pa se je zagnalo s lako silo nad sovražnika, da je začel bežati in vojne je bilo konec. Hvaležni kralj je povišal Svetopolka za ministra, brate pa na Svetopolkovo prošnjo za častnike. Bratje pa so Svetopolku sedaj še bolj zavidali in čakali samo prilike, da se ga iznebijo.
Kralj je imel krasno zbirko slik, ki je bratje dotlej niso videli; Svetopolk je prosil kralja, naj jo pokaže. Med slikami je bila ena, ki je predstavljala devo kakor angel krasno. „Čegava podoba je ?" „To je hči mogočnega kralja, ki sem jo jaz snubil in ki je nenadoma izginila, da nihče ne ve kam, dasi sem obetal pol kraljestva tistemu, ki bi jo našel, a vsak se je vrnil brez uspeha."
„Če bi je Svetopolk šel iskat, gotovo bi jo našel" so rekli bratje potuhnjeno.
Kralj bi bil dal bogvekaj, če bi zvedel za nevesto, Svetopolka pa bi vendar preveč pogrešal. Svetopolk ni hotel, da bi ga bratje sramotili, in je rekel: „MiIostivi kralj! Naj je tvoja nevesta na koncu sveta, tukaj imaš mojo roko, da ti jo pripeljem."
Preden se je podal na pot, se je posvetoval s svojim belcem, ki še ni bil nič debelejši, dasi je stal v kraljevskem hlevu in dobival od mize svojega gospoda. „Ljubi gospod", je rekel belec, »veliko nalogo si prevzel, toda ne boj se, z mojo pomočjo jo dovršiš in tvoji brezbožni bratje ne uidijo kazni. Najprej pa si daj napraviti zlat čevljiček in ga vzemi s seboj." Svetopolk si je preskrbel zlat čevljič, dobil od kralja denar in odjezdil. Več dni sta jezdila križem čez gore in doline in se ustavila pri velikem nepreglednem jezeru. „Tukaj čakaj", je rekel belec, ,,kraljična se bo vozila po jezeru
„Naj gre eden in odveze lega psa" je reke! Svetopolk.
„Kdo bi odveza! psa, pusti ga, kdo ve, zakaj je privezan ?"
Svetopolk je skočil sam s konja in osvobodil hrta. „Kadar ti bo najhuje, spomni se mene", je rekel hrt in izginil v gošči. Začudil se je Svetopolk, bratom pa ni rekel nič.
Jezdili so zopet dalje in zagledali za nogo privezanega orla s povešeno glavo in povešinimi perotnicami. „Naj gre eden in odveze orla, da ne pogine gladu."
„Kaj nas briga ta drapež, odvezi ga sam, če hočeš."
Svetopolk je skoči! in odvezal orla. „Kadar ti bo najhuje, spomni se mene", je rekel orel in izginil. Začudil se je Svetopolk, bratom pa ni rekel nič. Prijezdili so za gozdom k ribniku; tukaj so videli velikanskega krapa, ki se je premeteva! po blatu. Skočil je Svetopolk s konja, dvignil krapa in ga spustil v vodo. „Kadar ti bo najhuje, spomni se mene", je zašepetal krap in urno odplaval.
,,Čudne živali", si je mislil Svetopolk. Jezdili so dalje in prijezdili k velikemu mestu, kjer so slišali, da se kralj vojskuje. „Temu bo sedemindvajset junakov dobrodošla pomoč", je rekel Svetopolk bratom, „pojdimo, oglasimo se pri njem." Bratom je bilo všeč in jezdili so za njim. Kralj jih je z veseljem sprejel v službo; Svetopolka, ki mu je najbolj ugajal, je povišal za častnika. Bratje so se jezili, a Svetopolku niso mogli nič očitati, ker so videli, da se nikakor ni ponujal za čast.
