalec, ki ga hoče neprljatelj že naprej vtiho. tapiti v vašo trdnjavo. V dokaz svojega poštenja vam ne morem ponuditi drugega kakor moško besedo."
"In če vam ne bi verjel?"
"V takem primeru vas rajši ubijem z vašimi mezgarji vred kakor da bi videl papežev zaklad v rokah vojvode Gulškega", je hladno odvrtnil Pardai. lian.
"Kaj! Ubili bi me?»*
"Ne brez obžalovanja zakaj ugajate mi zelo."
"Nu, tako mi svetnikov In B,ogoro-dice, tedaj sva dru« drugemu po go. du! Zaupam vam, mladi mož. Pokazati vam hočem, kje so skrite vreče. Stopite z menoj..."
in sam pri sebi je rekel:
"Zdaj se mora izdati!..."
Tod:.1 Pardaillan se ni vzdignil s sto.
la, na katertem je sedel, ampak je mirno odgovoril:
"Prav nič me ne zanima, kam ste skrili zaklad, če hočete dober svét, bi vam dejal, da rajši to minuto naložite svoje vreče na mezge in odrinite."
Gospod Peretti je pomlsilil, da ima Pardaillan morda nalogo, zvabiti nje. gove ljudi v kako zasedo; a z druge strani mu je vzbujal njegov bistri, po. Steni in drzni obraz neodoljivo zaupanje. Ubral je tedaj srednjo pot in je sklenil, da ostene do nadaljnega v mli. nu, da pa sprejme Pardaillanovo pomoč.
"Vrl poštenjak ste", je dejal. "O. j prostite mi nezaupanje, ki se mu ne boste čudili, ako vam povem, da odgovarjam za ta denar. Poročal bom o vas svetemu Očetu; bodite uverjeni, da najde za vas primerno nagrado.''
".Moja nagrada je že najdena", ga je pikro zavrnil Pardaillan. "Nikar ne skrbite zastran mene."
Gospod Peretti ga je začudeno po. gledal.
"Kaj je temu vražjemu človeku?" se je vprašal na tihem.
Da bi ga imel bliže pred očmi, je povabil viteza, naj obeduje z njim. Pardaillan, ki mu je dopoldanski iz-prehod nabrusil tek, se je z veseljem odzval.
Med obedom je opazil dvoje: prvič, to, da so bila jedila preveč izbrana za navadnega mlinarja, in drugič, da je izkazovala gospodu Perettiju vsa nje. gova okolica neko čudno spoštovanje Po vsem tem je sodil, da ima posla s kakim visokim in mogočnim volika-šem v silulbi Siksta V... Gospod Pe retti ni bil tako srečen; ugotoviti je mogel le to, da ima zagonetni gost imeniten tek In da ume kaj prijetno
kramljati.
Kosilo je bilo baš pospravljeno, ko je prišel vojvoda Angoulémski s Pi-couicom In Cnoassem. Lakeja sta pri. nesla vsak po dve mušketi, več samokresov in š» nekaj druge bojne pri. prave.
"Vraga", se je namuznil gospod Peretti, "previdni ste da nikoli tega. S tem orožjem se ne ustrašimo niti oble. ganja'. . .''
"Saj oblegani bomo!"
"Kako! Mar mislite res, da bi vojvoda Guiški..."
"Mislim, da bo grič Sv. Roka še pred nočjo obkoljen po vojnikih!" je dejal Pardaillan in skomignil z rameni.
■Gospod Peretti je jel resnično ugi. bati, ali ne bi bilo bolje zanj, da iz gine. O Pardaillanu ni dvomil več, na. robe! Orožje, ki so ga nazkladali po mizah in klopeh, mu je dokazovalo, da je nevarnost pred durmi in da vitez ni pretiraval, ko ga Je svaril. . .
"Hm, hm!" je mrmral sam pri sebi, "mar bi bil ostal pri kraljici v dvorcu! Ali je moja prisotnost tukaj re« potrebna?... Gotovo ne... Človek izkupl kroglo ali sunek z bodalom, da sam ne ve kdaj... I« kaj bi bilo, o Gospod, ako bi se jutri raznesla vest o smrti Siksta V.l...''
Toda gospod Peretti je bil hraber mož. Vzlic vsem pomislekom je ostal.
Dain je minil brez posebnih dogod. kov. Proti večeru so poslali Picouica in Croassa k znožju griča na opazovanje in so jima zabičili, naj sporočita ka. kor hitro bi videla, da se bliža količkaj večje število ljudi. Picouic je bil dobre volje, a iCroaase se je držal ka. kor vtelešeni mizerere.
"Oho", je vprašal prvi, "kaj pa vzdihuješ?"
"Krivlčnost usode se mi upira", je rekel iCroasse. "Vse kar je prtiv."
"Ti si krivičen, ti! Ušel si Belgode-ru in si dobil službo v hiši, kjer ješ po štirikrat na dan in kjer govore s teboj po človeško, ne pa da bi te prete. pali kakor psa... in še nisi zadovoljen! ..."
"Kaj ml bo vse to, ako me ubije, jo!"
"Kdo pravi, da te ubijejo, bedak?"
"Saj vidiš da se obeta boj. . . Stoj, Picouic! Veš kaj mi roji po glavi?"
"Povej..."
"Pobrjšiva jo, če sva pametna!''
Picouic je dladnokrvno izdrl bodalo.
"Cuj, prijatelj", je dejal, "ako naju poizkusiš osramotiti z begom, znaj, da je to najkrajša" pot v pekel. Zakoljem te brez usmiljenja!"
Croasse se ni dal dolgo prepričevati; obljubil je, da bo hraber kakor A. jant. Ko pa sta prišla! do kapelice Sv. Roka, kjer jima je bilo stajti na sltraži, je spet zastokal in zagodrnjal:
"Kaj zaležejo vsa dobra kosila, ko nama je usojeno, da bova še nocoj preluknjana kakor dve rešetil..."
"Zaležejo nama, toliko, da bova lah. ko umrla, kakor priatoji fejenim in spoštovanim ljudem."
Croasse je prestal jadikovati, dela-je se, kakor da mu gre tovariševa to. lažba do živega. Namestila sta se ter jel., opazovati svet med kapelico in vrati Sv. Honorija. Mrak se je že delal, ko je prišla iz Pariza dokaj močna četa in je krenila naravnost proti Sv. Roku. Bilo jih je do štirideset oboroženih mož in sledila jim je težka tele-ga, ki jo je vlekla trojica močnih konj. Guise v i ljudje so bili pripravljeni na vse, celó na prevoz zaklada, ki so ho. teli ugrabiti!
