PoStmina plačana v gotovini. s ZHAJA VSAKO SOBOTO. Posamezna Številka Din 1*50 iO«>ogB"i c'ibfsbilosr.OjJ ni lovtfin Uredništvo in upravništvo tednika »Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št. 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.385/ Leto I. Kranj, dne 28. oktobra 1933. Štev. 19. Nekaj misli po volitvah v Delavsko zbornico. Prva seja novoizvoljeni Kranj, 26. okt. 1933. V sredo, dne 25. t. m. se je ob 6. uri popoldne vršila v slavnostni sejni dvorani občinske hiše prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Odborniki so se seje udeležili polnoštevilna Novi občinski odbor sestavljajo sledeči gospodje: Ciril Pire, Mavrilij Mayr, Josip Tajnik, Franc Berjak, Ožbald Gros, Ignac Maj-nik, Franc Krt, Mihael Jereb, Ivan Košnik, Janko En-gelman, Adolf Prah, dr. Simon Dolar, Lovro Rebolj, Adolf Kern, Oimar Čolnar, Stanko Završnik, Josip Porenta, Ciril Jakofčič, Jožef Fejfar, Franc Istenič in Miro Peterlin, ki so bili izvoljeni na listi JNS, z nosilcem g. Cirilom Pircem ter dr. Franc Šemrov, Makso Fock in Anton Kumer, ki so bili izvoljeni na kompromisni listi dr. Semrova. Sejo je otvoril novoizvoljeni predsednik občine g. Ciril Pire, pozdravil vse navzoče odbornike in posebej vladnega zastopnika g. dr. Ogrina ter prešel takoj k prvi točki dnevnega reda t. j. k poročilu o izidu volitev na dan 15. oktobra 1933. Omenil je, da je sresko sodišče odobrilo za občinske volitve listo JNS, katere predstavnik je bil on in listo, katere nosilec je bil dr. Šemrov. Prva lista je dobila 479 gla* sov, druga 366 tako, da je lista JNS zmagala z večino 113 glasov. Po § 47 občinskega zakona pripada prvo imenovani listi 21 odbornikov, drugi pa trije. Izmed kandidatov na listi JNS je bil izvoljen odbornikom tudi g. Miro Peterlin, lastnik hotela »Kranjski dvor", ki je pred volitvami podpisal izjavo, da kandidira na tej listi. Ko pa je bila lista že vložena na sreskem sodišču, je g. Peterlin napram g. Berjaku in njemu osebno izjavil, da ne kandidira na listi JNS ampak na oni g. dr. Šemrova. Pri volitvah je bil g. Peterlin izvoljen kot peti na listi JNS. Pozvalo se ga je, da odstopi od izvolitve, kar pa do danes ni storil. Po tem kratkem pojasnilu je g. predsednik nagovoril zbrane odbornike s sledečimi besedami: »Slavni odbor 1 Povodom prve seje po novem občinskem zakonu z dne 14. marca t. 1. novoizvoljenega občinskega odbora mestne občine Kranj vas, gospodje tovariši, kar najiskrenejše pozdravljam. Ko me je zaupanje meščanstva že v četrtič postavilo na čelo občinske uprave, izjavljam, da bom po svojih skromnih močeh skušal zadostiti prevzeti nalogi. Naslanjajoč se na večino občinskega odbora in zanašajoč se na lojalnost spoštovane manjšine bom vodil mestno občino dogovorno z občinsko upravo v dosedanjem pravcu po jasno začrtani poti naprej. Ni mi treba še posebej povdarjati, da bom kot predsednik občine smatral za svojo prvo in glavno dolžnost, da bom postopal pravično in nepristranski napram vsakemu, ne oziraje se niti na levo, niti na desno. Povdarjam, da je župan z občinsko upravo le izvršilni organ občinskega odbora in na vas je, gg. tovariši, da z modrimi nasveti ter inicijativnimi, na realni podlagi slonečimi predlogi oz. sklepi pospešite ga občinskega odbora. delo v prid občini. Seveda se bo naše delovanje moglo gibati le v okviru za letošnje leto dovoljenega proračuna. Ohraniti moramo ravnovesje med izdatki in dohodki, pa tudi pri sestavi novega proračuna bomo strogo morali paziti nato, da z ozirom na težke čase ne bomo naprtili davkoplačevalcem novih bremen. Obračam se z vljudno prošnjo na navzočega vladnega zastopnika g. sreskega načelnika dr. Ogrina, da nam bo stal ob strani in podpiral stremljenje občinskega odbora za razvoj mesta Kranja. Slavni odbori Občinski odbori so predvsem gospodarske korporacije, naravno pa je, da mora biti njih delovanje in zlasti udejstvovanje na zunaj v skladu s smernicami državne politike. In te smernice so se od zadnjih občinskih volitev, ki so se vršile pred dobrimi šestimi leti, korenito izpremenile. Z zgodovinskim manifestom z dne 6. januarja 1. 