Drugega dne je v bitki zmagovalo krilo, kjer se je bojeval Svetopolk na svojem belcu. Drugo krilo, kjer so bili  bratje, se je umikalo. Svetopolkovo krilo
j Pravljice Božene Nemcove. j
Prevedel Dr. P.                              :
:..........................................................j
(Nadaljevanje in konec.)
Svetopolk je šel k bratom, jih zbudil in velel, naj j si izbere vsak enega konja. Slokega belega ni maral nobeden in ostal je torej Svetopolku. Zaran so pograb-Ijali seno, ki je bilo že suho, in se vrnili h kralju, konje pa so pustili pred mestom. Kralj jim je bogato plačal in jih poslal domov.
Za mestom so sedli na konje in jezdili k ribiču. Ribič se jih je izprva prestrašil, ko pa mu je vsak izsi-pal pest denarja, je bil zadovoljen. Ponoči je Svetopolk zaspal, bratje pa so se pokradli ven in se dogovorili, da uidejo, ker se jim ni ljubilo poslušati povelja najmlajšega brata. Odjezdili so in preden je solnce izšlo, so bili za gorami daleč od koče. Ko je Svetopolk vstal, i je mislil, da bratje zunaj sedlajo, toda belček je stal sam. „Kje so bratje?" je vprašal belca.
„Ušli so ti, ljubi gospod,  sedaj  so že daleč. Pa \ nič ne de, najej se, potem jih dohitiva."
Po zajutrku se je Svetopolk poslovil od ribiča in j odjezdil   za brati.  V nekem velikem gozdu so sedeli i bratje na travi in obedovali ter se smejali, kaj   neki  je rekel brat, ko je   vstal in našel samo svoje kljuse. Kar i so konji zarezgetali  in   zdirjali tovarišu belcu nasproti, na katerem   je  sedel   brat   Svetopolk.  Polni  strahu so ga prosili odpuščenja in jezdili zopet složno dalje. Pri nekem drevesu so našli privezanega izstradenega hrta. I
in priplula k tebi. Reci, da si trgovec iz tuje dežele in da imaš raznovrstne dragocenosti, med njimi tudi zlat čcvljič. Ona bo ga hotela imeti, ti pa jo zgrabi v naročje, sedi na me in jaz vaju odnesem.
Svetopolk je sedel na breg, belec pa se je strani j pasel. Kmalu je priplula ladjici po jezeru in krasna j deVa je skočila na breg, ki jo je Svetopolk takoj spoz- j nal po sliki v kraljevski galeriji.
„Česa iščeš v tej puščavi r je vprašala ljubeznivo   !
,,'Irgovec sem iz tujine in potujem po svetu. Danes sem zablodil s svojim konjem in tukaj malo počivam."
„Kaj pa imaš v culicir"
..Dragocenosti, krasna deva, med njimi neizmerno krasen zlat čevljičck."
»Prosim, pokaži mi ga!"
„Lahko si ga pomeriš" je rekel Svetopolk in podal ' čevljič kraljični. Ko si ga je obuvala, se je prikradel belec bliže in Svetopolk je prijel naglo kraljično okrog telesa in jo posadil nanj. Kral ični je bilo ljubo, da jo lepi trgovec odnaša, toda čarovnica, pri kateri je bila zaprta, je zdivljala in pošiljala vse groze za njimi. Modri j bliski so začeli križem treskati, drevje je padalo po tleh in grozne pošasti so jih preganjale od vseh strani. Svetopolk pa se ni bal, zaupal je svojemu varuhu iti belček ga je nesel skozi vse zapreke. Šele daleč za začaranim gozdom so si privoščili počitka.
Med potoma je razodel Svetopolk kraljični Vidi, kdo ga je poslal in kam jo pelje. Vida ni rekla nič, v srcu pa jo je težiio, kajti bivšega ženina ni posebno čislala, tembolj pa se ji je Svetojiolk priljubil. Ko sta prijezdila do kraljevskega mesta, ju je  sprejel  kralj   z
veliko slavo in radostjo. Od tega dne je bil Svetopolk njegov najboljši prijatelj in sovladar.
