SLOVEN Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola- ^ Mm PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 10. APRILA 1937 Štev. 14 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo i ran J-» Vsi na delo za našo šolo! Slovenska šola z otroškim vrtcem v Buenos Airesu na Paternalu je otvorjena in prepričani smemo biti, da je postavljena na trdno podlago. Ne gre se tu za kak nov improviziran poskus, marveč za resno ustanovo, organizano na osnovi dragocenih izkušenj, pr'dejbljenüh tekom več ko treh let s tečaji za materinski jezik v iVlli Devoto in na Paternalu. Vkljub občutnim 'žrtvam, ki so sc> doprinesle za. one tečaje, ná bilo z njimii zadovoljivega uspeha. Vzrok je bil v tem, da otrok niso imele v rokah poklicne učne močli. Ni dovolj, da zna človek učiti otroka branja in pisanja in še kakšnih drugih predmetov; znati mora, kako je treba z otrokom občevati, kako ga vzgajati, in imeti mora za to nei samo veselje, marveč tudi poseben dar. Res da je v začetku mnogo odvisno od staršev; če svojih otrok ne pripeljejo v takšno neobvezno šolo, jih žandar ne pride iskat na dom. Obstoj in nadaljnji razvoj že ustanovljene šole je pa odvisen od otrok, če se otrok počuti v šoli dobro, bo sam silil vanjo; če pa otrok v neobvezno šolo ne mara, ne bo v nobeni hiši šiba pela vsak dan in toliko časa, kolikor traja šolsko leto. Skrb z.a poučevanje in vzgajanje našega izseljenskega naraščaja v novi šoli je poverjena izurjenim, spretnim, potrpežljivim, nesebičnim in skromnim učnim močem, kakršne so slovenske šolske sestre, ki jim je vzgajanje decei glavna skrb S» naijveqja ambicija. Prepričani smemo biti, da v boljše roke te naše nove šole ni bilo mogoče dati in gotovi smo, da ji je že s tem zagotovljena polovica uspeha. Polovica uspeha pa še ni popoln uspeh: manjka še druga polovica, katero mora doprinesti naše izsel-jeništvo s tem, da slovensko šolo moralno in materialno podpre. Gre se za to, da preprečimo popolno odtujitev našega naraščaja; gre so za to, da preprečimo našo popolno izkrvavitev v tujini ter da se ohranimo kot narodnostna skupina; gre se za to, da ohranimo svoje organizacije, ki predstavljajo delo mnogih ljudi in mnogih let; gre se za to, da vzgojimo iz našega, izseljenskega naraščaja resnične može in dobre žene, ki hodo naši skupnosti v ponos in v korist, ko dorastejo, saj bo slovenska šola izpopolnjevala izobrazbo, ki jim jo dajejo argentinske iu^amove, ter jih bo s tem le bolje opremila in usposobila za Življenje v tujini, kjer morajo kot "hijos de extranjeros" biti bolje podkovani nego sinovi domačinov, če hočejo z njimi uspešno konkurirati. To so cilji in nameni naše šole in zato smemo pričakovati, da jo bodo podpirali vsi naši rodoljubni in pametni izseljenci. Ustanovilo se je Slovensko šolsko društvo, ki si je nadelo nalogo zbiratii sredstva za vzdrževanje našega šolstva v Buenos Airesu. Podprimo to društvo vsaj z malim letnim prispevkom kc coj, v soboto, od 8.30 zvečsr dalje, trgatev, na katero so vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Poskrbljeno je* da ne bo nihče ne lačen ne žegen in da se tudi dolgočasil ne bo. Nasvidenje nocoj v ul. Paz Soldán 4924, na Paternalu! Cerkveni vestnik 11. apr. maša na Avelianedi, ve-černice na Paternalu. Po večerni-cah v prostorih poleg prireditev z cle'klamacija.mi i,n peljem. Nekaj bo za res, nekaj bo za smeh. Le nikar se naj nihče ne ustraši, da bo prepobožno. Ob tej priliki se vrši občni zbor bratovščine Ž. rožnega venca. Pričetek ob 4. uri. 18. aprila je maša na Paternalu, |večernice na Avelianedi. Hladni|k Janez. 102.000.000 PESOV ZA JAVNA DELA V PROVINCI BUENOS AIRES V letih 1937, 1938 in 1939 bo pokrajina Buenos Aires izdai'a 102 mi-Ijona za razne javne zgradbe, kakor šole, bolnišnjice, občinska poslopja itd. ŠE NEKAJ Koledarjev imamo v zalogi. Pošljite en peso in deset centavosov za znamko. In Vam ga pošljemo. KROjAČNICP LEOPOLD USA J Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnjo krojačnice, kjer boste zmerom ip v vsakem oziru najbolje postrežem. GARMENDIA 4947 — Be. Aires Dr. ENRIQUE DANIEL DAUGA Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. Vesti iz organizacij Ustanovitev Slovenskega šolskega društva SLOVENSKA ŠOLA NA PATER NALU OTVORJENA — V PONEDELJEK SO SE ZAČELI ZBI RATI NAŠI MALČKI V SLOVENSKIH TEČAJIH IN V OTROŠKEM VRTCU Preteklo soboto 3. aprila t. 1. se je vršil v nI. Paz Sol'dán 4924, na Paternalu, ustanovni občni zbor Slovenskega šolskega društva 'v Buenos Airesu. Sklical g>a je pripravljalni odbor in njegovemu vabilu se je odzvalo znatno število staršev, izmed katerih! so mnogi pripeljali s seboj tudi svoje otroke, ki so po občnem zboru nastopili z nekaterimi de.klamacijami in pevskimi točkami. V imenu pripravljalnega odbora je dr. V. Kjuder pojasnil cilje in namene nove organizacije ter nato prečital pravil'a, ki so bila po kratki debati in nekaterih pojasnilih soglasno odobrena od prisotnih. Šolsko društvo je sestaven del Jugoslovanskega osrednjega šolskega udruženja v Argentini; preprečiti hoče popolno asimilacijo naše izseljenske dece, asimilacijo, ki je v narodnem in tudi v družinskem pogledu škodljiva, pa bo zato skrbelo za poučevanje naših otrok v materinščini ter drugih narodnih pred-metlih (zgodovini in zemljepisju) in pa sploh za vzgojo naše dece. Naša. slovenska šola nima namena konkurirati z argentinsko, ali ji mordai nasprotovati, marveč bo celo podpirala učenje in napredovanje naših otrok na državnih šolah s tem, da jim bo pomagala pri izdelovanju domačih nalog. Hoče pa na vsak način doseči, da bodo naši otroci govorili naš jezik, da bodo vedeli iz katerega naroda izhajajo in kje 'in kako ta narod živi. Sredstva za dosego svojih namenov bo društvo zbiralo iz članarin, iz dohodkov pireditev, iz prostovoljnih prispevkov, morebitnih zapuščin itd. Glavni vir dohodkov morajo biti prispevki članov in> društvo se nadeja, da, ga ne bodo podprli samo starši otrok, ki bodo po-sečali otroški vrtec in slovenske tečaje, marveč da ga bo podprla vsa naša slovenska izseljenska javnost. eVlikih in nemogočih žrtev društvo ne bo zahtevalo od nikogar. Tudi KROJAČNICA "GORICA" ima v zalogi veliko izbere poletnega blaga po izredno nizkih cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 najbolj skromnemu našemu človeku je dana možnost, da z malim letnim prispevkom izvršf svojo dolžnost. Člani se dele v ustanovne, ki plačajo enkrat za vsel'ej $ 100.—, v redne, ki plačajo najmanj $ 6 na leto (kar lahko store tudi v treh enakih obrokih po $ 2) in pa v fpod^por'n<4, podprejo! šolsko društvo z najmanj $ 2 na leto. Smernice za društveno delovanje daje organizaciji občni zbor, ki se vrši vsako leto pred pričetkom šolskega leta, društvene posle pa vodi odbor, izvoi'jen na vsakoletnem občnem zboru. Po odobritvi pravil so društvu obljubili svojo pomoč zastopniki Jugoslovanskega osrednje šolskega udruženja, društva Tabor in Slovenskega prosvetnega društva v Buenos Airesu, ki so se oglasili k besedi. Vršile so se nato volitve odbora, kateri se je na svojli prvi seji — pretekli ponedeljek — konstituiral tako le: Predsednik aYkner Pran; poef-predsednik Vidmar Josip; tajnik Zlobec Josip; podtajnik Lojk Josip; blagajnik Baretto Stane; pod-blagajnik Kobetič Jurij; gospodarica Kalister Ana; odbornikza Raj-ko Rajer in Glavič Marija. Revizorja bosta dr. Viktor Kjuder iin Andrej Škrbec. Po volitvah se je izvoljeni predsednik g. Fran Lakner zahvalil za zaupanje, ki mu ga je izkazal' občni zbor, naglasil je, da se prav dobro zaveda, da prevzema s to častjo tudi veliko breme fin veliko odgovornost nase, izrazil pa je prepričanje, da ga bodo pri delu za naše malčke podpirali ne samo odborniki, marveč vsi oni naši izseljenci, ki so dobre volje. Oglasili so se k besedi še nekateri, ki so priporočali staršem, naj nikar ne poslušajo raznih hujska-čev, k'i so že začeli govoriti in bodo še govorili vse mogoče proti šoli, marveč naj bodo prepričani, da se bodo njihovi otroci dobro in pošteno vzgajali v naši šoli ter naj se vsikdar obračajo za vsakšna pojasnila le na odbor, katerega so izvolili. Z velikim odobravanjem so nav-zočni sprejeli na znanje vest, da se šola otvori že prihodnji teden, t. j. v ponedeljek, nakar se je občni zbor zaključil in jo sledil spored, ki so ga pripravili nekateri izmed naših mladih. * * * V ponedeljek se je šola otvorila. Še prvi dan jo prišlo 24 otrok, ki so se kaj hitro udomačili; nekateri celo tako močno, da opoldne niti domov niso marali h kosilu. Najmlajši so v otroškem vrtcu našli MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI ▼ reda. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniško naprave. Upravitelj nad rojak dr. K. VEIjJANOVIÓ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in eleer po j&ko zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek a» vse icutks bol «orni In koamotiko. TALCAHUANO 1060 Buenos Aire« Ordinira vsak dan od 6. do 8. ure SLOVENSKO DELAVSKO DRUŠTVO TRIGLAV Kot je bilo že poročano, je umrl pred meseci 'vsled zavratne bolezni Pavel Gorjan, ki je bil nekaj let prej zgubil ženo; ob njegovi smrti so trije mladoletni otroci popolnoma osiroteli. Društvo Triglav v Rosariu se je odločilo, da priredi veliko domačo zabavo, katere čisti dobiček bo šel v prid tem sirotem. Naše organizacije so pač zato, da si medsebojno pomagamo. Kako lepo je, če se ima človek v sili in skrajni potrebi kam obrniti. Kot rečeno, društvo Triglav priredi posebno prireditev v plemenit namen; v pomoč nesrečnim in zapuščenim sirotam. Eno dekletce je tu, v Rosariu, bratec in sestrica pa sta v domovini. Rojaki in rojakinje!; Pridite pol-nošteviilno, da priskočite sirotam na pomoč v sili in potrebi. Pomagajmo, če hočemo da bomo v nesreči tudi mi deležni pomoči. Sirota Ankica se bo osebno zahvalila vsem plemenitim srcem, ki bodo vsak po svoji moi priskočili na pomoč njej ter njenemu bratcu in sestrici. Ko doraste jo in si bodo mogli sami služiti kruh, se bodo gotovo i oni spomnili drugih, morda tudi vaših otrok v potrebi. Zabava se bo vršila dne 17. aprila, to je v soboto ob 9. uri zvečer v veliki dvorani "Soc. Arg. de Socorros Mutuos" v ul. I9 de Mayo 1159. Za odbor: tajnik J. Sigulin. 'TETA IZ ARGENTINE' Tak je naslov igre, ki jo je uprizorilo preteklo nedeljo v dvorani na ul. Alsina 2832 Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu, ki je s tem nekako otvorilo letošnjo slovensko sezono. Igrica, razdeljena v tri dejanja, nima velikih pre-tenzij: je nekoliko prikrojena in v detaljih spremenjena "Charleyeva tetka" slavnega spomina, ki je šla že menda črez vsak slovenski oder, če so le imeli moškega igralca, ki je znal "visoko" govoriti, da je ženski gl'as posnemal. Namen "Argentinske tete" je zabavati gledalce, izvabiti iz njih smeh. In kar se tega tiče je nedeljska uprizoritev gotovo dosegla namen, saj so se mnogi gledalci, posebno v drugem dejanju, kar do solz nasmejali. Če naj ocenimo delo posameznih igralcev, moramo povedati, da je Peljhan v gl'avni in dvojni vlogi družbo svojih vrstnikov, starejši, ki že obiskujejo argentinsko šolo, pa so najprej pod sikrbnim nadzorstvom opravili svoje domače naloge, nakar je bil'o še časa dovolj za, razvedrilo in za učenje našega jezika, tako je minil prvi dan. Zanimanje za to šolo je vedno večje med starši. Ker mnogi seveda želijo, da bi njihovi otroci ves dan ostali pod tako varnim in skrbnim nadzorstvom, ter so pripravljeni prispevati s primerno vsoto na mesec, če bi otroci tekom dneva prejemali v šoli tudi hrano, se je odbor začel že na svoji prvi seji baviti z mislijo, kako bi se ta želja mogla izpolnitii. Bilo bi to veliko važnosti posebno za one številne družine, v katerih delata v tovarnah in drugod oče in mati. Predio odpošljete denar v Jugoslavijo ali Italijo VAM KONVEN1RA, DA SE SPORAZUMETE l NAMI Ako želite poslati dinar v domovino, posvetujte se z Banko de Boston. Naše denarne pošiljke v Jugoslavijo ali Italijo so odposlane hitro in točno. Denar bo izročen naslovniku v gotovini in brez vsakega ^odbitka. Vi dobite povratno potrdilo z lastnoročnim podpisom prejemnika. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK pazljivo, brez vsakih obveznosti za Vas, Vam je v vseh hančnih poslih na razpolago. Vsak čas od 9 do 18. ure. Ob sobotah od 8.30 do 11 ure. In če Vi želite, Vam odpremo račun v naši hranilnici. To lahko napravite tudi s $ 5.—. Obiščite nas še danes, ali pa nam pošljite pismen nalog. Izmed Vaših rojakov jih je mnogo, ki so naši klijenti. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 A.v. Ural. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Kosario) POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA! poročnika Kika in argentinske tete bil kar dober, posebno v glasu; vzdržal je do konca, kar ni šala, ko je v drugem dejanju ves čas na odru. Pohvaliti je treba tudi Ro-geljo, ki je v vlogi majorja pokazal lepo odersko nadarjenost in je dobro izdelal' tudi nelahki prizor, ko v pijaJnosti spozna, da je bil pokazal, kaj zmore tudi v zelo ko-prevaran. Keber je v vlogi čičigoja mičnih vlogah, povedati je treba, da je v drugem dejanju Vfeliko bolje igral nego v prvem. Ono, kar je dal Kacin v vlogi zaljubljenega, poročnika Staniča, prav gotovo ni zaostajalo za njegovimi dosedanjimi nastopi v prejšnjih igrah. Ga. Zlobčeva, resnična "teta iz Argentine", in gdčna. J. špacapanova kot Minka Berlotova sta bili dobri, ga. Jekšetova pa je bila morda nekoliko prenežna gospa majorjeva. Pred igro sta društveni mešani in pa moški zbor zapela par pesmi, katerih izvajanje je publika pohvalila. Dvorana je bila zasedena in občinstvo povsem zadovoljno » sporedom in • prosto zabavo, ki mu je sledila. IZ CORDOBE D. K. D. ISKRA bo imelo svoj tretji redni občni zbor v nedeljo dne 18 aprila v društvenih prostorih ul. Humberto I 511. Začetek točno ob 3. pop. Pozivamo vse člane in članice, da izvršijo svojo delavsko dolžnost ter da pridejo v društvene prostore oí določenem času. 2. tajnik, Rudolf Mozetii Za odbor: MIZARSKA DELAVNICA Vsevrstne bolezni notranje in zunanje VENERIČNE BOLEZNI se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačen — Govo-.. .. ri se jugoslovanski.. Ordinira: Od 3 — 8 zvečer Dr Antonio Pereda Medraao 151 — Bueno* Airea Slovenci doma in po svetu GONILNE SILE V DANAŠNJI SLOVENIJI Iz življenja naših mladih društev in revij v Sloveniji veje nov duh. Tri velike ideje se vedno močneje prikazujejo na, mladem slovenskem obzorju: slovenstvo, svoboda kulturnega ustvarjanja in gospodarska neodvisnost. Idejo slovenstva povdarja ves slovenski narod, pri čemer pride posebej do izraza boj za slovenske dele v tujini, naše izseljence, najše Prijmorje \in Koroško. Na področju kulturnega u-stvarjanja bo sicer prišlo oz. bo obveljala stroga ločitev svetovnih nazorov, ostala bo pa zavest skupnosti. Mlada generacija pa ni samo kulturno zanesena, z vso silo se je vrgla tudi na reševanje slovenskega, gospodarskega in socialnega v-prašanja. Naša mladina odločno zahteva, da se občutno reši brezposelnost naših delavcev in inteligen-tov. Te ideje dihajo iz mladih slovenskih društev in revij: v metodi gre za nekak realizem, v vsebini pa za