1929 je naš modri kralj napravil konec desetletni politični zablodi, obenem je pa položil trden temelj za nadaljni Nekaj rezultatov volitev v Delavsko zbornico. Volišče volil, upravič. volilo plavo rdečo belo zelen. nev. Jugočeška d. 828 673 97 383 169 — 24 n. 82 47 41 3 — 1 — Jugobruna d. 531 481 63 285 123 — 10 n. 45 45 32 2 3 — 8 Textilindus d. 166 147 27 27 84 — 9 n. 10 8 8 '— — — — Intex d. 276 249 36 141 72 n. 10 10 10 — — — — Semperit d. 258 210 55 154 1 — —. n. 13 11 10 1 — — __ Kranj I. d. 719 229 42 124 58 — 5 n. 102 61 35 5 4 16 1 Kranj II. d. 837 335 47 190 98 — — It. 141 90 52 10 10 15 1 Skupaj del. 3615 2364 367 1304 605 — 48 nam. 403 272 187 23 17 32 10 V Tržiču je dobila med delavstvom plava 207, bela 939, rdeča pa 544 glasov; v nameščenski skupini pa plava 62, rdeča 11, bela 27 in zelena 8 glasov. V Škofji Loki: delavci-plava 94, rdeča 27 in bela 255 glasov, v nameščenski skupini plava 23, bela 4 in zelena 14 glasov, rdeča nič. V Kranju je dobila nameščenska skupina 72°/o vseh oddanih glasov. Volitev so se vzdržali mojstri Cehi v „Jugočeški". Slaba udeležba je bila tudi od strani trgovskih pomočnikov v Kranju, med katerimi je tudi precej oddanih glasov rdečih — marksistične skupine. Od nameščenstva v industrijskih podjetjih je dobila plava-nacionalna lista 90% oddanih glasov. Rezultati iz volišča Kokra nam še niso znanu Volitve v Delavsko zbornico so za nami. Njih izid je tak, kakor se ga je z ozirom na položaj tudi dejansko pričakovalo. Izvedba volitev je zahtevala od Delavske zbornice ogromnega denarja in to v času, ko vsled gospodarske krize na vseh koncih primanjkuje denarja in se v vseh, pa bodisi privatnih ali državnih gospodarskih podjetjih in ustanovah uvaja sistem skrajne štednje. Štednja bi se morala uveljaviti danes še toliko bolj v Delavski zbornici, ki je ena najvažnejših socialnih ustanov in vsled tega gotovo v prvi vrsti poklicana, da dobro gospodari s težko pri-služenim delavskim in nameščenskim denarjem. Ogromne vsote so bile izdane za volitve od tiste socialne ustanove, ki v teh težkih časih nima nikakih sredstev na razpolago za podpiranje in vzdrževanje brezposelnih mas, kar bi morala biti danes njena najsvetejša naloga. Vsakdo bo rekel, da so bile volitve pač potrebne in zahtevale izdatke, katerih se ni bilo mogoče ogniti. Tega mnenja smo vsi, vendar pa se ne strinjamo s tem, da se je osvojil bal tak način volitev, ki je najdražji in ki je zahteval samo radi načina oziroma sistema stotisoče delavskega in nameščenskega denarja. Na tisoče kuvert in stotisoče listkov je bilo potrebno pripraviti in nebroj razglasov je bilo treba izdati. Ali ni bilo mogoče izbrati cenejši način volitev napr. skrinjice, katere so bile svoječašno v veljavi in potom katerih bi se volitve izvršile hitrejše in istotako tajno? Mar so bile te skrinjce napravljene samo radi tega, da so gotove tvrdke zaslužile milijone težko zbranega državnega denarja in da danes ta milijonska vrednost leži mrtva, brez uporabe? Ako je skupščina Delavske zbornice osvojila ta najdražji način za izvedbo volitev, mar ni bila dolžnost nadzorne oblasti, da tak sistem ovrže? Mar ni znak slabega gospodarstva, da se na eni strani uvajajo sistemi skrajne štednje, na drugi strani pa brezvestno razmetavajo ogromne vsote in to samo radi kapric volilnega sistema, medtem ko se je za omiljenje brezposelnosti uvedel pri nas »Bednostni fond", katerega namen je pravzaprav dopolniti socialno dolžnost Delavske zbornice. .x£IT.:Ti».A (. 1Xji \ i ti .. Neumljiva nerednost se je opazila v volilnih imenikih, kateri so bili skrajno površno in malomarno sestavljeni. V nameščensko skupino so bili od raznih delodajalcev vpisani delavci in delavke, v delavsko skupino pa izrazito nameščenski poklici, kakor trg. pomočniki, in to največ v škodo nacionalne nameš-čenske skupine. Vsako posamezno podjetje, oziroma delodajalec je imel poseben listek, na katerem so bili vpisani dotični uslužbenci. Kaj lahko so se ti listki zgubili ali bili celo ukradeni, saj je ugotovila volilna komisija, da so manjkali uslužbenci cele abecedne črke pri posameznih delodajalcih. Volilni imeniki bi morali biti praviloma razgrnjeni na sedežih volišč 10 dni tako, da bi se termin končal 14. 