DEKLIŠKA GREDA
----— ----
PREDRAGA DEKLETA
•Kako smo zanemarile Dekliško gredo! Kar naenkrat, je postala pozabljena od vseh. Poprej je imela precej dobrih sotrudnic, ki so jo negovale. Posebno dobro se je pokazala Slovenska služkinja in tudi mnogo drugih.
Dekleta bi morale vseeno bol'j skrbeti za: svojo gredo. Še celo jaz, ki sem sedaj poročena, ,ne mislim pozabiti nanjo.
To pot vam povem kratko zgodbo, ki naj bo v pouk.
Pred časom sem poznala lep par, ki sta se v kratkem imela poročiti. Pa se je pričel prepir — in ostala ostala, sta vsak zase. Natihoma sta se še vedno imela rada. Prišel pa je odločilen dan, ko se je ona na pritisk družine poročila z drugim, "ki jo bo imel s čim preživljati", kot so rekli.
"Kruha mi ne manjka", je dejala "vendar sem zelo nesrečna. Prve ljubezni ne morem pozabiti."
Zato dekleta nikoli ne poslušajte tistih, ki trdijo, da se da ljubezen kupiti z denarjem in udobnostjo, marveč poslušajte vedno le utripe svojega srca. Žena brez ljubezni je živa pokopokana.
Bogoljuba. ^i
Poveljeval je odpravi (Maineville. Poleg njega je korakal Maurevert z Bus. BÍjem-,Lecrelcom in Crucéjem, ki sta bila z njim vred izmed najožjih pri. stašev "Davidovega sinu''. Ostali so se zdeli vojniki; a sredi njih Je molče stopal plemič 6 krinko na obrazu. Ta mrki neznanec je bil vojvoda Guiški sam. . .
Maienvilla in Maureverta že poznamo. Crucé je bil meščanskega rodu; Guise ga je cenil zato, ker je umel spretno in tiho rabiti bodalo in ker mu je ovajal vpilvne ljudi, ki bi mu bi i utegnili nas|proto|vati. Jean de Buss>< Lecilerc je slovel, da je eden najboljših mečev na vsem Frimcoskem; kot tak je storil vojvodi marsikatero uslugo in je bil v zahvalo pravkar imenovan za guvernerja Bastilje.
Ti štirje so bili tajni svetovalci Henrika Guiškega.
Guise ni črhnil vso pot besedice. Ko. rakal je kakor v omotici ves zamišljen t svoje nade in načrte. Predstavljal si je, kako bo s pomočjo papeževih milijonov lahko požrl besedo ki jo Je dal Katarini de Medicis. V duhu Je že podkupoval nasprotnike, plačeval svojim polkom zaostalo mezdo in zbiral veliko vojsko. S to vojsko prežene Henrika Béarnskega v njegove gore; nato zajame Henrika III. in ga odstavi, sebe pa proglasi za kralja! široki, drzni (načrt, ki ga je bila zasnovala Favsta, se Je bližal uresničenju. . .
Na papeža Siksta je bil ves basen. Dve uri po tem, ko mu je njegov po. elanec, baje naravnost iz Rima, prinesel opravičbo, da mu zaradi velikih denarnih izgub ne more pomagati, ga Je Favsta obvestila, češ, denar Je pri. Sel! In Maineville mu je prinesel potrdilo te vesti!. ..
NOVA TEORIJA O POSTANKU SVETA
Sonce je imelo nekoč spremljevalca, s katerim se je vrtelo okrog skupnega središča težnosti. Neka tretja zvezda je šla tik mimo sonca in njegovega spremljevalca ter povzročila na površini zadnjega ogromna gibamja. Velikanski kosi žareče, plinaste mase so se odtrgali od njega v vesoljnost. Mimoido-ča zvezda se je spremljevalcu tako približala, da je pretrgala nevidno zvezo, ki ga je držala v skupnosti s soncem in ga potegnila s seboj. Toda kosi njegove plinaste materije, ki so se prej odtrgali, so ostali v težnostnem področju sonca, čeprav je njih materna zvezda izginila neznano kam .v daljave veso-Ijnosti. Iz njih so nastali počasi planeti, ki jih danes poznamo, meseci, repatice in meteori.
To je na kratko nova domneva o nastanku zemlje in ostalega sončnega sistema, ki jo je ravnatelj Har-vardskega vseučilišča prof. dr. Har-low Shapley označil za najvažnejši dogodek v astronomskem področju zadnjih let. Teorijo pa je postavil pred 1'eti sloviti ameriški zvezdo-slovec dr. Henry Noriš Russell. Čez nekaj časa jo je sam zavrgel, ker je menil, da bi bilo preveč ugovo-
•aMIKSBBHMBHIMW

Guise je z besno nestrpnostjo ugibal, kaj bi utegnilo biti vzrok, da je papež tako iznenaida snedel besedo...
"Sicer pa je denar tu", si je dejal naposled; "treba Je samo, da si vzamem izgrda, česar Sikst izlepa ne da! A gorje starcu, če pade kdaj t moje rokel. . ."
Njegov načrt je bil na vso moč preprost: korakati t málin, pobiti, fcar najde živega, naložiti vreče na telego ln prepeljati plen v Guiški dvorec.
Picouic in Croasse sta opazila četo, ki se Je bližala v vojnem redu.
'Vrniva se zdaj v málin", je rekel Picouic.
"Oh", se Je uprl Croasse, prestrašeno zroč na vojnike, "ali ne bi bilo bolje, da Jih spustiva mimo? Saj jih lahko opazujeva od zadaj...''
"Sram me Je, Croasse, da sfl moj prijatelj. Dajva, teclva povedat, da je sovražnik blizu."
Picouic Je stekel in Croasse jo je ubral za njim. Toda čez nekaj trenutkov se Je nalašč spotaknil in pal na kolena. Picouic Je sam tekel dalje. Croasse se Je pobral ln je zdirjal pro. ti kapelici Sv. Roka, kar so ga neslo noge. Dosipel Je do nje baš ted'a¡j ko se je z druge strani približala četa. Croas-se Je mahoma začul težki korak obo. roženoev. Vztrepetal Je kakor šiba na vodi, meneč, da Jo Izgubljen.
Toda tik proden Je Guiseva četa zavila na stezo, ob kateri je Bedel Croasse, ga je prešinila rešilna misel. Vzpel se Je na vogelni kamen, dosegel okno, ki se je spuščalo svetlobo na kor, rtrl g komolcem steklom ln skočil t kapelico. Ceta, ki jo jo vodil Maineville, Jo od. korakala mimo.