totalitetnoest, kar pričajo mnogi novi celotni pogledi na svet. Izmed novih društev je treba omeniti: Kulturno Matico, ki se je u-stanovila pred par tedni v Ljubljani in je imela že uspel recitacij-ski večer. Slovenski klub, ki je bil pred 2 mesecema ustanovljen na univerzi. Okrog tednika "Slovenije" snujejo starejši Slovenski klub, analogen pojav srbskim klubom, pripravlja se tudi Slovensko akademsko starešinstvo brez razlike svetovnega nazora. Izmed revij omenjamo Sodobnost z dáí^k t i¿'no- našli na polju težko ožganega in ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih opeklin kmalu izdihnil". Nesrečnež se je namenli iz l črnič proti Vipavi, da si poišče dela. Na polju si je nekaj skuhal in pri tem zadremal. Veter je raznilial ogenj na bližnje grmičevje in kmalu je bil ves v plamenu. — Na cesti Sežana—Divača, pri prehodu eez železnico, se je šofer Marij Kragelj, ko je stopil' iz avtomobila, tako nevarno spotaknil, da je zadel z glavo ob priostren kamen, ki mu je prebil lobanjo. Še istega, dne je umrl v tržaški bolnici. — Pri Modrejcah na cesti sv. Lu-cija-Gorica sta po nesreči trčila dva avtomobila. Pri tem je bila težje ranjena Alojzija Leban iz Idrije. — Gotič Franc iz Škrbine pri Komnu je moral zapreti trgovino za 3 dni, ker je prodajal slanino po višji ceni. — 66 letni Ravbar Josip iz Vrho-velj pri Tomaju je po nesreči padel pod voz in si polomil rebra. Za-dobil' je tudi težje notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno. — V Sežani se je vršila edinstvena poroka. Poročila sta se 53-letni Anton Kert in 42-letna Ana Bekar. Oba sta namreč gluhonema in sta gojila, simpatije ter ljubezen že v rani mladosti, toležeč si s em življenje, ki ju je tako nesrečno zadelo in ju na koncu zedinilo. — Iz Addis Abebe poročajo, da je bil tamj.aj odlikovan neki Aldo Tu-dor iz Gorice, ker se je "junaško obnašal" v bojih, ki so jili prestali oddelki tankov, ki jim Tudor pripada. Dobil je denarno nagrado, zlato kolajno za junaštvo in večjo FAVSTA "Povedati vam hočem, zakaj sem prl-Sel v málin'', je mirno odvrnil vitez. "To je bilo prvo, kar ste me vprašali, in je po tem takem tudi prvo, kar vam je mar. Znajte, gospod Peretti, da eem zasledoval baS gospoda de Maine-vllla in njegovega tovariša." "Kdo je bil tovariš?" je živahno vprašal starec. "Kaj bi vam njegovo ime, ko ga ne poznate? Dovolj j«, da ga pomnim jaz." i vzel. Da ponovim: ne ugaja mi in no. čem, da bi ^vojvoda Guiški jedel te kruh. Zato sem prišel in pravim mli. narju: prijatelj, tvoj zaklad bo ugrabljen, ako ga ne rešim Jaz. Povabil sem dva, tri krepke pomagače, da priredim poslanem gospoda vojvode Guiškega dostojen spr(ejem." "In kaj zahtevate za varstvo, ki mi ga ponujate?" je dejal gospod Peretti. "Ničesar ne zahtevam", je odvrnil Pardaillan. Gospod Peretti se je zdrznil. "To je zelo lepo, gospod . . . nema. "A, a!" Kakor vidim, ste mu zelo ra da prelepo!''' naklonjeni?... Nadaljujte prloslm; va. Sa povest me zanima čedalje bolj." "Rekel sem, da sem poslušal njegov razgovor z ¡Madnevlllom, ki je u-službenec vojvode Gulškega; to ste u. ganili. Prišel sem, ker mi Mainevillev namen ne ugaja in ker mu hočem pod. staviti nogo." "Kaj namerava tako nevšečnega?..." "Sel je obvestit gospodarja, da so dospeli milijoni, ki mu jih je obljubil papež Sikat..." "Bricconel" je zamrmral gospod Po-netti in prebledel. "Kakor vse kaže. se je njegova Sve. ios.t premislila. Ni ml znano in ne ml. že me vedeti, zakaj. Toda Maineviile ee bo vrnil z oboroženo »ilo^ da se polasti dragolcenMi vreč njegovo Svetosti ter prenese vatikansko žito y málin vojvode Gulškega, ki potrebuje moke za kraljevski kolač. Meni to ni po go. du." "Zakaj ne?" je vprašal starec, vrta. je vanj z očmi. "Ali bi radi slami svoj koa pogače?" Pardaillan je iznova skomignil z ra meni. "0» bi hotel «am svoj kos, bi si ga NAPAD NA ROJAKA V CLEVE-LANDU V sredo 10. marca je do sedaj še neznan ropar vdrl v restavacijo rojaka Franca Mahniča v Clevelandu, prisilil vseh 25 gostov, ki so ta, čas sedeli v restavraciji, da so dvignili rloke fin se niso smel'i ganiti. Mahnič pa je kljub temu stekel po vsoto denarja. Odlikovanje sedaj nabijajo po vseh vaseh Julijske Krajine za zgled vsem domačinom, kako se je treba boriti za, veličino Julijanskega imperija, puško, a ropar je ustrelil za njim ter ga smrtno zadel. Nato je v naglici pograbil iz predala 600 dolarjev in pobegivl. Franc Mahnič je bil doma iz Sežane, star 39 let, zapušča v Cl'e-velandu ženo in tri male otroke. REKORDNO ŠTEVILO NESREČ Tekom meseca januarja se je pripetilo širom Zed'injenih držav nič manj kakor 3050 smrtnih prometnih nesi-eč. To je rekordno število za ta mesec in je za 500 višje kot lani ter za 200 višje kot 'v 1934. Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov j ako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pismsy ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NASE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANGO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestar Cepr&v je izrekel te besede s tihim glasom, jih je vitez vendarle čul. "Nidče vas ne more siliti", je dejal, "da bi zaupali moji nesebičnosti, ki se vam zdi tako lepa in ki je prav za prav samoumevna, če pomislite, da ne potrebujem denarja. Ni dvoma, da se na tihem vprašujete, ali nisiem izdajalec, ki ga hoče neprljatelj že naprej vtiho. tapiti v vašo trdnjavo. V dokaz svojega poštenja vam ne morem ponuditi drugega kakor moško besedo." "In če vam ne bi verjel?" "V takem primeru vas rajši ubijem z vašimi mezgarji vred kakor da bi videl papežev zaklad v rokah vojvode Gulškega", je hladno odvrtnil Pardai. lian. "Kaj! Ubili bi me?»* "Ne brez obžalovanja zakaj ugajate mi zelo." "Nu, tako mi svetnikov In B,ogoro-dice, tedaj sva dru« drugemu po go. du! Zaupam vam, mladi mož. Pokazati vam hočem, kje so skrite vreče. Stopite z menoj..." in sam pri sebi je rekel: "Zdaj se mora izdati!..." Tod:.1 Pardaillan se ni vzdignil s sto. la, na katertem je sedel, ampak je mirno odgovoril: "Prav nič me ne zanima, kam ste skrili zaklad, če hočete dober svét, bi vam dejal, da rajši to minuto naložite svoje vreče na mezge in odrinite." Gospod Peretti je pomlsilil, da ima Pardaillan morda nalogo, zvabiti nje. gove ljudi v kako zasedo; a z druge strani mu je vzbujal njegov bistri, po. Steni in drzni obraz neodoljivo zaupanje. Ubral je tedaj srednjo pot in je sklenil, da ostene do nadaljnega v mli. nu, da pa sprejme Pardaillanovo pomoč. "Vrl poštenjak ste", je dejal. "O. j prostite mi nezaupanje, ki se mu ne boste čudili, ako vam povem, da odgovarjam za ta denar. Poročal bom o vas svetemu Očetu; bodite uverjeni, da najde za vas primerno nagrado.'' ".Moja nagrada je že najdena", ga je pikro zavrnil Pardaillan. "Nikar ne skrbite zastran mene." Gospod Peretti ga je začudeno po. gledal. "Kaj je temu vražjemu človeku?" se je vprašal na tihem. Da bi ga imel bliže pred očmi, je povabil viteza, naj obeduje z njim. Pardaillan, ki mu je dopoldanski iz-prehod nabrusil tek, se je z veseljem odzval. Med obedom je opazil dvoje: prvič, to, da so bila jedila preveč izbrana za navadnega mlinarja, in drugič, da je izkazovala gospodu Perettiju vsa nje. gova okolica neko čudno spoštovanje Po vsem tem je sodil, da ima posla s kakim visokim in mogočnim volika-šem v silulbi Siksta V... Gospod Pe retti ni bil tako srečen; ugotoviti je mogel le to, da ima zagonetni gost imeniten tek In da ume kaj prijetno kramljati. Kosilo je bilo baš pospravljeno, ko je prišel vojvoda Angoulémski s Pi-couicom In Cnoassem. Lakeja sta pri. nesla vsak po dve