9. Kranjska mestna občina napr. je prejela imenik tako pozno, da je bil razgrnjen samo tri dni, torej absolutno premalo časa, da bi se dale nepravilnosti v imeniku zreklami-rati. Volilni imeniki, ki so bili napravljeni v največji naglici, so v resnici dokaz površnosti naših socialnih ustanov. Vse graje vredno je, da so v splošnem delodajalci, podjetja in občinstvo pokazali za stanovske volitve svojih uslužbencev mnogo premalo interesa in zanimanja. Ne smelo bi biti delodajalcu vseeno, v katero skupine so razpredeljeni njihovi uslužbenci. Glavna borba rdeče-marksistične skupine je naperjena baš proti delodajalcem, ker zahteva znižanje delavnega časa in povišanje plač, kar pa je v današnjih razmerah neizvedljivo. Zahteva se mora vedno prikrojiti dejanskemu položaju In moči delodajalca, ker bo sicer podjetje, v katerem se bi uveljavile marksistične zahteve, prišlo v težko če, kar ima za posledico odpust večjega dela uslužbencev in zmanjšanje rentabilnosti dotičnega podjetja. Tudi uslužbenci, posebno nameščenci, in to v prvi vrsti trgovski nastavljena', so pokazali pri teh volitvah popolno stanovsko nezavednost. Za volilno agitacijo so bile izdane velike vsote, posebno od strani marksistične skupine, katera je razpošiljala okrožnice in svoje časopise nameščencem, zlasti trgovskim pomočnikom, v katerih so se sicer na dopusten a obenem na najbolj demagoški način blatile nacionalne liste, grozili itd. Da nevedno delavstvo naseda vabljivim demagoškim kričanjem marksizma, bi bilo še razumljivo. Nerazumljivo pa je, da so med nameščenci nezavedneži, ki se dajo zapeljati marksistični demagogiji, o čemur pričajo volitve, ter s tem postali krvniki svojih stanovskih interesov, škodovali sebi in svojim tovarišem! Interes nameščenstva je, da se nameščenski denar v Delavski zbornici uporablja za nameščenske namene, to je, da se zahteva nameščensko samoupravo v Delavski zbornici in da se priseljevanje tujcev omeji oziroma popolnoma ustavi v interesu omeje- vanja brezposelnosti domačih delavnih moči. Pri marksistih pa imajo baš ti tujci glavno in odločilno besedo in je vsled tega razumljivo, da so njih težnje v nasprotju s težnjami naših nacionalnih društev. Izid volitev je izpadel za nameščenstvo-posebno trgovsko-nezadovoljivo. To je znak, da potrebuje trgovsko nameščenstvo pravilne orijentacije in malo več duševne izobrazbe. Iz nacionalnega stališča in po pregledu volilnih imenikov, z izidom tudi ne moremo biti povsem zadovoljni. Ta imenik nam pove, da baš nacionalno opredeljeni nameščenci niso storili svoje stanovske dolžnosti. Žalostno je dejstvo, da so se mnogi, ki drugače aktivno sodelujejo v raznih nacionalnih in drugih takih društvih, od svojih stanovskih volitev popolnoma ab> stinirali in se uslužbenci uglednih delodajalcev korporativno niso udeležili volitev. Ne nacionalizem v želodcu in na jeziku, ampak nacionalizem v srcu je pravi nacionalizem, ker le s takim nacionalizmom bomo stvorili nacionalno državo. Stran 2. .TRIGLAV Štev 19 razvoj in konsolidacijo jugoslovenske države s svojo svečano izjavo: Čuvati edinstvo naroda in dr* žavno celino, to je najvišji cilj moje vladavine in to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakega. In to, prijatelji, mora biti tudi najvišji zakon za nas, za vse občinske odbore, ki morajo postati trd- . njave narodnega in državnega edinstva. Sveta dolžnost nas veže, da delujemo v smislu šestojanuar- • skega manifesta, in da pritegnemo k skupnemu delu za dobrobit države vse, ki so dobre volje, nikdar pa onih, ki so zakleti sovražniki narodnega in državnega edinstva in se nam ponujajo le takrat, kadar hočejo speljati nekoliko vode na svoje separatistične mline. Gospodje! Srce in čut hvaležnosti nam velevata, da se ob svečanem trenutku, ko se pričenja nova upravna doba kranjskega občinskega odbora, spomnimo onega, ki nam je rešil domovino, našega narodnega, viteškega kralja, ki naj bo nam vsem svetel vzgled v izpolnevanju dolžnosti napram narodu in državi. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander L! Naj živi pre-jasni kraljevi dom!" Po spontanem vzklikanju Nj. Vel. kralju je g. predsednik predlagal, da se pošlje Nj. Veličanstvu vdanostna brzojavka, kar so navzoči odborniki enoglasno vzeli na znanje. K besedi se je oglasil dir-Košnik, ki je v prvi vrsti predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke še min. predsedniku dr. Srskiću, predsedniku stranke JNS Uzunoviću in ministru dr. Albert Kramerju. Predlog je bil sprejet proti štirim glasovom opozicije. Dalje je predlagal« da se vzame. ustna izjava g. Miro Peterlina gg.; Pircu in Berjaku o odstopu kot kandidat jia listi JNS na zapisnik ter pošlje banski upravi, ki naj razsodi, če je g. Peterlin na podlagi te izjave izvoljen ali ne. Obenem naj banska uprava pojasni, če je g. dr. Šemrov občinski dobavitelj ali ne, ker kot tak ne more biti v odboru. Oba predloga sta bila proti