Vsak drugI bi bil lzprevldol, da je a njo vred minila tudi nevarnost. Toda
rov proti njej. Toda nazadnje jo je dr. R. A. Littleton spet oživil, in sicer zato, ker je našel celo vrsto noVih razlogov, ki bi mogli potrjevati. Sicer pa sta bila prva počet-nika te teorije ameriška zvezdo-slovca Chamberlin in Moulton, pozneje sta jo še bolj razširila, Angleža Jeffrey in Jeans. V zadnjih letih se je nabralo precej matematičnih razlogov proti njej. Glavni ugovor je bil ta, da se pretežni del mase v sončnem sistemu osredotočuje na sonce samo, in sicer predstavlja to 99 odstotkov vse mase svojega sestave, pri čemer pa imajo planeti več razmerne teže in vrtilne energije. Po novi teoriji pa ni težko določiti izvor planetnih tež. Planeti so svojo težo dobili pač od prvotnega spremljevalca našega sonca. Dr. Shapley pravi, da pomeni ta teorija velik korak naprej, Čeprav še ni popolnoma zadovoljive razlage o nastanku sončnega sistema.
SREČOLOV
ki se je vršil v prid društvene knjižnice in ga je z dovoljenjem odbora organiziral knjižnjičar tov. F. Kovač, je zelo dobro uspel. S či-
4 ZOBOZDRAVNIKA I
J Dra. Samoilovic de Falicov f ♦ in Dr. Feliks Falicov I
4 Sprejemata od 10 do 12 in od I T	15—20 urt	(
I DONATO ALVAREZ 2181 I
T	U. T. hif - J723	♦
Slovenska gostilna
"GRUTA DE POSTUMIA"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cene. — Rojakom se priporoča
IVAN GAŠPERŠIČ
Avenida Forest 621
Buenos Aires — Chacarita
Croasse Je slišal vse okoli kapelice zlovešč šepet, čeprav ni bilo nikjer nikogar. Jel si je domišljati, da so ga opazili in da hoče vsa četa udariti na ka. pelico.
Kakor iz uma je iskal mišje luknje, kamor bi se zaril. Bezljal je po kapelici in butal v temi ob klopi in stole, ki so se sproti izpreminjali v sovražni, ke. že so bili v kapelici, že so ga lovili, vsa vojska njega edinega!... Ko je njegova groza presegla vse meje, se je Izprevrgla v hrabrost: pograbil Je atol ln s'e Je začel braniti. Nihče si ne more predstaviti besnosti, o katero jo orja. škl Croasse iztrebljal svoje odsotne sovražnike!
"Spet eden na tleh!" je rjul. 'ILopo. vi, sto so vas loti enega! Da vas ni sram!. . . Na pomoč!. . . Milost, gospoda! Pomagajte! Morilci, razbojniki!..."
Zdajci pa je telebnil, kakor je dolg in širok; prav tisti hip jo zagrmela v daljavi salva Iz arkebuz. Ta zamolkli grom mu Je vzel poslednji ostanek pa. meti. Prijel ao jo za železen obroč, ki ga Je po naključju utlpal z roko, in je začel vleči zanj, kakor človek, ki se utaplja, za vrbovo vejo. Med tem napenjanjem je mahoma začutil, do so plošča, v katero Jo bil obroč vdelan, vzdl-guje.
S Silo obupa je vzdignil ploščo doce, la. Temna luknja je zazijala v .tleh. Croasse Je brez pomišljanja planil vanjo; ko Je z nogami utlpal kámene sto. pnlce, Je zdirjal po njih, ne da bi potegnil ploščo nazaj ln ne da bi prestal tuliti na pomoč in prositi usmiljenja.
Dolg rov «a ja odpiraj pred njim. Toma je bilo kakor v rogu. Kam neki Je vodila podzemeljska pot?.. , Oro. as«» je božal, da mu je uhajal dih;
$ti!m dobičkom bomo naročili zopet nove knjige iz Ljubljane, ki bodo gotovo dale mnogo veselja in vžitka našim številnim čitateljem. Tisti, ki niste imeli "sreče" pri dobitkih, jo boste p av knjigah našli, tako da niste denarja zavrgli, marveč ste ga prav dobro naložili.
Na tem mestu pa se najlepše zahvaljujemo spodaj imenovanim to-varišieam, ki so prostovoljno žrtvovale kos zabave za razprodajanje srečk. Te požrtvovalne in zavedne čljanice so: Fani Badjalič, Rezka Í pa capan, Ivanka Mlečnik, Marija Drufóvka, Jelka Špacapan, Milica Špacapan, Irena Jekše in Olga Mau-rič. Rekord pa je odnsela Pañi Badal," č, ki je sama razprodala srečk za $ 35.30.
Odbor S.P.D. I.
OSEBNA VEST
Gdčna. Olga Maurič, članica SPD. L, se je vrnila iz Paraná, kjer je bila na večtedenskih počitnicah pri svojem bratu.
Bila je vsa navdušena za 1'epote tamkajšnjega okraja. Zaslužek pa je v splošnem pičel in posebno med domačim prebivalstvom ni videti blagostanja, kar povzroča moralno propadanje. Tujci pa da so bolj žilavi in, odporni ter zato bolje napredujejo.
odmev svojih korakov je imel za dokaz, da so mu krvoloki še vedno za petami. Tedajci pa je treščil s čelom ob nekaj trdega. Uverjene, da so mu z buzdovanom razbili glavo, se je zvruil.
Picouic je šele v mlinu opazil, da mu je tovariš izginil. Ker ga je bilo sram povedati res/nico je vzlic svojemu ogor. čenju rekel Pardaillanu, da je ostal Croasse v zasedi in hoče odvrniti napadalce od mlina.
"Rad bi se mu bil pridružil", je do. dal, "teda moral sem vam javiti, da sovražnik prihaja.''
Pardaillan si je dejal, d'a je Picouic bojazljivem, 'Croasse pa vtelešeni pogum. Nato je zbral v veliki izbi vso svojo bojno silo, to je, mlinarja, nje. gove tri hlapce in desetorico mezgar-jev; z vojvodo Angoulémskim, Plcoul. com ln njim samim vred je bilo bra-niteljev mlina po tem takem sedemnajst mož. ženske kar jih je bilo pri hiši, »o se zaprle v izbo, ki je imela okno na poljo.
IGospod Peretti je napeto opazoval vitezove priprave. Ko je čul, da se res bliža oboroženo kTdelo, Je prebledel. Vendar pa ta bledost nI b'la posledica premajhnega poguma.
Pardaillan Je povel svojo četo ii hiše S steze so ee že slišali koraki Gui. sevih mož. Kmalu so ee pojavile v mraku njihove postave.