mušketi, več samokresov in š» nekaj druge bojne pri. prave. "Vraga", se je namuznil gospod Peretti, "previdni ste da nikoli tega. S tem orožjem se ne ustrašimo niti oble. ganja'. . .'' "Saj oblegani bomo!" "Kako! Mar mislite res, da bi vojvoda Guiški..." "Mislim, da bo grič Sv. Roka še pred nočjo obkoljen po vojnikih!" je dejal Pardaillan in skomignil z rameni. ■Gospod Peretti je jel resnično ugi. bati, ali ne bi bilo bolje zanj, da iz gine. O Pardaillanu ni dvomil več, na. robe! Orožje, ki so ga nazkladali po mizah in klopeh, mu je dokazovalo, da je nevarnost pred durmi in da vitez ni pretiraval, ko ga Je svaril. . . "Hm, hm!" je mrmral sam pri sebi, "mar bi bil ostal pri kraljici v dvorcu! Ali je moja prisotnost tukaj re« potrebna?... Gotovo ne... Človek izkupl kroglo ali sunek z bodalom, da sam ne ve kdaj... I« kaj bi bilo, o Gospod, ako bi se jutri raznesla vest o smrti Siksta V.l...'' Toda gospod Peretti je bil hraber mož. Vzlic vsem pomislekom je ostal. Dain je minil brez posebnih dogod. kov. Proti večeru so poslali Picouica in Croassa k znožju griča na opazovanje in so jima zabičili, naj sporočita ka. kor hitro bi videla, da se bliža količkaj večje število ljudi. Picouic je bil dobre volje, a iCroaase se je držal ka. kor vtelešeni mizerere. "Oho", je vprašal prvi, "kaj pa vzdihuješ?" "Krivlčnost usode se mi upira", je rekel iCroasse. "Vse kar je prtiv." "Ti si krivičen, ti! Ušel si Belgode-ru in si dobil službo v hiši, kjer ješ po štirikrat na dan in kjer govore s teboj po človeško, ne pa da bi te prete. pali kakor psa... in še nisi zadovoljen! ..." "Kaj ml bo vse to, ako me ubije, jo!" "Kdo pravi, da te ubijejo, bedak?" "Saj vidiš da se obeta boj. . . Stoj, Picouic! Veš kaj mi roji po glavi?" "Povej..." "Pobrjšiva jo, če sva pametna!'' Picouic je dladnokrvno izdrl bodalo. "Cuj, prijatelj", je dejal, "ako naju poizkusiš osramotiti z begom, znaj, da je to najkrajša" pot v pekel. Zakoljem te brez usmiljenja!" Croasse se ni dal dolgo prepričevati; obljubil je, da bo hraber kakor A. jant. Ko pa sta prišla! do kapelice Sv. Roka, kjer jima je bilo stajti na sltraži, je spet zastokal in zagodrnjal: "Kaj zaležejo vsa dobra kosila, ko nama je usojeno, da bova še nocoj preluknjana kakor dve rešetil..." "Zaležejo nama, toliko, da bova lah. ko umrla, kakor priatoji fejenim in spoštovanim ljudem." Croasse je prestal jadikovati, dela-je se, kakor da mu gre tovariševa to. lažba do živega. Namestila sta se ter jel., opazovati svet med kapelico in vrati Sv. Honorija. Mrak se je že delal, ko je prišla iz Pariza dokaj močna četa in je krenila naravnost proti Sv. Roku. Bilo jih je do štirideset oboroženih mož in sledila jim je težka tele-ga, ki jo je vlekla trojica močnih konj. Guise v i ljudje so bili pripravljeni na vse, celó na prevoz zaklada, ki so ho. teli ugrabiti! DEKLIŠKA GREDA ----— ---- PREDRAGA DEKLETA •Kako smo zanemarile Dekliško gredo! Kar naenkrat, je postala pozabljena od vseh. Poprej je imela precej dobrih sotrudnic, ki so jo negovale. Posebno dobro se je pokazala Slovenska služkinja in tudi mnogo drugih. Dekleta bi morale vseeno bol'j skrbeti za: svojo gredo. Še celo jaz, ki sem sedaj poročena, ,ne mislim pozabiti nanjo. To pot vam povem kratko zgodbo, ki naj bo v pouk. Pred časom sem poznala lep par, ki sta se v kratkem imela poročiti. Pa se je pričel prepir — in ostala ostala, sta vsak zase. Natihoma sta se še vedno imela rada. Prišel pa je odločilen dan, ko se je ona na pritisk družine poročila z drugim, "ki jo bo imel s čim preživljati", kot so rekli. "Kruha mi ne manjka", je dejala "vendar sem zelo nesrečna. Prve ljubezni ne morem pozabiti." Zato dekleta nikoli ne poslušajte tistih, ki trdijo, da se da ljubezen kupiti z denarjem in udobnostjo, marveč poslušajte vedno le utripe svojega srca. Žena brez ljubezni je živa pokopokana. Bogoljuba. ^i Poveljeval je odpravi (Maineville. Poleg njega je korakal Maurevert z Bus. BÍjem-,Lecrelcom in Crucéjem, ki sta bila z njim vred izmed najožjih pri. stašev "Davidovega sinu''. Ostali so se zdeli vojniki; a sredi njih Je molče stopal plemič 6 krinko na obrazu. Ta mrki neznanec je bil vojvoda Guiški sam. . . Maienvilla in Maureverta že poznamo. Crucé je bil meščanskega rodu; Guise ga je cenil zato, ker je umel spretno in tiho rabiti bodalo in ker mu je ovajal vpilvne ljudi, ki bi mu bi i utegnili nas|proto|vati. Jean de Buss>< Lecilerc je slovel, da je eden najboljših mečev na vsem Frimcoskem; kot tak je storil vojvodi marsikatero uslugo in je bil v zahvalo pravkar imenovan za guvernerja Bastilje. Ti štirje so bili tajni svetovalci Henrika Guiškega. Guise ni črhnil vso pot besedice. Ko. rakal je kakor v omotici ves zamišljen t svoje nade in načrte. Predstavljal si je, kako bo s pomočjo papeževih milijonov lahko požrl besedo ki jo Je dal Katarini de Medicis. V duhu Je že podkupoval nasprotnike, plačeval svojim polkom zaostalo mezdo in zbiral veliko vojsko. S to vojsko prežene Henrika Béarnskega v njegove gore; nato zajame Henrika III. in ga odstavi, sebe pa proglasi za kralja! široki, drzni (načrt, ki ga je bila zasnovala Favsta, se Je bližal uresničenju. . . Na papeža Siksta je bil ves basen. Dve uri po tem, ko mu je njegov po. elanec, baje naravnost iz Rima, prinesel opravičbo, da mu zaradi velikih denarnih izgub ne more pomagati, ga Je Favsta obvestila, češ, denar Je pri. Sel! In Maineville mu je prinesel potrdilo te vesti!. .. NOVA TEORIJA O POSTANKU SVETA Sonce je imelo nekoč spremljevalca, s katerim se je vrtelo okrog skupnega središča težnosti. Neka tretja zvezda je šla tik mimo sonca in njegovega spremljevalca ter povzročila na površini zadnjega ogromna gibamja. Velikanski kosi žareče, plinaste mase so se odtrgali od njega v vesoljnost. Mimoido-ča zvezda se je spremljevalcu tako približala, da je pretrgala nevidno zvezo, ki ga je držala v skupnosti s soncem in ga potegnila s seboj. Toda kosi njegove plinaste materije, ki so se prej odtrgali, so ostali v težnostnem področju sonca, čeprav je njih materna zvezda izginila neznano kam .v daljave veso-Ijnosti. Iz njih so nastali počasi planeti, ki jih danes poznamo, meseci, repatice in meteori. To je na kratko nova domneva o nastanku zemlje in ostalega sončnega sistema, ki jo je ravnatelj Har-vardskega vseučilišča prof. dr. Har-low Shapley označil za najvažnejši dogodek v astronomskem področju zadnjih let. Teorijo pa je postavil pred 1'eti sloviti ameriški zvezdo-slovec dr. Henry Noriš Russell. Čez nekaj časa jo je sam zavrgel, ker je menil, da bi bilo preveč ugovo- •aMIKSBBHMBHIMW Guise je z besno nestrpnostjo ugibal, kaj bi utegnilo biti vzrok, da je papež tako iznenaida snedel besedo... "Sicer pa je denar tu", si je dejal naposled; "treba Je samo, da si vzamem izgrda, česar Sikst izlepa ne da! A gorje starcu, če pade kdaj t moje rokel. . ." Njegov načrt je bil na vso moč preprost: korakati t málin, pobiti, fcar najde živega, naložiti vreče na telego ln prepeljati plen v Guiški dvorec. Picouic in Croasse sta opazila četo, ki se Je bližala v vojnem redu. 