štirim glasovom sprejeta. Ko je g. sreski načelnik dr. Ogrin po lepem nagovoru zaprisegel vse navzoče odbornike, je predsednik g. Pire poročal o delovnem načrtu novega odbora. Znova je povdarjal, da bo morala občinska uprava pri izvedbi načrta strogo paziti na to, daliodo izdatki v ravnovesju s prejemki in da se v nobenem slučaju ne obremeni davkoplačevalcev z novimi do-kladami. Kot eno najvažnejših nalog novega občinskega odbora je v prvi vrsti omenil zgraditev osnovne šole, v kateri namen ima občina že 1"5 milijona dinarjev in potreben stavbeni prostor. Dalje bo treba izvršiti regulačni načrt, za katerega so pripravljalna dela v tiru, dovršiti kanalizacijo in misliti na razširjenje oz. ojačenje vodovoda. Omenil je, da je bil Kranj lansko leto sprejet med letovišča. Ce pa naj Kranj kot letovišče uspeva, se morajo ustvariti vsi predpogoji za to. Znano je, da ima mesto in okolica svež zrak, lepe sprehode, udobne hotele, nima pa udobnega javnega kopališča, brez katerega je nemogoče misliti na razvoj tujskega prometa. Prejšnji občinski odbor je v ta namen že zaprosil za posojilo 700.000 dinarjev in se je za kopališče dobil na levem bregu Save naravnost idealen prostor. S pripravljalnimi deli bo treba pričeti takoj, da bo novo kopališče, ki bo brez dvoma mnogo pripomoglo k razvoju kranjskega mesta, prihodnjo sezono že otvorjeno. Ko je podal k delovnemu načrtu še par smernic g. sreski načelnik dr. Ogrin in so bili v občinsko upravo na predlog odbornika Čolnarja imenovani gg. Mavril; Mayr, Josip Tajnik in Franc Berjak, je predsednik g. i Giril Pire zaključil sejo. prijavah naj se označi natančno ime in priimek, očetovo ime, rojstno leto in kraj, domovinska občina in srez, poklic in bivališče ter vojaški čin (šarža). Obravnava proti bratoma Mali. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je v sredo pričela razprava proti morilcema Amalije Mali-jeve od Sv. Roka pri Št. Vidu na Dolenjskem Antonu in Andreju Maliju ter Mariji Golmajerjevi, ki je obtožena sokrivde na umoru. Za razpravo vlada veliko zanimanje. Prečitala se je dolga obtožnica nato pa zaslišalo posamezne krivce. Po zaslišanju prič, govorih braniteljev in državnega pravdnika, bo sodba izrečena prihodnji torek. Daljše poročilo o tem bomo priobčili v prihodnji številki. VSAKA SKODELICA Kathreiner Kneippove sladne kave s Pravim Franckovim dodatkom je skodelica zdravja! Vprašajte enkrat Vašega zdravnika, morda bi to tudi Vašemu zdravju dobro služilo! Iz Kranja. Razglas. Davčna uprava v Kranju naznanja, da se nahaja pri mestnem županstvu na vpogled seznam oseb zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo razpravljale pred davčnim odborom v Kranju. Ta seznam je razgrnjen osem dni ter se ga nato vrne davčni upravi. Dan razprave je 7., tfl, 9. in 10. novembra 1933 z začetkom ob osmi uri. Ostro streljanje. Strelska družina v Kranju poziva vse člane in vabi vse prijatelje strelskega sporta na ostro streljanje z vojaškimi in malokaliber-skimi puškami, ki ga odslej vsako, nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne do nadaljnega in v slučaju lepega vremena prireja na svojem, strelišču v Struževem. Brezposelni in siromašni člani družine .imajo pri nakupu municije poseben popust. Dohod na strelišče je mogoč z. vsemi vozili (razun tovornih avtomobilov). Sestanek pr}javjjencev in interesentov za industrijsko trgovski in obrtni tečaj se vrši v nedeljo, 29. t. m. ob 9. uri dopoldan v pisarni Združenja trgovcev. Sestanek je neobvezen in se vabijo vsi, ki imajo, interes in smisel za tečaj. Določil se bo učni red. ter dogovorilo glede obiska posameznih predmetov tečaja. Občni zbor Glasbene šole. V sredo zvečer se je vršil v gimnaziji občni zbor tukajšnje glasbene šole. 0{voril ga je predsednik g. dr. Simon Dolar, ki je povdarjal težki finančni položaj šole. Tajnik g. Vodenik je poročal o tekočih zadevah, blagajnik dr.. Sajovic pa o blagajniškem stanju. Nato je upravnik šole g. Fakin poročal o delu in napredku šole. Poročilo nadzorstvenega odbora je padala ga Vodenikova ŠOLSKE KNJIGE za ose vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneje v knjigarni „SAVA" V KRANJU EČlina zaloga monopolnih zvezkov za G o r e n i s ko. Na vsak način je bilo treba posaditi krompir, skoraj edini pridelek ubogih viničarjev. Kje pa dobiti seme? Preskrbeti ga mora župan. Kako ga kupiti, če v občinski blagajni pajek mrežo prede? Obrnil sem se za pomoč