"Ali je mladi Človek izdajalec ali ni?" Je ugibal gospod Peretti. "Kmalu bom vedel... MoJa usoda in usoda Francije sta nocoj v »okah tega ne. znanca... KaJkšna, prigoda! In v kakih ča&Ih živimo. Bože jnoJI..,"
P ra tisti mah pa so zagrmele arke-buze; plameni strelov *o bllsnill v noč ln tf »teze e« je zaiulo J«č*nj« nanjon.
Koliko bo dobil
"Proti ognju ste me torej zavarovali?"
"Da, gospod Dreta."
"In — koliko bom dobil, če pogori recimo nocoj ponoči moja hiša?"
"Natanko vam ne morem reči, — toda najmanj dve 1'eti bo vsekako."
Zarekel se- je
i"Oč(\ sosedovu. gospa je prejle rekla: "Jabolko ne pade daleč od drevesa". Kaj pa je s temi besedami mislila?"
"Paglavec, kaj si pa spet napravil?"
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi
in v Buenos Airesu. Zdravi vse
ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 28 Bueno Orden 3389 Buenos Aires
cev in brezglavi beg ostalih.
"Izkupili so jo!" je mirno rekel vitez. "Nabijte iznova. . . čeprav utegne miniti pol ure, preden se osvestijo po tem presenečenju!..." Nasmeh je za. igral n'ai Perettijevem obrazu.
"Ni izdajalec'', je dejal sam pri sebi. "Bogme, Guis|e ne bo videl mojega denarja. Béarnec bo kralj!..."
C
Naglo je odprl vrata in prijazno po. klical viteza k sebi.
"Jeli, gospod, rekli ste, da se pol ure ni bati novega napada?"
',Morda ga niti "čez uro še ne bo! Xa -kaj?. . ."
"Ntu, dragi gospod, čas je da odri. nem s svojimi mezgi. . . Bojim se le..."
"Da ne bi gospod Guiški, ako najde mlin zapuščen, poslal za vami krdela Jezdecev, ki vam bodo kmalu za. petami?. . ."
"To Je .tisto, blagi prijatelj... saj dovolite, da vas imenujem tako?. . . V strašni zadregi sem! Ako me bodo za. sledovall... bi trebalo..."
"Odpravite so brez skrbi!" so Je nasmehnil Pardaillan. "Obljubim vam, da zadržlm sovUažnlka do jutri zjutraj."
"Kaj, ros bi hoteli?" Je vzkliknil Pe. rettl, resnično ganjen po vitezovi u-»treiljlvosti.
"Rekol sem vam, da hočem pokva. riti Guisu račun.''
"Ali Je mogoče! Sami bi se upali zadržati to dobro oboroženo čoto? .. . Za. kaj opozoriti vas moram, da pojdejo mlinar mlinar in njegovi pomočniki z menoj..."
"To si lahko mialim. Vsi ti gospodje «o toliko podobni mlinarjem, kolikor sem Jaz podoben papožu."
Gospod Peretti se je zdrznil.
(Nadaljevanje)
NIC STRAHU PRED DEŽJEM ALI MRAZOM
Naš ANAT0MYC LONDON v obliki raglana in slipona je nepremočljivo impregniran, eleganten in udoben. Primeren je za vsako vreme in za vsako priložnost.
Obleke iz sristne volne in na mero
brezhibno ukrojene, po:
$ 35. $ 39. $ 45.
dobite le pri:
"RECORDMAN" Corrientes 2084
Velika zaloga izgotovljenih oblek za dečke in moške. Če pokažete ta oglas, dobita 5 olo popusta.
Ako hočete biti zdraviieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k	j j
Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje —
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE- PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- li:ti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE 81OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
Vozel in krompir
Oni dan sem stopil v "štacuno". Gori na Paternalu. Saj ni nič drugega, kot je drug "almacén". V bistvu je razlika le ta, da, tudi po slovensko lahko kupiš, kar želiš.
Pa vendar sem videl nekaj, kar mi je obudilo spomine na nekdanje dni, ko smo bosopeti tekali v šolo, brali borovnice in jagode, sekali praproti vršičke in nagodili še marsikatero poniglavost, da je pela za konec celo palica.
Prišla je v trgovino ženica in pričela: pol firkeljca kofeta, pol kile cukra, eno ta malo cikorijo, eno kilo soli... In je potegnila iz žepa robček in izvozljala iz njega solde.
Kako živo sem se domislil, kako je bilo nekoč, ko so mati naročali, kaj naj prinesem iz "zadruge", ko sem šel v šole: eno flašo kapurja (petrolej), soli, vzigvanja (kvasa), intke, 2 kosa žajfe... Brez konca je bilo in v glavo mi nikakor nise hotete cele tiste litanije, tako da so jih morali mati nazadnje le napisati in so vse lepo zavili in napravili na ruti vozel. Velika, plava ruta z belimi pikicami je bila. In potem so mi jo deli v malho: "Samo Bog varuj, da bi se kaj špilal z ruto, zakaj, če zgubiš denar, se nimaš
domov prikazati. Le pomisli, da je 35 soldov."
Takole se res najde na Paternalu še nekaj pristno domačega, slovenskega: pol firkeljca kofeta in soldi v vozlu..
Pa je še kaj drugega tud.i
Doma, smo krompir sila radi jedli. Kako ne? Saj je vendar tako imenitna košta, ki po pravici zasluži vso hvalo onega Ribničana, ki je na novi maši jedel "devet sort krampir-jev": kuhan krompir, pečen krompir, v oblicah krompir, tinstan kiumpñ*, surov, krompir, s sel'atoj krmopir, brez solate krompir, zmečkan krompir, v koscih krompir... in še drugih krompirjev, ki jim imena ne vajm... In še je bilo potem še "devet sort mlekov", to je pač bila nedopovedlivo lepa ohcet...
In tako se je tudi gospod N... spomnil, da na svetu ni nič boljšega kot tinstan krompir — prav po slovensko bi se reklo pražen— pa saj ni beseda, ki ga dobrega naredi... Važno je to, da ima g. N. zelo rad tak krompir in oni d?n, ko ga je zadelo, da si je moral sam pripraviti južino, si je hotel napraviti poštene gostje. Kar celo kilo pra-ženega krompirja...
Vse do tukaj je zgodba lepa in
«UUS
vzpodbudna. Vsak lahko ve da so piške, pečene ali pohane, boljše od krompirja. Gospod N. si je zaželel le ponižnega krompirja. In je v tem vreden posnemanja in tudi ima mnogo skromnih posnemalcev.