'Vrniva se zdaj v málin", je rekel Picouic. "Oh", se Je uprl Croasse, prestrašeno zroč na vojnike, "ali ne bi bilo bolje, da Jih spustiva mimo? Saj jih lahko opazujeva od zadaj...'' "Sram me Je, Croasse, da sfl moj prijatelj. Dajva, teclva povedat, da je sovražnik blizu." Picouic Je stekel in Croasse jo je ubral za njim. Toda čez nekaj trenutkov se Je nalašč spotaknil in pal na kolena. Picouic Je sam tekel dalje. Croasse se Je pobral ln je zdirjal pro. ti kapelici Sv. Roka, kar so ga neslo noge. Dosipel Je do nje baš ted'a¡j ko se je z druge strani približala četa. Croas-se Je mahoma začul težki korak obo. roženoev. Vztrepetal Je kakor šiba na vodi, meneč, da Jo Izgubljen. Toda tik proden Je Guiseva četa zavila na stezo, ob kateri je Bedel Croasse, ga je prešinila rešilna misel. Vzpel se Je na vogelni kamen, dosegel okno, ki se je spuščalo svetlobo na kor, rtrl g komolcem steklom ln skočil t kapelico. Ceta, ki jo jo vodil Maineville, Jo od. korakala mimo. Vsak drugI bi bil lzprevldol, da je a njo vred minila tudi nevarnost. Toda rov proti njej. Toda nazadnje jo je dr. R. A. Littleton spet oživil, in sicer zato, ker je našel celo vrsto noVih razlogov, ki bi mogli potrjevati. Sicer pa sta bila prva počet-nika te teorije ameriška zvezdo-slovca Chamberlin in Moulton, pozneje sta jo še bolj razširila, Angleža Jeffrey in Jeans. V zadnjih letih se je nabralo precej matematičnih razlogov proti njej. Glavni ugovor je bil ta, da se pretežni del mase v sončnem sistemu osredotočuje na sonce samo, in sicer predstavlja to 99 odstotkov vse mase svojega sestave, pri čemer pa imajo planeti več razmerne teže in vrtilne energije. Po novi teoriji pa ni težko določiti izvor planetnih tež. Planeti so svojo težo dobili pač od prvotnega spremljevalca našega sonca. Dr. Shapley pravi, da pomeni ta teorija velik korak naprej, Čeprav še ni popolnoma zadovoljive razlage o nastanku sončnega sistema. SREČOLOV ki se je vršil v prid društvene knjižnice in ga je z dovoljenjem odbora organiziral knjižnjičar tov. F. Kovač, je zelo dobro uspel. S či- 4 ZOBOZDRAVNIKA I J Dra. Samoilovic de Falicov f ♦ in Dr. Feliks Falicov I 4 Sprejemata od 10 do 12 in od I T 15—20 urt ( I DONATO ALVAREZ 2181 I T U. T. hif - J723 ♦ Slovenska gostilna "GRUTA DE POSTUMIA" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cene. — Rojakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ Avenida Forest 621 Buenos Aires — Chacarita Croasse Je slišal vse okoli kapelice zlovešč šepet, čeprav ni bilo nikjer nikogar. Jel si je domišljati, da so ga opazili in da hoče vsa četa udariti na ka. pelico. Kakor iz uma je iskal mišje luknje, kamor bi se zaril. Bezljal je po kapelici in butal v temi ob klopi in stole, ki so se sproti izpreminjali v sovražni, ke. že so bili v kapelici, že so ga lovili, vsa vojska njega edinega!... Ko je njegova groza presegla vse meje, se je Izprevrgla v hrabrost: pograbil Je atol ln s'e Je začel braniti. Nihče si ne more predstaviti besnosti, o katero jo orja. škl Croasse iztrebljal svoje odsotne sovražnike! "Spet eden na tleh!" je rjul. 'ILopo. vi, sto so vas loti enega! Da vas ni sram!. . . Na pomoč!. . . Milost, gospoda! Pomagajte! Morilci, razbojniki!..." Zdajci pa je telebnil, kakor je dolg in širok; prav tisti hip jo zagrmela v daljavi salva Iz arkebuz. Ta zamolkli grom mu Je vzel poslednji ostanek pa. meti. Prijel ao jo za železen obroč, ki ga Je po naključju utlpal z roko, in je začel vleči zanj, kakor človek, ki se utaplja, za vrbovo vejo. Med tem napenjanjem je mahoma začutil, do so plošča, v katero Jo bil obroč vdelan, vzdl-guje. S Silo obupa je vzdignil ploščo doce, la. Temna luknja je zazijala v .tleh. Croasse Je brez pomišljanja planil vanjo; ko Je z nogami utlpal kámene sto. pnlce, Je zdirjal po njih, ne da bi potegnil ploščo nazaj ln ne da bi prestal tuliti na pomoč in prositi usmiljenja. Dolg rov «a ja odpiraj pred njim. Toma je bilo kakor v rogu. Kam neki Je vodila podzemeljska pot?.. , Oro. as«» je božal, da mu je uhajal dih; $ti!m dobičkom bomo naročili zopet nove knjige iz Ljubljane, ki bodo gotovo dale mnogo veselja in vžitka našim številnim čitateljem. Tisti, ki niste imeli "sreče" pri dobitkih, jo boste p av knjigah našli, tako da niste denarja zavrgli, marveč ste ga prav dobro naložili. Na tem mestu pa se najlepše zahvaljujemo spodaj imenovanim to-varišieam, ki so prostovoljno žrtvovale kos zabave za razprodajanje srečk. Te požrtvovalne in zavedne čljanice so: Fani Badjalič, Rezka Í pa capan, Ivanka Mlečnik, Marija Drufóvka, Jelka Špacapan, Milica Špacapan, Irena Jekše in Olga Mau-rič. Rekord pa je odnsela Pañi Badal," č, ki je sama razprodala srečk za $ 35.30. Odbor S.P.D. I. OSEBNA VEST Gdčna. Olga Maurič, članica SPD. L, se je vrnila iz Paraná, kjer je bila na večtedenskih počitnicah pri svojem bratu. Bila je vsa navdušena za 1'epote tamkajšnjega okraja. Zaslužek pa je v splošnem pičel in posebno med domačim prebivalstvom ni videti blagostanja, kar povzroča moralno propadanje. Tujci pa da so bolj žilavi in, odporni ter zato bolje napredujejo. odmev svojih korakov je imel za dokaz, da so mu krvoloki še vedno za petami. Tedajci pa je treščil s čelom ob nekaj trdega. Uverjene, da so mu z buzdovanom razbili glavo, se je zvruil. Picouic je šele v mlinu opazil, da mu je tovariš izginil. Ker ga je bilo sram povedati res/nico je vzlic svojemu ogor. čenju rekel Pardaillanu, da je ostal Croasse v zasedi in hoče odvrniti napadalce od mlina. "Rad bi se mu bil pridružil", je do. dal, "teda moral sem vam javiti, da sovražnik prihaja.'' Pardaillan si je dejal, d'a je Picouic bojazljivem, 'Croasse pa vtelešeni pogum. Nato je zbral v veliki izbi vso svojo bojno silo, to je, mlinarja, nje. gove tri hlapce in desetorico mezgar-jev; z vojvodo Angoulémskim, Plcoul. com ln njim samim vred je bilo bra-niteljev mlina po tem takem sedemnajst mož. ženske kar jih je bilo pri hiši, »o se zaprle v izbo, ki je imela okno na poljo. IGospod Peretti je napeto opazoval vitezove priprave. Ko je čul, da se res bliža oboroženo kTdelo, Je prebledel. Vendar pa ta bledost nI b'la posledica premajhnega poguma. Pardaillan Je povel svojo četo ii hiše S steze so ee že slišali koraki Gui. sevih mož. Kmalu so ee pojavile v mraku njihove postave. "Ali je mladi Človek izdajalec ali ni?" Je ugibal gospod Peretti. "Kmalu bom vedel... MoJa usoda in usoda Francije sta nocoj v »okah tega ne. znanca... KaJkšna, prigoda! In v kakih ča&Ih živimo. Bože jnoJI..," P ra tisti mah pa so zagrmele arke-buze; plameni strelov *o bllsnill v noč ln tf »teze e« je zaiulo J«č*nj« nanjon. Koliko bo dobil "Proti ognju ste me torej zavarovali?" "Da, gospod Dreta." "In — koliko bom dobil, če pogori recimo nocoj ponoči moja hiša?" "Natanko vam ne morem reči, — toda najmanj dve 1'eti bo vsekako." Zarekel se- je i"Oč(\ sosedovu. gospa je prejle rekla: "Jabolko ne pade daleč od drevesa". Kaj pa je s temi besedami mislila?" "Paglavec, kaj si pa spet napravil?" IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Bueno Orden 3389 Buenos Aires cev in brezglavi beg ostalih. "Izkupili so jo!" je mirno rekel vitez. "Nabijte iznova. . . čeprav utegne miniti pol ure, preden se osvestijo po tem presenečenju!..." Nasmeh je za. igral n'ai Perettijevem obrazu. "Ni izdajalec'', je dejal sam pri sebi. "Bogme, Guis|e ne bo videl mojega denarja. Béarnec bo kralj!..." C Naglo je odprl vrata in prijazno po. klical viteza k sebi. "Jeli, gospod, rekli ste, da se pol ure ni bati novega napada?" ',Morda ga niti "čez uro še ne bo! Xa -kaj?. . ." "Ntu, dragi gospod, čas je da odri. nem s svojimi mezgi. . . Bojim se le..." "Da ne bi gospod Guiški, ako najde mlin zapuščen, poslal za vami krdela Jezdecev, ki vam bodo kmalu za. petami?. . ." "To Je .tisto, blagi prijatelj... saj dovolite, da vas imenujem tako?. . . V strašni zadregi sem! Ako me bodo za. sledovall... bi trebalo..." "Odpravite so brez skrbi!" so Je nasmehnil Pardaillan. "Obljubim vam, da zadržlm sovUažnlka do jutri zjutraj." "Kaj, ros bi hoteli?" Je vzkliknil Pe. rettl, resnično ganjen po vitezovi u-»treiljlvosti. "Rekol sem vam, da