k moji zakonski polovici, o kateri sem vedel, da si je v štiriinpolletni odsotnosti najboljšega jedca in pivca družine prihranila nekaj lepo pisanih metuljčkov. Dobro je umela mojo skrb na blagor podložnikov, a ker ni nosila več dolgih las, mi je solznih oči izročila svoje prihranke. Kupim tri voze krompirja in razglasim, kdaj ga bom razdeljeval. Uspeh velikanski I Nobenega poziva niso občani tako točno izpolnili kot tega. Prišle so vse potrebne ovčice, a razun njih se je hotelo okoristiti tudi več nepotrebnih. Nobeden ni pozabil na vrečo ali košaro, pač pa jih je mnogo prišlo po krompir brez denarja. Žena mi zašepeče, naj ne dam krompirja na upanje a meni je srce narekovalo, da jaz lažje čakam na denar, kakor ubogi delavci in kočarji na seme. Seveda je zmagalo moje stališče, ker se mi v navzočnosti množice ni bilo treba bati ženinega odpora. Umevno, da je vsak dolžnik sveto obljubil, da bo dolg kmalu poravnal. Nekaj jih je tudi držalo besedo. Ostali pa so si najbrž mislili: „Piš' me v uh', župani", ali pa še drugače. Slično smolo sem imel s koleki in poštninami. V celi občini ni bilo prodaje kolekov, a v občinskem uradu so potrebni kakor sol v kuhinju Razun tega s-0 Tedenske novice. Nova potniška tarifa. Dne 1. novembra stopi v veljavo nOva potniška tarifa. V tarifi za potniške vlak? ni pOsebhih sprememb, znižana pa je tarifa za brzovlake. Nova tarifa znaša skupno z dodatkom, ki se plačuje od 15. februarja t. 1, za potniške vlake km Din II. raz. Din III. raz. 1—5 3-50 (8-) , ■ 2~ (3-50) 6—10 7'— (8--) 4— (3-50) 11—15 1030 (12-) 6— (5*50) 16-20 14 — (is;-) 8— (7--) • 21—25 17-50 (19-) 10— (io--) • 26—30 21 — (22--) 12— (11-50) 31—35 24-50 (26—) 14— (1350) 36-40 28-— (29'-) 16— (15--) 41—45 32 — (33'-) 18— (17-) 46—50 35 — (36--) 20— (1850) 91—100 70 — (71--) 40— (35 50) 141—150 105'— (106--) 60— (54—) 191—200 140 — (140—) 80— (71--) Nova tarifa predvideva minimalno razdaljo do 5 km, dočim je bila ta preje do 10 km. Za III. razred je tarifa na splošno večja ko preje in za večje razdalje že občutljivo. Za II. razred je tarifa na razdaljah ,do 150 km komaj vidno nižja, od 151 do 300 km nespremenjena, nad 300 km pa. nekoliko nižja. Na onih progah, kjer je avtobusna zveza, so .specialne cene za osebne vlake. Tako bo stala vožnja od Ljubljane do Kranja 9 Din, od Ljubljane do Tržiča pa 15 Din. Specialne cene veljajo tudi ža proge Ljubljana ^Vrhnika, Ljubljana —Kamnik, Ljubljana — Grosuplje, Ljubljana — VeL Lašče. Večje so spremembe v tarifah za brzovlake. Do razdalje 50 km so cene odslej vedno enake in velja vožnja v III. razredu 42, v II. 53 in v I. 60 Din, dočim je doslej bila cena za vsakih 5 km razdalje višja, tako da je pri razdalji 50 km dosegla za III. razred 36, za II. 54*50 in za I. razred 6325 Din. Ta enotnost cen do razdalje 50 kilometrov ima ta namen, da naj bi se brzovlaki uporabljali sploh le za daljše proge. Pri razdalji nad 50 km pa so cene za vse razrede nižje. , Vojaške zadeve. — Pozivajo se vsi bivši vojaki, kaplari in podoficirji, ki so služili v bivši avstrijski in jugoslovenski mornarici, da se pismeno ali ustmeno javijo v sreskem načelstvu v Kranju, soba 12 (pri vojaškem referentu) zaradi evidence. Pri pismenih Dobrote županovanja. Današnji 'svet je res čuden! Mi, ki dolgo časa tavamo po njem in se nam je osel že preselil iz glave v brke in lase, ne moremo pojmiti mlajšega rodu. Vlada razpiše občinske volitve in vname se boj, kot da gre za večno izveličanje. Nobeno sredstvo ni preslabo, ne grožnje, ne denuncijacije, ne obljube, ne — maža. Nepoučen opazovalec tega vrenja bo mislil, da je županski prestol najmanj enakovreden mestu ravnatelja velike tovarne. V istini ima stvar drugačno lice. će je župan pošten in nepristranski, je velik siromak. Ker ne more ustreči vsem željam in zahtevam pbčanov, ga imajo za tarčo svoje nevolje in naj se še tako trudi biti ponižen sluga poslednjega volilca. Milostno mu samo dovolijo, da sme pri uradovanju zamujati svoj dragoceni čas in na službenih potih zapravljati svoj denar. Vidim te, cenjeni bralec, kako se muzaš mojim besedam, češ: kaj pa ti veš ? Toda resnično ti povem, da govorim resnico, čisto resnico. V svojem dolgem življenju sem imel razne župane, male in velike, črne, sive in rdeče, slovenske, nemške in nemščurske, dokaj let sem robota! v občinskih pisarnah in tudi župan sem že bil. :. . ■.; . ' " • '■■ Ko sem se po daljšem pitanja uši in