In če si tam doma pojedel' eno skledo krompirja s kislim mlekom, potem se še nemara malo zakolebal na ranti pod hišnim stropom, si spet lahko vzel sekiro v roke in so šla polena na, vse strani s klance, da je bii'o veselje. Ali pa si jo vre-zal s koso ali z vilami. Da. Doma je bii krompir krotka in koristna stvar.
Tukaj je pa tudi to včasih drugače. In tako se je zgodilo oni dan gospodu N.
Eno kilo, ali bolje eno veliko kozo praženega krompirja! In potem v ómnibus. Pa, vam je šmentan ta krompir. Kot da zanj vožnja plačana ni, tako se je zadržal. Saj veste kako. In je g. N. na vso sil'o moral v špital. In je bilo potem zasliševanja : od kod je bila mast, od kod koza, kakšna, sol, od kod krompir... "probablemente papa polaca... o rusa..."
Tako so dohtarji učeni. Gospod N. je pa dobro vedel, da je bila koza prevelika, želodec premajhen,
Krojačnica MOZETIČ
Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer.
Prepričajte se!
Sebastjan Mozetič
BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman
Nadaljevanje 28 Vse muke je prenašal potrpežljivo. Vede'1 je^-da, je izgubljeno njegovo življenje, ni pa hotel biti strahopeten.
Tudi danes je Mirovič sedel v svoji celici. Cétudi je moralo po njegovem biti že poldne, mu še vedno niso prinesli kruha in vode.
Nesrečni jetnik jo mislil na svojo ljubezen, na usodo kneginje Daško-ve.
Torej ga je popolnoma pozabila? Vedel je, da bi ji uspelo priti za trenutek k njemu, čet bi hotela.. U-pal je, da mu bo sporočila kak mal znak svoje ljubezni. Saj je bila vendar mati njegovega otroka L
"Če bi hotela, bi ji bil'o lahko osvoboditi me odtod l Bogata je in vplivna 1"
Mirovič je premaknil težko verige, s katerimi je bil prikovan na-zid.
"Olgu, tvoje srce ni zvestejše od drugih! Ljubila si me tako dolgo, dokler sem bil srečen! — Toda ne, na nisi, kakor so druge, ti me nisi mogla, pozabiti l"
V	istem trenutku zaškripljejo vrata njegove ječe. Ni krenil z glavo, mislil je, da mu ječar prinaša kruha in vode.
Zato se je začudil, ko je videl, da je vstopil neki častnik.
V	polmraku, ki je vladal v ječi ni mogel spoznati njegovega obraza.
Mirovič je ostro premotril čast nika in ga spoznal. Prišel je Alek
ómnibus pa preveč pijan...
Kdor bo to zgodbo bral', si bo najbrže skušal izračunati, kdo da je ta gospod N. Pa je to čisto brezpo-trebno. Gospod N. je namreč vse časti vreden mož in prijatelj krompirju, kot- smo vsi skromni Slovenci, le navšečnost se mu je primerila, kar se vsakemu lahko zgodi.
Zgodba je le satira na one naše rojake, ld so v dobrih časih dobro služili, pa še bolj dobro jedli in pili, po zgledu "kriožev, ki vedno več zapravijo kot zaslužijo."
Danes so se pa časi tako zaobrnili, da je krompir sila drag in si ga ne more več vsak privoščiti in kruh se draži, zaslužek pa celo pada, tako da mora biti "koza" ved-na manjša in tudi pas se lahko skrajša za eno luknjo. Narod pa zabavlja in je vedno vsak te pameti, da so krivi drugi, najraje se pa na papeža spravijo in na duhovnike in seveda tudi na, kapitaliste. Brez dvoma, da očitki niso neutemeljeni in bi bilo treba v marsičem sprememb s strani teh. Toda zastonj je misel, da. se bo kdaj tako napravilo, rja bo svet zadavljen, ker' je
KROJAČNICA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
res, da ima večina ljudi "oči bolj velike kot usta"...
Pa, saj vem, d t so dobri nauki kaj malo zaželjen', in tisti so zanje navadno najbolj nedostopni, ki so jih najbolj potrebni, zato bom kar piko napravil.
Samo za nedeljo 11. aprila naj še vse povabim na Paternal na Av. del Campo 1653.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah.
Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CERNIČ
DORREGO 1583, — Bs. Aires
EXPRESO "GORIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vso sfrar.i dežele. Zmerne c«ne in solidna postrežba
FRANC LOJK
Calle VIIJjAKOEIi 1476
Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejSi spomin ja lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODEKITA". Posebne ceno z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentolo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmili zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavskv
Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
sander Potemkin!
Ko sta bila oba poročnika, sta si bila dobra tovariša in prijatelja. Delila sta si mnogokrat zadnjo ko-pejko. Zdaj pa sla se motrila s hladnim in tujim pogledom.
"Potemkin 1" vizkijiikne ¡Mirovič. "Ti si resnično! Mar si prišel, da uživaš mojo bedo? To je res zelo ljubeznjivo, res prijateljsko !i Gl'ej, ali nimam lepe verige okrog nog?"
— Vsakdo od nas je šel svojo pot in ti si našel milost carice — njen najzvestejši si —"
"Molči, Mirovič", ga resno prekine Potemkin. "Nisem prišel veselit se tvoje nesreče. Spomnil sem se onih časov, ko sva bil'a še tovariša. Prišel sem, da ti pomorem!"
Mirovič je neverno motril Po-temkina. Potem mu ponudi, svojo suho roko.
"Potemkin 5" vzklikne. "Mar si se zares spomnil najinega prijateljstva? Oh, to mi zadostuje» Že davno sem zadvomil o človečanstvu v ljudeh. Videl sem samo izdajice, ki 80 me pustili tu na cedilu. Ker pa si prišel', dokazuješ, da imaš pošteno in odkrito srce!"
"Obžalujem te, Mirovič!" nadaljuje Potemkin. "Ne razumem te kako ti je moglo priti na misel, o-svoboditi in postaviti na carski prestol polblaznega bolnega človeka? Ko sem te tedaj dal odvesti, sem storil samo svojo dolžnost. Ali razumeš, da nisem mogel drugače?"
"Razumem", odgovori odlkrito Mirovič. "Ti si caričin častnik, veru-
ješ vanjo in moral si jo poslušati."
"In veruješ, Mirovič, da imiani namen te rešiti?" "Verujem".
"Upam, da sam sebi ne lažeš, in da veš kakšna je tvoja bodočnost?"
"Čaka me smrt", odgovori Mirovič. "ne bojim se je!"
"Nesrečnik! Tebe čakajo vešala! Carica te ne bo pomilostila. Ne sme te pomilostiti i"
"Vem, da moram umreti", vzklikne Mirovič. "Čim preje, tem bolje!"