hočem pokva. riti Guisu račun.'' "Ali Je mogoče! Sami bi se upali zadržati to dobro oboroženo čoto? .. . Za. kaj opozoriti vas moram, da pojdejo mlinar mlinar in njegovi pomočniki z menoj..." "To si lahko mialim. Vsi ti gospodje «o toliko podobni mlinarjem, kolikor sem Jaz podoben papožu." Gospod Peretti se je zdrznil. (Nadaljevanje) NIC STRAHU PRED DEŽJEM ALI MRAZOM Naš ANAT0MYC LONDON v obliki raglana in slipona je nepremočljivo impregniran, eleganten in udoben. Primeren je za vsako vreme in za vsako priložnost. Obleke iz sristne volne in na mero brezhibno ukrojene, po: $ 35. $ 39. $ 45. dobite le pri: "RECORDMAN" Corrientes 2084 Velika zaloga izgotovljenih oblek za dečke in moške. Če pokažete ta oglas, dobita 5 olo popusta. Ako hočete biti zdraviieni od odgovornega zdravnika zatecite se k j j Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE- PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- li:ti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE 81OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Vozel in krompir Oni dan sem stopil v "štacuno". Gori na Paternalu. Saj ni nič drugega, kot je drug "almacén". V bistvu je razlika le ta, da, tudi po slovensko lahko kupiš, kar želiš. Pa vendar sem videl nekaj, kar mi je obudilo spomine na nekdanje dni, ko smo bosopeti tekali v šolo, brali borovnice in jagode, sekali praproti vršičke in nagodili še marsikatero poniglavost, da je pela za konec celo palica. Prišla je v trgovino ženica in pričela: pol firkeljca kofeta, pol kile cukra, eno ta malo cikorijo, eno kilo soli... In je potegnila iz žepa robček in izvozljala iz njega solde. Kako živo sem se domislil, kako je bilo nekoč, ko so mati naročali, kaj naj prinesem iz "zadruge", ko sem šel v šole: eno flašo kapurja (petrolej), soli, vzigvanja (kvasa), intke, 2 kosa žajfe... Brez konca je bilo in v glavo mi nikakor nise hotete cele tiste litanije, tako da so jih morali mati nazadnje le napisati in so vse lepo zavili in napravili na ruti vozel. Velika, plava ruta z belimi pikicami je bila. In potem so mi jo deli v malho: "Samo Bog varuj, da bi se kaj špilal z ruto, zakaj, če zgubiš denar, se nimaš domov prikazati. Le pomisli, da je 35 soldov." Takole se res najde na Paternalu še nekaj pristno domačega, slovenskega: pol firkeljca kofeta in soldi v vozlu.. Pa je še kaj drugega tud.i Doma, smo krompir sila radi jedli. Kako ne? Saj je vendar tako imenitna košta, ki po pravici zasluži vso hvalo onega Ribničana, ki je na novi maši jedel "devet sort krampir-jev": kuhan krompir, pečen krompir, v oblicah krompir, tinstan kiumpñ*, surov, krompir, s sel'atoj krmopir, brez solate krompir, zmečkan krompir, v koscih krompir... in še drugih krompirjev, ki jim imena ne vajm... In še je bilo potem še "devet sort mlekov", to je pač bila nedopovedlivo lepa ohcet... In tako se je tudi gospod N... spomnil, da na svetu ni nič boljšega kot tinstan krompir — prav po slovensko bi se reklo pražen— pa saj ni beseda, ki ga dobrega naredi... Važno je to, da ima g. N. zelo rad tak krompir in oni d?n, ko ga je zadelo, da si je moral sam pripraviti južino, si je hotel napraviti poštene gostje. Kar celo kilo pra-ženega krompirja... Vse do tukaj je zgodba lepa in «UUS vzpodbudna. Vsak lahko ve da so piške, pečene ali pohane, boljše od krompirja. Gospod N. si je zaželel le ponižnega krompirja. In je v tem vreden posnemanja in tudi ima mnogo skromnih posnemalcev. In če si tam doma pojedel' eno skledo krompirja s kislim mlekom, potem se še nemara malo zakolebal na ranti pod hišnim stropom, si spet lahko vzel sekiro v roke in so šla polena na, vse strani s klance, da je bii'o veselje. Ali pa si jo vre-zal s koso ali z vilami. Da. Doma je bii krompir krotka in koristna stvar. Tukaj je pa tudi to včasih drugače. In tako se je zgodilo oni dan gospodu N. Eno kilo, ali bolje eno veliko kozo praženega krompirja! In potem v ómnibus. Pa, vam je šmentan ta krompir. Kot da zanj vožnja plačana ni, tako se je zadržal. Saj veste kako. In je g. N. na vso sil'o moral v špital. In je bilo potem zasliševanja : od kod je bila mast, od kod koza, kakšna, sol, od kod krompir... "probablemente papa polaca... o rusa..." Tako so dohtarji učeni. Gospod N. je pa dobro vedel, da je bila koza prevelika, želodec premajhen, Krojačnica MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 28 Vse muke je prenašal potrpežljivo. Vede'1 je^-da, je izgubljeno njegovo življenje, ni pa hotel biti strahopeten. Tudi danes je Mirovič sedel v svoji celici. Cétudi je moralo po njegovem biti že poldne, mu še vedno niso prinesli kruha in vode. Nesrečni jetnik jo mislil na svojo ljubezen, na usodo kneginje Daško-ve. Torej ga je popolnoma pozabila? Vedel je, da bi ji uspelo priti za trenutek k njemu, čet bi hotela.. U-pal je, da mu bo sporočila kak mal znak svoje ljubezni. Saj je bila vendar mati njegovega otroka L "Če bi hotela, bi ji bil'o lahko osvoboditi me odtod l Bogata je in vplivna 1" Mirovič je premaknil težko verige, s katerimi je bil prikovan na-zid. "Olgu, tvoje srce ni zvestejše od drugih! Ljubila si me tako dolgo, dokler sem bil srečen! — Toda ne, na nisi, kakor so druge, ti me nisi mogla, pozabiti l" V istem trenutku zaškripljejo vrata njegove ječe. Ni krenil z glavo, mislil je, da mu ječar prinaša kruha in vode. Zato se je začudil, ko je videl, da je vstopil neki častnik. V polmraku, ki je vladal v ječi ni mogel spoznati njegovega obraza. Mirovič je ostro premotril čast nika in ga spoznal. Prišel je Alek ómnibus pa preveč pijan... Kdor bo to zgodbo bral', si bo najbrže skušal izračunati, kdo da je ta gospod N. Pa je to čisto brezpo-trebno. Gospod N. je namreč vse časti vreden mož in prijatelj krompirju, kot- smo vsi skromni Slovenci, le navšečnost se mu je primerila, kar se vsakemu lahko zgodi. Zgodba je le satira na one naše rojake, ld so v dobrih časih dobro služili, pa še bolj dobro jedli in pili, po zgledu "kriožev, ki vedno več zapravijo kot zaslužijo." Danes so se pa časi tako zaobrnili, da je krompir sila drag in si ga ne more več vsak privoščiti in kruh se draži, zaslužek pa celo pada, tako da mora biti "koza" ved-na manjša in tudi pas se lahko skrajša za eno luknjo. Narod pa zabavlja in je vedno vsak te pameti, da so krivi drugi, najraje se pa na papeža spravijo in na duhovnike in seveda tudi na, kapitaliste. Brez dvoma, da očitki niso neutemeljeni in bi bilo treba v marsičem sprememb s strani teh. Toda zastonj je misel, da. se bo kdaj tako napravilo, rja bo svet zadavljen, ker' je KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires res, da ima večina ljudi "oči bolj velike kot usta"... Pa, saj vem, d t so dobri nauki kaj malo zaželjen', in tisti so zanje navadno najbolj nedostopni, ki so jih najbolj potrebni, zato bom kar piko napravil. Samo za nedeljo 11. aprila naj še vse povabim na Paternal na Av. del Campo 1653. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREGO 1583, — Bs. Aires EXPRESO "GORIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vso sfrar.i dežele. Zmerne c«ne in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VIIJjAKOEIi 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejSi spomin ja lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODEKITA". Posebne ceno z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentolo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmili zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires sander Potemkin! Ko sta bila oba poročnika, sta si bila dobra tovariša in prijatelja. Delila sta si mnogokrat zadnjo ko-pejko. Zdaj pa sla se motrila s hladnim in tujim pogledom. "Potemkin 1" vizkijiikne ¡Mirovič. "Ti si resnično! Mar si prišel, da uživaš mojo bedo? To je res zelo ljubeznjivo, res prijateljsko !i Gl'ej, ali nimam lepe verige okrog nog?" — Vsakdo od nas je šel svojo pot in ti si našel milost carice — njen najzvestejši si —" "Molči, Mirovič", ga resno prekine Potemkin. "Nisem prišel veselit se tvoje nesreče. Spomnil sem se onih časov, ko sva bil'a še tovariša. Prišel sem, da ti pomorem!" Mirovič je neverno motril Po-temkina. Potem mu ponudi, svojo suho roko. "Potemkin 5" vzklikne. "Mar si se zares spomnil najinega prijateljstva? Oh, to mi zadostuje» Že davno sem zadvomil o človečanstvu v ljudeh. Videl sem samo izdajice, ki 80 me pustili tu na cedilu. Ker pa si prišel', dokazuješ, da imaš pošteno in odkrito srce!" "Obžalujem te, Mirovič!" nadaljuje Potemkin. "Ne razumem te kako ti je moglo priti na misel, o-svoboditi in postaviti na carski prestol polblaznega bolnega človeka? Ko sem te tedaj dal odvesti, sem storil samo svojo dolžnost. Ali razumeš, da nisem mogel drugače?" "Razumem", odgovori odlkrito Mirovič. "Ti si caričin častnik, veru- ješ vanjo in moral si jo poslušati." "In veruješ, Mirovič, da imiani namen te rešiti?" "Verujem". "Upam, da sam sebi ne lažeš, in da veš kakšna je tvoja bodočnost?" "Čaka me smrt", odgovori Mirovič. "ne bojim se je!" "Nesrečnik! Tebe čakajo vešala! Carica te ne bo pomilostila. Ne sme te pomilostiti i" "Vem, da moram umreti", vzklikne Mirovič. "Čim preje, tem bolje!" "Mlad si!" reče Potemkin z mehkim glasom. "In če sam nimaš upanja, da se rešiš, imaš vendarle človeka, kateremu si drag. Saj veš koga mislim?" "Jetnik se zgane. Potemkin stopi liarlo k njemu in mu šepne: ",Še je možnost, da se rešiš." "Kako? — Jeli mogoče? Da živim, živim zanjo? Ah, dragi prijatelj, ti veš, kako jo ljubim. Ni treba da ti povem ime. Če ostanem pri življenju, da, jo osrečim, te bom zahvalil na kolenih!" "Živel boš. Gre samo za podpis, za nek podpis? Popolnoma oproščen ne boš. Na vešala bodo mesto tebe poslali nekoga drugega, tebe pa bodo poslali v Sibirijo, odkoder potem lahko pobegneš. Ona pa te lahko spremlja, če bo toliko pogumna." "Ona je pogumna!" vzklikne Mirovič. "saj me ljubi. —• Prijatelj, tovariš — Potemkin i Povej mi, kaj naj storim! — Vse hočem storiti!" "Kaj storiti?" ga vpraša Potemkin. "Podpiši tole! Poleni si gotovo prost. "Potem sem prost?-' zatrepeta nesrečni Mirovič. "Daj mi spis, Potemkin! Toda, ali ne bom potem še bolj nesrečen, kot sem že? Dragi Potemkin, prečitaj mi spis!" Potemkin ^zvleče pap'r in čjitai polgalsno. "Izjavljam in globoko obžalujoč priznavam pred svojo smrtjo, da me je grof Gregorij Orlov, kakor tudi vse ostaie tovariše podkupil in nagovoril, da strmoglavimo carico Katarino, in da jo vržemo s prestola. Prisegam pri najvišjem Bogu, da, sem govoril čisto resnico in da je bil Gregorij Orlov vzrok vse zarote." Mirovič je pazljivo poslušal Po-temkinovo čitanje. Obraz pa mu je polila temna rdečica. "In kaj na storim s to izjavo?" "Podpiši jo, ubogi prijatelj!" "Saj to bi bila laž!" reče Mirovič mirno, kakor preje. "Priseči morem, da, je Orlov pri vsej stvari popolnoma nedolžen. — Prav nasprotno, imeli smo ga za svojega največjega sovražnika!" Potemkin je nestrpno stal pred ujetnikom. "Kaj me ne razumeš, Mirovič, ali nočeš razumeti? Pomiloščen boš, zato pa ti ni treba storiti drugega, kakor to. da podpišeš. Sicer pa bom moral samo obžalovati kneginjo Daškovo, ki brez tebe ne more živeti. To je bil tudi vzrok, da sem zaprosil carico za tvojo pomilostitev !" "Da, toda zakaj moram na vsak način obremeniti Orlova? Če to storim, bo on tisti, ki bo šel' mesto mene na. vešala 1" "Pa če tudi bo tako, kaj to tebe briga?" odgovoi-i Potemkin. "Orlov je bil vedno nasilen in grd človek. — Ne oklevaj, Mirovič. Tu imaš črnilo in pero!. Podpiši 1" Potemkin potisne papir v Mirovi- tivnotku je odskočil. Pred njegovimi očmi je Mirovič raztrgal izjavo na tisoč koscev. "Vidiš, tu imaš", je kričal' razburjeni jetnik. "Tu imaš izjavo, s katero si hotel napraviti iz mene lopova". "Ti si blazen. Kaj si storli?" je besnel Potemkin. "Blazen sem?" je kričal glasno Mirovič. "Mar mislite vi, da sem v svoji bedi tudi še zblaznel? Ne, hval'a Bogu, še imam zdrav razum! Še vedno vidim ljudem v srce. Tudi v tvoje vidim, Potemkin 1 Vidim tvoj slabi namen! Nisi prišel kot moj dobri prijatelj, temveč prišel si me prav po vražje izkušat! — Ti si odposlanec svojeglave./ nasilne carice, ki je poleg vsega tudi slaba žena! Trepetate pred Orlovom, ki se vrača, kaj ne? Motil' bo vajino ljubezen?" "Mislili ste, da vam bom jaz v verigah služil za slepo orodje? O, ne, Potemkin ?" Onemogel je omahnil na vlažni zid. Potemkin pa'je stal poleg njega s stisnjenimi pestmi v svoji brez-močni jezi. "Nesrečneži!" vzklfikne naposled, "v moji navzočnosti si razžalil Ka,-tarino 1 — Pokazati ti hočem, da imam še sredstva, ki te prisilijo k priznanju. — Sem, krvniki L" je Potemkin vzkliknil. "Naj se odpre sedaj pekel bolečini Zdaj si izgubljen Mirovič!" Trikrat je udaril Potemkin z nogo na tla ječe. In zdaj — Mirovič ni verjel svojim očem. Na tl'eh ječe se odpro tajna vrata, katerih "eve roke, ki so se tresle. Ali v istem preje ni nikdar opazil. List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Iz uprave "Slovenskega lista" CENJENI NAROČNIKI IN NAROČNICE Nič nam ni neprijetne j šega, kot pisati te vrste člankov, ki bi lahko izostali in na njih mesto prišlo kaj drugega koristnejšega, če bi vsak naročnik in naročnica vršil redno svojo dolžnost. V prvi številki Slovenskega lista smo povedali, da list brez zvestih in točnih naročnikov ne bo tak, kot bi moral biti in bi lahko bil, čci bi bilo le malo dobre volje pri vseh. Vsak slovenski izseljenec bi moral čutiti dolžnost, brez našega opomina, da se naroči na edini list v Južni Ameriki in da točno poravna skromno naročnino. Zavedati bi se morali, kako odločilna vez je, bodisi na kulturnem, gospodarskem, socialnem ali narodnem polju skupno glasilo, ki je veren izraz vsega našega bitja in žit j a. Tiskana beseda je orožje, ki več zalege kot topovi in strojnice. Organiziranega nastopa brez tiskane propagande si sploh ni mogoče misliti. Tega pa se slovenski izseljenci vsa premalo zavedamo. Priznati moramo, da je med našimi izseljenci res precej ponosnih in zavednih ljudi, ki so steber vsega, našega delovanja. Le preveč pa je malomarnežev, vsled katerih vsi drugi trpijo. Izseljenstvu v korist smo sei morali odložiti, da v bodoče ne homo kreditirali lista nobenemu. En mesec po zapadli naročnini bomo list vsakemu ustavili, razen tistim, ki bodo prosili, naj iz tega ali onega vzroka počakamo. Nekateri že imate poleg naslova datum, ki vam pove, do kdaj imate plačano naročnino: Prva številka pomeni dan, druga mesec in tretja leto. Drugi boste dobili enako potrdilo s prihodnjim tednom. Torej vsi, ki niste z naročttiino v redu, dobite samo še nekaj številk, tako da boste lahko med tetm časom napravili svojo dolžnost ali pa nam sporočili, da naj počakamo. One naročnike, ki živijo v mestu, bo obiskal naš inkasant. Vljudno prosimo, da mu greste na roko, da ne bo hodil zastonj ter tratil brez potrebe čas in denar za poti. Naročniki itn naročnice! Prepričani smo, da popolnoma razumet6 ta naš opomin in da tudi soglašate z njim. Mi pa homo od naše strani tudi poskrbeli, da boste list redno in o pravem času prejemali. LISTNICA J. N., Misiones. — Kot želite. Po. zdrav! A. S., V. Marteili. — B|omo spremenili. Glede naročnine vzeli na znanje. Pozdrav! J. P. D., Córdoba. .