stenic v vojaških ječah in po mnogem prerekanju z avditbrji vojnih sodišč za 24 kg olajšan vrnil iz vojne, ml je moj predstojnik pridejal kot plačilo za prestano gorje k moji itak težavni službi še županstvo obširne, nem-čurske hribovske občine V. D. Nočem lagati — dekret o imenovanju me je kaj prijetno poščegetal pri srcu. Zato sem z velikim navdušenjem napravil načrt za svoje vladanje. Toda že prihodnjega dne, ko sem od odstavljenega župana prevzel prazno blagajno, neurejene uradne knjige in cel kup nerešenih aktov, se je moje navdušenje spremenilo v malodušje. Še huje je bilo moje razočaranje ker nisem mogel dobiti par mož, da bi mi pomagali Nekaj časa sem moral bili župan, tajnik in sluga v eni osebi. Namesto pomoči sem prejel več pritožb o skrajno zanemarjenih cestah, ki so med vojno postale skoraj nerabne. S prvo občinsko doklado, katero sem dobil, sem jih dal za silo popraviti. Mrmranje je zdaj postalo tišje in posrečilo se mi je celo pridobiti sosvetovalce in občinskega slugo. Žalibog ni mir dolgo trajal. Prišel je čas pomladanske setve, ki je 1. 1919. sploh delala vodilnim krogom ji mnogo težav. Ni bilo semena. Poslednje vojno leto I je bilo deževno in zato je bila letina slaba in mnogo j krompirja je uničila gniloba. Del pridelkov so morali deželani oddati, ostalo pa so sestradarii ljudlje v dolgi zimi pojedli. Posebno v V. D. je bilo tedaj hudo. Občina ima malo orne zemlje, a številno prebivalstvo, večinoma vinogradniške delavce tujih veleposestnikov. nakar je bil novim preds. izvoljen g. dr. SimOn Dolar, odbornikom pa gg.: Gregorc, Berjak, Vodenik, dr. Sajovic, Košnik, dr. Hočevar, Kmet, dr. Šilar, Tajnik in ga Vodenikova. Prijateljski sestanek volilcev. Občinska organizacija JNS je v sredo zvečer sklicala prijateljski sestanek vseh onih volilcev, ki so pri zadnjih volitvah prigomogli njeni listi do tako sijajne zmage. Vršil se v gostilni „Pri Peterčku". Sestanek, ki so se ga vo-lilci polnoštevilno udeležili, je otvoril ravnatelj Franjo Sire. V kratkih potezah je očrtal potek zadnjih volitev. Za njim je navdušeno pozdravljen spregovoril g. župan Pire, ki se je zbranim volilcem še enkrat prav prisrčno zahvalil za izkazano mu zaupanje, poročal o poteku volitev in ožigosal postopanje nasprotnikov -pri zadnjih volitvah ter podal par smernic o bodočem delovanju občinskega odbora. Za svoj govor je žel g. župan viharno odobravanje. Govorila sta še dir. Košnik in dr. Sajovic, ki sta tudi podala svoje mnenje o zadnjih volitvah. Volilci so v prijetnem po-•menku prebili lep večer. Občinska organizacija JNS bo podobne sestanke še večkrat priredila. Iz btrazisca. Minulo sredo so dali nacionalno čuteči občani duška veselju ned prelepim izidom obč. volitev. Izpred Oašteja je krenila mogočna povorka z godbo Glasbenega društva iz Kranja na čelu po vasi. Mogočno je plapolala v ospredju državna zastava, za njo pa so stopali zavedni občani, ki so vzklikali novemu županu. Zdaj pa zdaj se je oglasilo v noč pokanje topičev. Pred hišo župana Antona Križnarja se je ustavila povorka, kjer se je zbrala več stoglava množica. Godba in pevski zbor sta se pridno vrstila. Na balkonu se je pojavil g. župan. V lepih besedah mu je čestital v imenu navzočih predsednik k. o. JNS g-Benedik Franc. Gospod župan se mu je zahvalil za prijateljske čestitke, zagotavljajoč navzočim, da hoče izvoljeni odbor tudi v bodoče delovati v prid občine in po intencijah kraljevega manifesta tudi v prid države. Godba je svirala še na županovem dvorišču, somišljeniki in prijatelji pa so napolnili vse prostore' in se prijateljsko in v veselem razpoloženju pogovarjali o minuli volilni borbi. Vsa prireditev sestavljena „ad hoc" priča, kako priljubljen je Križnar Anton med svojimi občani, da-:siravno načeljuje občini .