"Mlad si!" reče Potemkin z mehkim glasom. "In če sam nimaš upanja, da se rešiš, imaš vendarle človeka, kateremu si drag. Saj veš koga mislim?"
"Jetnik se zgane. Potemkin stopi liarlo k njemu in mu šepne: ",Še je možnost, da se rešiš." "Kako? — Jeli mogoče? Da živim, živim zanjo? Ah, dragi prijatelj, ti veš, kako jo ljubim. Ni treba da ti povem ime. Če ostanem pri življenju, da, jo osrečim, te bom zahvalil na kolenih!"
"Živel boš. Gre samo za podpis, za nek podpis? Popolnoma oproščen ne boš. Na vešala bodo mesto tebe poslali nekoga drugega, tebe pa bodo poslali v Sibirijo, odkoder potem lahko pobegneš. Ona pa te lahko spremlja, če bo toliko pogumna."
"Ona je pogumna!" vzklikne Mirovič. "saj me ljubi. —•
Prijatelj, tovariš — Potemkin i Povej mi, kaj naj storim! — Vse hočem storiti!"
"Kaj storiti?" ga vpraša Potemkin. "Podpiši tole! Poleni si gotovo prost.
"Potem sem prost?-' zatrepeta nesrečni Mirovič. "Daj mi spis, Potemkin! Toda, ali ne bom potem še bolj nesrečen, kot sem že? Dragi Potemkin, prečitaj mi spis!"
Potemkin ^zvleče pap'r in čjitai
polgalsno.
"Izjavljam in globoko obžalujoč priznavam pred svojo smrtjo, da me je grof Gregorij Orlov, kakor tudi vse ostaie tovariše podkupil in nagovoril, da strmoglavimo carico Katarino, in da jo vržemo s prestola. Prisegam pri najvišjem Bogu, da, sem govoril čisto resnico in da je bil Gregorij Orlov vzrok vse zarote."
Mirovič je pazljivo poslušal Po-temkinovo čitanje. Obraz pa mu je polila temna rdečica.
"In kaj na storim s to izjavo?"
"Podpiši jo, ubogi prijatelj!"
"Saj to bi bila laž!" reče Mirovič mirno, kakor preje. "Priseči morem, da, je Orlov pri vsej stvari popolnoma nedolžen. — Prav nasprotno, imeli smo ga za svojega največjega sovražnika!"
Potemkin je nestrpno stal pred ujetnikom.
"Kaj me ne razumeš, Mirovič, ali nočeš razumeti? Pomiloščen boš, zato pa ti ni treba storiti drugega, kakor to. da podpišeš. Sicer pa bom moral samo obžalovati kneginjo Daškovo, ki brez tebe ne more živeti. To je bil tudi vzrok, da sem zaprosil carico za tvojo pomilostitev !"
"Da, toda zakaj moram na vsak način obremeniti Orlova? Če to storim, bo on tisti, ki bo šel' mesto mene na. vešala 1"
"Pa če tudi bo tako, kaj to tebe briga?" odgovoi-i Potemkin. "Orlov je bil vedno nasilen in grd človek. — Ne oklevaj, Mirovič. Tu imaš črnilo in pero!. Podpiši 1"
Potemkin potisne papir v Mirovi-
tivnotku je odskočil. Pred njegovimi očmi je Mirovič raztrgal izjavo na tisoč koscev.
"Vidiš, tu imaš", je kričal' razburjeni jetnik.
"Tu imaš izjavo, s katero si hotel napraviti iz mene lopova".
"Ti si blazen. Kaj si storli?" je besnel Potemkin.
"Blazen sem?" je kričal glasno Mirovič. "Mar mislite vi, da sem v svoji bedi tudi še zblaznel? Ne, hval'a Bogu, še imam zdrav razum! Še vedno vidim ljudem v srce. Tudi v tvoje vidim, Potemkin 1 Vidim tvoj slabi namen! Nisi prišel kot moj dobri prijatelj, temveč prišel si me prav po vražje izkušat! — Ti si odposlanec svojeglave./ nasilne carice, ki je poleg vsega tudi slaba žena! Trepetate pred Orlovom, ki se vrača, kaj ne? Motil' bo vajino ljubezen?"
"Mislili ste, da vam bom jaz v verigah služil za slepo orodje? O, ne, Potemkin ?"
Onemogel je omahnil na vlažni zid.
Potemkin pa'je stal poleg njega s stisnjenimi pestmi v svoji brez-močni jezi.
"Nesrečneži!" vzklfikne naposled, "v moji navzočnosti si razžalil Ka,-tarino 1 — Pokazati ti hočem, da imam še sredstva, ki te prisilijo k priznanju. — Sem, krvniki L" je Potemkin vzkliknil. "Naj se odpre sedaj pekel bolečini Zdaj si izgubljen Mirovič!"
Trikrat je udaril Potemkin z nogo na tla ječe. In zdaj — Mirovič ni verjel svojim očem. Na tl'eh ječe se odpro tajna vrata, katerih
"eve roke, ki so se tresle. Ali v istem preje ni nikdar opazil.
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA
Iz uprave "Slovenskega lista"
CENJENI NAROČNIKI IN NAROČNICE
Nič nam ni neprijetne j šega, kot pisati te vrste člankov, ki bi lahko izostali in na njih mesto prišlo kaj drugega koristnejšega, če bi vsak naročnik in naročnica vršil redno svojo dolžnost.
V prvi številki Slovenskega lista smo povedali, da list brez zvestih in točnih naročnikov ne bo tak, kot bi moral biti in bi lahko bil, čci bi bilo le malo dobre volje pri vseh. Vsak slovenski izseljenec bi moral čutiti dolžnost, brez našega opomina, da se naroči na edini list v Južni Ameriki in da točno poravna skromno naročnino. Zavedati bi se morali, kako odločilna vez je, bodisi na kulturnem, gospodarskem, socialnem ali narodnem polju skupno glasilo, ki je veren izraz vsega našega bitja in žit j a. Tiskana beseda je orožje, ki več zalege kot topovi in strojnice. Organiziranega nastopa brez tiskane propagande si sploh ni mogoče misliti. Tega pa se slovenski izseljenci vsa premalo zavedamo.
Priznati moramo, da je med našimi izseljenci res precej ponosnih in zavednih ljudi, ki so steber vsega, našega delovanja. Le preveč pa je malomarnežev, vsled katerih vsi drugi trpijo.
Izseljenstvu v korist smo sei morali odložiti, da v bodoče ne homo kreditirali lista nobenemu. En mesec po zapadli naročnini bomo list vsakemu ustavili, razen tistim, ki bodo prosili, naj iz tega ali onega vzroka počakamo.