— Za to številko prispelo prepozno. Pride v prihodnjo. Pozdrav! L. T., Jujoy. — List oddamo nai po. što v petek zvečer ali najpozneje v so. boto zjutraj. Poglejte na poštni pečat, kjer se vidi, kateri dan in uro je bilo odposlano z glavne pošte. Hvala za naročnino. ¡Sprejmitfe naše pozdrave! F. G. Brinkmann. — Na nalročnini dolgujete dve leti in je zato razumljivo, da smo Vam list ustavili. List Vam bomo ponovno pošiljali, kot že. lite. Pozdrav! A. Z., V. Real. — Vi želite, da pride list v soboto popoldne ali vsaj v nedeljo zjutraj v Vaše roke; želimo po drugi strani tudi ml, da bi naim vsak poravnal naročnino vgaj en mesec potem ko mu poteče! Bodite točni pri plačevanju naročnine, in potem ima te tudi pravico reklamirati! Da ste nam zdravi! t A. K., Sao Paulo. — Nakazani nam denar smo dobili potom B. Germánico. Sprejmite naše tople pozdrave! Mirovič je vztrepetal; prenesti ni mogel prizora, ki se je nudil njegovim očem. Iz globine so po lestvi prihajali temni ljudje, za njimi pa še dva, ki sta bila rdeče oblečena. Nekateri so nosili težko orodje, dva od njih pa sta nosila železno peč. V trenutku je bila Mirovičeva ječa, spremenjena v mučilnico. V kratkem času je gorel v peči ogenj, da je ječo napolrila grozna vročina. Skozi vrata vstopi zdaj preiskovalni sodnik in njegovi pomočniki. Potemkin ostane v sredi. Preiskovalni sodnik grof Golicin stopi pred Miroviča, mrko ga pogleda in reče: "M rovič, doslej ¡ste vse tiajilil! —• Opozarjam vas, da bo vaše molčanje poslabšalo vaše stanje!', Povejte končno resnico! — Povejte, kdo vas je nagovoril k vstaji proti naši carici, njenemu veličanstvu carici Katarini 1" Mirovič se je vzravnal v svojih verigah. Njegov bledi obraz je ponosno zrl na navzoče', posebno pa na Potemkina. "Izjavljam svečano", prične Mirovič, "da sem se odločil popolnoma sam osvoboditi Ivan Antonovi-ča in ga kronati za carja. Vsi ostali tovariši pa so se priključili na moje prigovarjanje. — Edini krivec sem jaz!" "ln Peter Voroncov?" vpraša grof Golicin in si pogladi svojo dolgo, svo brado. "Mar boš tajil, da je Peter Voroncov «koval zaroto t On te je nagovori, da si se dal podkupiti od one tretje osebe I" "To je laž!" zaklikne Mirovič. "Voroncov je nedolžen!" "On je prišel' k tebi", nadaljuje Golicin mirno, "in ti je rekel, da dobiš od grofa Orlova dvoje posestev in veliko svoto v gotovini, če se postaviš na, čelo zarote proti naši carici !T Začudeno pogleda Mirovič preiskovalnega sodnika — potem pa se ponosno obrne od njega. "Ti si caričin služabnik", mu odvrne. "Veš prav dobro, da nimam prav nič skupnega z Orlovom. Toda dobil .si nalogo, da izsiliš moje priznanje. Jaz pa ti rečem zadnjikrat: Grof Orlov ni zasnoval' naše zarote!' Ne poznam ga!" "Mučila sem!" veli hladno grof Golicin. Vistem hipu se vržeta na Miroviča oba krvnika, zgrabita ga za roke in mu stisneta z ostrimi kleščami palce, ki so mu takoj razrezale nohte ter se mu globoko zažrle v meso. "Močneje!" ukaže Golicin. "Pokažite vso svojo moč, krvniki!) Priznal bo, ko bo začela teči kri!" Mirovič vrže glavo nazaj in zapre oči. Grozne bolečine je trpel. Stisne zobe — a ne prizna. "Preidimo k drugi stopnji!" ukaže Golicin. "Španske čevlje". Eden izmed krvnikov prinese stol, na katerega pritisnejo Mirovča. Sezuje mu čevlje. Drugi krvnik pa prinese železne razbeljene čevlje in jih natakne Miroviču na noge. Grozen krik pretrese podzemsko ječo. Mirovič plane pokonci, da bi se osvobodil' groznih čevljev, toda krvniki ga potisnejo nazaj. "Priznaj!" je kričal Golicin, "pa te takoj osvobodimo vseh muk!" "Ne morem priznati, kar želite! Prekomorska pošta OGENJ NA FARMI Hartwick, N. Y. — Tukaj je postala žrtev plamenov farmarska hiša rojaka F. Hrena. Z hišo vred je zgorel tudi hlev in, z njim vred ir krave, telice in par konj. Domači S so si komaj rešili golo življenje. Kako je ogenj nastal ni znano, sumijo pa da, je bil povzročen od zlobne roke. KORNELIJ GORUP UMRL Qhieago. — Zadnjo nedeljo') je umrl v tukajšnji bolnišnici Kornelij Gorup, po domače "Čarli", star 66 let in samec, ki je bil čez 30 let agent znane Trinerje've vinske tvrdke in dobro poznan po vseh naših večjih naselbinah. Doma je bil od Št. Petra na Krasu in zapušča v starem kraju sestro. Iz Evrope dospejo 9. Florida . 10. C. Grande 13. Gral San Martin in Pssa. Maria V Evropo odplvoejo: 9. Monte Rosa in Alcantara 11. Kerguel'en 13. And. Star in C. Grande. RAZNO Nov model vojaš|kega. letala izdelujejo v kalifornijski tvornici Lockheed Aircraft za vlado Združenih držav. To letalo bo operiralo v stratosferi, t. j. v višini nad 10.000 metrov. Posebnosti novega aviona so seveda tajne, izvedenci pa z^goitaVJjaj ci> vsaj v Ameriki, día bodo Združene države dobil'e s tem novim vojnega letala odločilno nad-moč v zraku nad vsemi državami sveta. Naročniki: Kadar nam pošljete naročnino, napišite polno ime in naslov in sicer v pismo, ker ovoj vržemo proč in korespondenco še le pozneje, ko jo je več skupaij, pregledamo. Polno ime in naslov rabimo tudi zato, ker jih je več z enakim imenom in priimkom. RESTAURANT t( VIENES" 337 - Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cts., — Vsak večer svira prvovrstna godba. Se priporočata lastnika: TEMLIN & GOMBOC. POZOR POZOR Naznanjam, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih ČREVJARNICO »EMILIO" kjer imam v zalogi veliko izbero orevljev za dečke in deklice. Izdelujem nove ter sprejemam tudi v popravilo. Tobakarno — Prodajo igrač — Šolskih potrebščin Lastnik EMIL ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL, Bs. Aires Grofa Orlova ne poznam!" Oduren vonj pečenega mesa napolni malo celico. Mirovič se je onesvestil. Toda niti zdaj ga niso krvniki po nalogu sodnika pustili v miru. Pol'ili so ga z mrzlo vodo, nakar se Mirovič zopet zave. Grof Golicin ukaže, da se s trpinčenjem nadaljuje, toda Potemkin to prepove. Na njegovo povelje odidejo vsi iz ječe, le on ostane sam z Miro-vičem. "Videl si sedaj, Mirovič", reče svojemu bivšemu prijatelju, — "kam vodi tvoje molčanje. Bolelo me je, ko sem 'videl, kako te mučijo, toda prihraniti ti nisem mogel te perizkušnje. Vprašam te še enkrat: ali hočeš priznati? — Ali hočeš podpisati to izjavo?" "Nočemi!" odgovori nesrečnik. "Ne, tisočkrat ne! — Nočem, da kaznujejo nedolžnega k Ubijte me, sodite me, mučite me toda priznanja, katero hočete imeti vi, vam ne dam!" Počasi gre Potemkin proti vratom kjer obstane in se obrne proti Miroviču: "Hotel sem ti prihraniti vse to, toda ti me nočeš poslušati. — Vedes se kljubovalno in neprijatelj-sko proti meni. — Bodi torej. Glej, kaj si storil' iz svoje ljubice. Postala je revna in nesrečna! — Itne-ginja Daškova, ki si jo poznal — je mrtva. Ostala je samo kmetica Olga Ivatz!" Potemkin odpre vrata, nakar privedejo v celico neko ženo. Bila je krasna, mlada žena, oblečena v siromašne cunje. Črni lasje so bili razmršeni. Čez obraz pa se je ■ i h krvava brazgotina, dokaz, da jo je nekdo udaril z bičem. Nesrečnica boječe obstane pri vratih in pogleda onemoglega Miroviča. Toda hitro zapre oči, ker ni mogla prenesti grozne slike. "Naprej!" zakriči nekdo zanjo s surovim glasom. In takoj začuti silen udarec v hrbet, ki jo vrže v sredo ječe. Zdaj se pojavi stari knez Daškov, ogrnjen v svoj dragoceni plašč. V roki je držal pasji bič. "Tu sem, generalmajor Potemkin!" se obrne ta na carinečinega ljubimca,. "Sporočili ste mi, naj vam privedeni sužnjo. Nisem odlašal izpolniti vaše želje, dasi ne vem, za kaj se gre!" Pot/emki/n, pb z dr a Vi kneza. "Visokost", prične potem in da slugom znamenje, da odidejo in za-pro za seboj vrata, tako,