šele dobro leto. Želimo mu mnogih uspehov v njegovem delovanju tudi v bodoče in mu kličemo: Zdravo. Iz Britofa pri Kranju. Pred nekako tednom dni je izbruhnil požar pri pos. in gost. Francu Gorjancu v Britofu. Gasilno društvo v Britofu je stopilo takoj v akcijo z vso vnemo, spretnostjo in požrtvovalnostjo pod vodstvom -vrlega načelnika Pičmana Jožefa. Radi velike vneme in požrtvovalnosti, nesebične ljubezni do bližnjega, se je pri tem gašenju in reševanju težko ponesrečil nač. Jožef Pičman ter je dne 23. t. m. podlegel poškodbam. Kako priljubljen in spoštovan je bil vzorni in »nenadomestljivi načelnik Jožef Pičman med gasilci in končno osvobojenje. Sovražniki našega, zlasti slovenskega naroda, so nam bili predvsem črnorumeni kulturonosci, pristni Nemci in renegati. Ni se nam pustil svoboden razmah naših telesnih in duševnih sil, ker smo jim morali biti tlačani-sužnji, hlapci Jerneji. Tepla U SO nas, prikovali k tlom, kot nevšečno ubogo rajo ter so bili na, naši zemlji absolutni gospodovarji. Za kulturo so nam nudili svoje švabske nazore, hoteli so, da poljubujemo njihove biče. Rekli so nanu da smo narod brez zgodovine in nimamo pravico zahtevati kakih posebnih privilegijev, še manj pa lastne države,, čeravno je vsakemu laiku znano, da so vse države šele nastale, bodisi po močnih naravnih potrebah ali po volji naroda, ki se je zanašal na svojo moč in samozavest. Zato smo tudi mi od nekdaj že hrepeneli po tem, da si bomo na svoji zemlji pridelani kruh rezali sami in ne bomo več pobirali drobtinic, ki so..padale iz miz birokratske, absolutistične gospode pod nemškim vodstvom. Borili smo se tisočletja za naš jezik, naše pravice in enakopravnost med narodi V vseh uradih je vladal birokratski nemški sistem. Z letom 1784. je bila proglašena nemščina za uradni jezik v vsej državi in je slovenščina šele 1. 1862, v času najhujših narodnih bojev, dobila dostop deloma tudi v urade, najprej sodišča, to pa v zelo omejenem obsegu. Slovenščina se je uporabljala le v občevanju s strankami, notranja uprava pa je bila še vedno izrazito nemška. Slovenec se je v bivši Avstriji mogel povzpeti do višjega uglednega položaja le vsled izrednih zmožnosti ali pa s pomočjo klečeplazenja. Neštelo primerov iz vojaških let v bivši Avstriji mi je znanih, ko je slovenski častnik — renegat pozabil svoj materinski jezik, ali se ga je sramoval govoriti. Tudi izven službe. Bili so slučaji, ko tak slovenski oficir s svojim očetom, s svojimi rojaki ni hotel in ni znal pod nikakim pogojem govoriti slovensko, da, celo zahteval je, da našim fantom kak priprost vojak raztolmači njegov govor, ki je bilo seveda večkrat tudi podan baš v nasprotni obliki. Neštetokrat smo bili osobito Slovenci v vojnem času baš od naših oficirjev denuncirani predpostavljenim češ, da smo z podrejenimi preveč vsakdanji, domači in, da se upamo in trudimo s slovenskimi častniki govoriti slovensko. Bili so žalostni časi, ko so nas naši oficirji-renegati zmerjali z „vindišhundi" in raznimi živalskimi priimki ter bili baš od njih preganjani radi srbofilstva. In v takih razmerah, pod takimi okoliščinami se je naš rod le s težavo boril za obstanek in lepšo bodočnost. Nas Slovence je hotela naduta Avstrija popolnoma iztrebiti L j. potujčiti. Delno se ji je posrečilo, dobila je mnogo omahljivcev, neznačaj-nežev. Ko bi ne bilo našega podeželskega, vernega in dobrega ljudstva, ko bi ne bilo naše nadebudne zavedne mladine, bi nas Slovence gotovo utopila Avstrija v kulturnih in nacionalnih ozirih. Da nas ni mogla po načrtih izmozgavati in potujčevati, je ne mala zasluga našega kmečkega stanu, ki je zvesto stal na straži. Zgodovina nam pripoveduje o velikih kmečkih uporih za staro pravdo v vseh časih. Ko je bil 1. 1515. boj za stare pravice in pritožba pri cesarju Maksimiljanu brezuspešna, so požgali kmetje več gradov in zavzeli mesto Brežice. Po porazu kmečkih čet je sledila kruta kazen in so odslej morali plačevati kmetje takozvani „puntarski davek". Zopet je izbruhnil 1. 1526. največji kmetski upor na Slovenskem radi madžarskih nasilstev. Kmetje so zahtevali občo svobodo, enakost vseh stanov ter ukinjenje carin — mitnic. (Dalje prihodnjič). Program Radia Ljubljane od 29. oktobra do 5. novembra 1933. Nedelja, 29. oktobra. 815: Poročila. 830: Oimnastika (Vrhovec Lojie). 9*00: Versko predavanje (dr. Rant). 9*30: Kaj moram vedeti o Okrožnem uradu (Smersu R.). 1000: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11*00: Radio orkestar In vok. solo. 11'30: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12*00: Čas, plošče. 16 00: Francoski kmet (ga. Jerasova). 16*30: Pevski koncert. 1730: Plošče. 2O00: Operna korepelicija. Sodelujejo: gdč. Sokova, gg. Jelač in Eržen. 20*45: Harmonika solo, g. Kovač. 21*30: Čas, poročila. 21*45: Radio orkester in Radio-jazz. Ponedeljek, 30. oktobra. 1215: Plošče. 12*45: Poročila. 1300: Čas, plošče. 1800: o »itciiijska ura: O kurivu v gospodinjstvu (ga. Kraigherjeva). 18*30: Krompir kot hrana (prof. Pengov). 19*00: Slavonija v šegah (H. Marjanovič). 19*30 Plošče. 