Nekateri že imate poleg naslova datum, ki vam pove, do kdaj imate plačano naročnino: Prva številka pomeni dan, druga mesec in tretja leto. Drugi boste dobili enako potrdilo s prihodnjim tednom.
Torej vsi, ki niste z naročttiino v
redu, dobite samo še nekaj številk, tako da boste lahko med tetm časom napravili svojo dolžnost ali pa nam sporočili, da naj počakamo.
One naročnike, ki živijo v mestu, bo obiskal naš inkasant. Vljudno prosimo, da mu greste na roko, da ne bo hodil zastonj ter tratil brez potrebe čas in denar za poti.
Naročniki itn naročnice! Prepričani smo, da popolnoma razumet6 ta naš opomin in da tudi soglašate z njim. Mi pa homo od naše strani tudi poskrbeli, da boste list redno in o pravem času prejemali.
LISTNICA
J. N., Misiones. — Kot želite. Po. zdrav!
A. S., V. Marteili. — B|omo spremenili. Glede naročnine vzeli na znanje. Pozdrav!
J. P. D., Córdoba. .— Za to številko prispelo prepozno. Pride v prihodnjo. Pozdrav!
L. T., Jujoy. — List oddamo nai po. što v petek zvečer ali najpozneje v so. boto zjutraj. Poglejte na poštni pečat, kjer se vidi, kateri dan in uro je bilo odposlano z glavne pošte. Hvala za naročnino. ¡Sprejmitfe naše pozdrave!
F. G. Brinkmann. — Na nalročnini dolgujete dve leti in je zato razumljivo, da smo Vam list ustavili. List Vam bomo ponovno pošiljali, kot že. lite. Pozdrav!
A. Z., V. Real. — Vi želite, da pride list v soboto popoldne ali vsaj v nedeljo zjutraj v Vaše roke; želimo po drugi strani tudi ml, da bi naim vsak poravnal naročnino vgaj en mesec potem ko mu poteče! Bodite točni pri plačevanju naročnine, in potem ima te tudi pravico reklamirati! Da ste nam zdravi!	t
A. K., Sao Paulo. — Nakazani nam denar smo dobili potom B. Germánico. Sprejmite naše tople pozdrave!
Mirovič je vztrepetal; prenesti ni mogel prizora, ki se je nudil njegovim očem.
Iz globine so po lestvi prihajali temni ljudje, za njimi pa še dva, ki sta bila rdeče oblečena. Nekateri so nosili težko orodje, dva od njih pa sta nosila železno peč.
V trenutku je bila Mirovičeva ječa, spremenjena v mučilnico. V kratkem času je gorel v peči ogenj, da je ječo napolrila grozna vročina.
Skozi vrata vstopi zdaj preiskovalni sodnik in njegovi pomočniki. Potemkin ostane v sredi.
Preiskovalni sodnik grof Golicin stopi pred Miroviča, mrko ga pogleda in reče:
"M rovič, doslej ¡ste vse tiajilil! —• Opozarjam vas, da bo vaše molčanje poslabšalo vaše stanje!', Povejte končno resnico! — Povejte, kdo vas je nagovoril k vstaji proti naši carici, njenemu veličanstvu carici Katarini 1"
Mirovič se je vzravnal v svojih verigah. Njegov bledi obraz je ponosno zrl na navzoče', posebno pa na Potemkina.
"Izjavljam svečano", prične Mirovič, "da sem se odločil popolnoma sam osvoboditi Ivan Antonovi-ča in ga kronati za carja. Vsi ostali tovariši pa so se priključili na moje prigovarjanje. — Edini krivec sem jaz!"
"ln Peter Voroncov?" vpraša grof Golicin in si pogladi svojo dolgo, svo brado. "Mar boš tajil, da je Peter Voroncov «koval zaroto t On te je nagovori, da si se dal podkupiti od one tretje osebe I"
"To je laž!" zaklikne Mirovič. "Voroncov je nedolžen!"
"On je prišel' k tebi", nadaljuje Golicin mirno, "in ti je rekel, da dobiš od grofa Orlova dvoje posestev in veliko svoto v gotovini, če se postaviš na, čelo zarote proti naši carici !T
Začudeno pogleda Mirovič preiskovalnega sodnika — potem pa se ponosno obrne od njega.
"Ti si caričin služabnik", mu odvrne. "Veš prav dobro, da nimam prav nič skupnega z Orlovom. Toda dobil .si nalogo, da izsiliš moje priznanje. Jaz pa ti rečem zadnjikrat: Grof Orlov ni zasnoval' naše zarote!' Ne poznam ga!"
"Mučila sem!" veli hladno grof Golicin.
Vistem hipu se vržeta na Miroviča oba krvnika, zgrabita ga za roke in mu stisneta z ostrimi kleščami palce, ki so mu takoj razrezale nohte ter se mu globoko zažrle v meso.
"Močneje!" ukaže Golicin. "Pokažite vso svojo moč, krvniki!) Priznal bo, ko bo začela teči kri!"
Mirovič vrže glavo nazaj in zapre oči. Grozne bolečine je trpel. Stisne zobe — a ne prizna.
"Preidimo k drugi stopnji!" ukaže Golicin. "Španske čevlje". Eden izmed krvnikov prinese stol, na katerega pritisnejo Mirovča. Sezuje mu čevlje. Drugi krvnik pa prinese železne razbeljene čevlje in jih natakne Miroviču na noge.
Grozen krik pretrese podzemsko ječo. Mirovič plane pokonci, da bi se osvobodil' groznih čevljev, toda krvniki ga potisnejo nazaj.
"Priznaj!" je kričal Golicin, "pa te takoj osvobodimo vseh muk!"
"Ne morem priznati, kar želite!
Prekomorska pošta
OGENJ NA FARMI
Hartwick, N. Y. — Tukaj je postala žrtev plamenov farmarska hiša rojaka F. Hrena. Z hišo vred je zgorel tudi hlev in, z njim vred ir krave, telice in par konj. Domači S so si komaj rešili golo življenje. Kako je ogenj nastal ni znano, sumijo pa da, je bil povzročen od zlobne roke.
KORNELIJ GORUP UMRL
Qhieago. — Zadnjo nedeljo') je umrl v tukajšnji bolnišnici Kornelij Gorup, po domače "Čarli", star 66 let in samec, ki je bil čez 30 let agent znane Trinerje've vinske tvrdke in dobro poznan po vseh naših večjih naselbinah. Doma je bil od Št. Petra na Krasu in zapušča v starem kraju sestro.