20*00 : Pevski dueti (gg. Gostič in Rus). Vmes duet harmonikarjev Kosec. 21*30: Čas, poročila. 21*45: Radio orkester. Torek, 31. oktobra 11*00: Šolska ura: Kaj je doživel 10 din. novec (V. Kus) 1215 : Plošče. 12*45: Poročila. 13*00: Cas, plošče. 18*00: Otroški-kotiček (gdč. Vencajzova). 18*30: Plošče. 19*00: Frencoščira (Prof. Prezelj). 19*30: Položaj Slovencev ob vstopu v 1. 184$ (R. Dostal). 2000: Dvoboj na harmoniki: g. Stante in Kovač. 20*45: Koncert ge. Pavle Lovšetove na ploščah in v originalu. 21*30: Čas, poročila. 21*45: Radio orkester. 22*30: Angleške plošče. Sreda, 1. novembra. 845: Poročila. 9'00: Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). 9*30: Orgelski koncert. 10*00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11*00: Radio orkester. 12.00: Cas, plošče. 20*00: Pevski, oktet »Ljubljanskega Zvona", vmes duet: klavir & harmonij. 21*00: Prenos .Requiem-a" (Verdi) iz Dunaja. 22*30: Čas„ poročila. Četrtek, 2. novembra. 12*15: Plošče. 12*45: Poročila. 1300: Čas, plošče. 1800: Otrok in prostost (Marija Kmetova). 18*30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 1900: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Plošče po željah poslušalcev. 20*00: Prenos iz Beograda. 22*00: Cas, poročila, plošče. Petek, 3. novembra. 1100: Šolska ura: Polharji (Mirosl. Zor). 12*15: Plošče. 12*45: Poročila. 13*00: Cas, plošče. 18*00: Plošče. 18*30: Predavanje Narodne odbrane. 19*00: Sokolstvo (g. Ambrožič). 19*30 r Plošče. 20*00 Prenos iz Zagreba. 22*00: Čas, poročila, Radio-jazz. Sobota, 4. novembra. 1215: Plošče. 12*45: Poročila. 1300: Čas, plošče. 18*00*-18*30: Plošče, stanje cest. Zabavno predavanje (prof. O. Sest).. 19*00: Lfudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19*30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20*00: Internacionalni prenos iz Budimpešte. 22*00: Čas, poročila, Radio-jazz. Iz uredništva. Mojca. Dober je bil oni Vaš spis samo škoda, da ni bil čas primeren za objavo. Pošljite še kaj. G. T. S. v Kg. Odgovor drugi teden, Dotlej ne ukrenite ničesar. Danci. Zakaj ne pošlješ nič več? Prosim, da sporočiš. Vrtnarija A. LAP, Kranj poleg Nerodnega doma nudi: šopke, razne košarice, velikocvetne kri-zanteme za okrasitev grobov ob prazniku Vseh svetnikov. OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. Wendiinga. MODNI KROJAŠKI ATELJE se priporoča za izdelavo vsakovrstne moške garderobe, kakor tudi pla.ščev, :kostumov in oblek za dame. Najnovejši modni listi so v veliki izbiri vedno na vpogled.. JOSIP KOS KRANJ, ROŽENVENSKA SO. Vsa tapetniška in sedlarska dela izvrši točno, solidno in poceni IVAN JENKO TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU' MALI OGLASI Kdor nudi ali išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5*— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8*—. Znesek je treba plačati pri predali naročila, oziroma vposlati v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2*— v znamkah. VELIK ZASLUŽEK (mesečno do Din 5.000) nudimo vsakemu! Za pojasnila pošljite šest dinarjev v znamkah upravi .Triglava" pod JKrize ni!"__ RAZMNOŽEVALNI APARAT prodam za Din 120*—. Ponudbe upravi .Triglava* pod ,Res po-cenl*._■ _ PISALNI STROJ dobro ohranjen prodam za Din 1000*—1 Tudi na obrokel Ponudbe upravi .Triglava* pod »Večji*._ MLADENIČ poroči takoj go-spodično ali vdovol Ponudbe s sliko poslati upravi .Triglava" pod .Lepa bodočnost*. STANOVANJb. Išče se stanovanje obstoječe vsaj iz dveh sob, predsobe, kuhinje in pri-tiklln. Ponudbe je nasloviti na knjigarno .Savo*.__ SAMO DESET DINARJEV me-sečno plačate, da postanete akcionar velikega dobičkano-j snega akcionarskega društva. ter ste udeleženi na dobička istega! Za pojasnila pošljite Din 4*50 v znamkah upravi: .Triglava" pod .Dobičkano-sno!". PEČI IN ŠTEDILNIKE prvo-vrstnih znamk prodajamo pc» tvorniških cenah na male mesečne obroke! Od kupcev ne zahtevamo nlkakega jamstva! Pišite po cenik upravi .Triglava" pod: .Brezkonkurenčno". PRODA SE FOTOAPARAT form. 3X**- znamke .Volandai Nagel". Naslov v upravi .Triglava* pod šifro .Poceni*. HIŠA V ČIRČ1ČAH, četrt ure od Kranja se iz proste roke proda. Več se poizve prt Jerf Rakove Čirčiče._ DREVESN1ČARSKA ZADRUGA v Dorfarjih p. Skofja Loka ima za oddati veliko množino sadnega drevja vseh vrst sadnega Izbora. Zahtevajte cenik. Za konzorcij »Triglava' Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava- Nikola Stokanović, vsi v Kranju.