Iz Evrope dospejo
9. Florida .
10.	C. Grande
13. Gral San Martin in Pssa. Maria V Evropo odplvoejo:
9. Monte Rosa in Alcantara
11.	Kerguel'en
13. And. Star in C. Grande.
RAZNO
Nov model vojaš|kega. letala izdelujejo v kalifornijski tvornici Lockheed Aircraft za vlado Združenih držav. To letalo bo operiralo v stratosferi, t. j. v višini nad 10.000 metrov. Posebnosti novega aviona so seveda tajne, izvedenci pa z^goitaVJjaj ci> vsaj v Ameriki, día bodo Združene države dobil'e s tem novim vojnega letala odločilno nad-moč v zraku nad vsemi državami sveta.
Naročniki: Kadar nam pošljete naročnino, napišite polno ime in naslov in sicer v pismo, ker ovoj vržemo proč in korespondenco še le pozneje, ko jo je več skupaij, pregledamo. Polno ime in naslov rabimo tudi zato, ker jih je več z enakim imenom in priimkom.
RESTAURANT
t(
VIENES"
337 - Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES
Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cts., — Vsak večer svira prvovrstna godba.
Se priporočata lastnika:
TEMLIN & GOMBOC.
POZOR
POZOR
Naznanjam, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih
ČREVJARNICO »EMILIO"
kjer imam v zalogi veliko izbero orevljev za dečke in deklice. Izdelujem nove ter sprejemam tudi v popravilo.
Tobakarno — Prodajo igrač — Šolskih potrebščin
Lastnik EMIL ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL, Bs. Aires
Grofa Orlova ne poznam!"
Oduren vonj pečenega mesa napolni malo celico.
Mirovič se je onesvestil. Toda niti zdaj ga niso krvniki po nalogu sodnika pustili v miru. Pol'ili so ga z mrzlo vodo, nakar se Mirovič zopet zave.
Grof Golicin ukaže, da se s trpinčenjem nadaljuje, toda Potemkin to prepove.
Na njegovo povelje odidejo vsi iz ječe, le on ostane sam z Miro-vičem.
"Videl si sedaj, Mirovič", reče svojemu bivšemu prijatelju, — "kam vodi tvoje molčanje. Bolelo me je, ko sem 'videl, kako te mučijo, toda prihraniti ti nisem mogel te perizkušnje. Vprašam te še enkrat: ali hočeš priznati? — Ali hočeš podpisati to izjavo?"
"Nočemi!" odgovori nesrečnik. "Ne, tisočkrat ne! — Nočem, da kaznujejo nedolžnega k Ubijte me, sodite me, mučite me toda priznanja, katero hočete imeti vi, vam ne dam!"
Počasi gre Potemkin proti vratom kjer obstane in se obrne proti Miroviču:
"Hotel sem ti prihraniti vse to, toda ti me nočeš poslušati. — Vedes se kljubovalno in neprijatelj-sko proti meni. — Bodi torej. Glej, kaj si storil' iz svoje ljubice. Postala je revna in nesrečna! — Itne-ginja Daškova, ki si jo poznal — je mrtva. Ostala je samo kmetica Olga Ivatz!"
Potemkin odpre vrata, nakar privedejo v celico neko ženo.
Bila je krasna, mlada žena, oblečena v siromašne cunje. Črni lasje
so bili razmršeni. Čez obraz pa se je ■ i h krvava brazgotina, dokaz, da jo je nekdo udaril z bičem.
Nesrečnica boječe obstane pri vratih in pogleda onemoglega Miroviča. Toda hitro zapre oči, ker ni mogla prenesti grozne slike.
"Naprej!" zakriči nekdo zanjo s surovim glasom. In takoj začuti silen udarec v hrbet, ki jo vrže v sredo ječe.
Zdaj se pojavi stari knez Daškov, ogrnjen v svoj dragoceni plašč. V roki je držal pasji bič. "Tu sem, generalmajor Potemkin!" se obrne ta na carinečinega ljubimca,. "Sporočili ste mi, naj vam privedeni sužnjo. Nisem odlašal izpolniti vaše želje, dasi ne vem, za kaj se gre!"
Pot/emki/n, pb z dr a Vi kneza.
"Visokost", prične potem in da slugom znamenje, da odidejo in za-pro za seboj vrata, tako, <la je v celici ostal samo Mirovič, Potemkin, knez Daškov in sužnja, "gre namreč za zaslišanje jetnika Miroviča, katero hočem vršiti pred to vašo sužnjo."
„Mirovič!" zagrmi besno starec in se obrni k jetniku. Končno mi je mogoče obračunati s teboj ti pes, zapeljivec, uničil si mi mojo srečo! Zapeljal si mi to blodnico, ki je bila moja žena! Osramotil s'i me pred vsem svetom!
Tu imaš, to in to! Oh, stri bi te, s svojima rokama bi te zadavil!"
"Nazaj, knez!" zaklliče Potemkin in pograbi pobesnelega kneza z o-bema rokama. "Življenje tega človeka ni v vaših rokah. O njem bo odločila carica. Zdaj je treba, da nam poda važne izjave f"
Daškov se vrže kakor divja zver na ubogega Miroviča, ki se, oslabljen od groznega trpinčenja niti braniti ni mogel.
In s pasjim bičem je tolkel jetnika, po gl'avi in po obrazu, potem ga je obdelava! z nogami tako, da je h koncu Mirovič popolnoma onemogel.
Ni bila telesna bolečina, ki ga jo napravila skoro blaznega, temveč samo misel, da se ga sramoti in ponižuje prav pred "ženo, ki jo je ljubil.
In potem, kaj pomeni vse to? — Mar je vse to komedija, ki so mu jo zaigrali. Zakaj so Olgo preoblek-li?
Zdaj jo je ugledal po tolikem času — in ona, ponosna in lepa žena je imela na sebi mesto svile in bar-žuna, — preproste cunje. Stala, jo zdaj kot sužnja pred njm, na čelu pa se ji je poznal udarec biča!
Stari knez pa se ni pustil zadržati od Potemkina. Odrine ga v stran, potegne iz žepa samokres i,n zakriči:
"Ne motó me, generalmajor. Ta človek so je zarotil proti carici — stokrat je zaslužil smrt vem da je lopov. Toda kar je storil meni, to je tisočkrat težje od žalitve, ki je prizadejal prestolu. — Moram ga ubiti! — Ustrelim ga, kakor steklega psa! Napravite mi prostor, generalmajor! Prej ne zapustim te ječe, dokler se ne maščujem. Lopov, s to kroglo..."
Strel poči, toda krogla se zapiči v vlažui zid ječe.
(Nadaljevanje)