Nekoč je vstopil kralj s Svetopolkora v Vidine sobe, v katerih je stanovala kot bodoča kraljica. Sedela je pri oknu in žalostno popevala. Kralj je prisedel in vprašal, kdaj naj pripravi gostijo.
„Ja/. se ne morem poročiti, dokler nimam skrinjice s poročno obleko, ta pa je tristo milj dalje, nego sem bila jaz, shranjena pri neki čarovnici."
Bolestno se je ozrl kralj na Svetopolka, kakor bi ga prosil pomoči, on pa je razumel pogled.
„Jaz pojdem po skrinjico", je rekel, pristopivši k Vidi.
„Ne, ne, kralj, ne poiiljaj Svetopolka, on pogine j" je prosila kraljična.
Kralj ni maral za nevarnosti, ki so grozile prijatelju, saj ga je hotel poplačati z zlatom in s slavo. Svetopolk pa je bil vesel, da lahko Vidi s čim postreže, in je hitel k svojemu belcu.
„Ako boš pameten in previden", je rekel belec, „dovršiš lahko vse. Pripravi se urno na pot." Svetopolk se je poslovil in zapustil mesto še tistega dne. Dolgo je jezdil, preden je prejezdil tristo milj. Končno se je belec ustavil blizu nekega črnega gradu in rekel Sve-topolku : „Tukaj stanuje čarovnica, ki ima skrinjico. Idi in jo zahtevaj. Ona ti je ne bo hotela izročiti, dokler na treh konjih ne pojezdiš. Ti trije konji bodo njene hčere. Nič se ne boj in bodi previden. Kadar tretjega konja pripelješ k njej, boš videl, da ima v roki šibo, s katero te bo hotela udariti.   Urno  se  izogni,  vzemi
ji šibo in jo švigni, potem zgrabi skrinjico in se pospeši k meni."
Potolažen je šel Svetopolk v grad. Potrkal je in odprla mu je stara baba, ki je vprašala, kaj hoče. „Kra-ljična Vida, nevesta mojega kralja, ima tukaj skrinjico s poročno obleko In pošilja mene po njo", je odgovoril Svetopolk.
»Resnica je, da ima tukaj skrinjico, toda jaz ti je prej ne izročim, dokler na treh konjih ne pojezdiš."
„Prinesi skrinjico in pripelji konje." Kmalu je prinesla čarovnica lično skrinjico na dvorišče, potem pa je krevsala v hlev. Prvi konj je bil rjaveč. Ko je Svetopolk sedel nanj, je jel grozno brcati in skušal strmoglaviti jezdeca; Svetopolk pa ga je dobro krotil in se ni dal vreči niti tedaj, ko je letel z njim iz gradu in kakor stekel besnel po polju. Nenadoma pa rjaveč pod njim izgine in leti v zajčji podobi preko ogonov. „Ko bi imel sedaj hrta!" je vzdihnil jezdec; jedva pa je izrekel besedo, se žene za begunom hrt kakor veter, zgrabi ga za hrbet, steče nazaj in ga položi Svetopolku k nogam: „To imaš zato, ker si me v gozdu odvezal." Svetopolk je zgrabil pretkanega rjavca za uhlje in ga nesel čarovnici, ki je vsa srdita pripeljala rdečka. Rdeč-ko je delal še huje; ko je dirjal z jezdecem po polju, je hipoma pod njim izginil in se vzdignil v podobi čaplje v zrak.
Svetopolk se je spomnil orla; v istem hipu pa se podi jata orlov za čapljo in največji izmed njih jo zgrabi v kremplje in prinese Svetopolku: „To imaš zato, ker si me v gozdu odvezal." Baba bi bila lahko teze počila, ko ji ]e Svetopolk vrgel čapljo pod  noge. Pri-
—    5    —
pridi k meni.   Toda pozor, da  se nobeden ne vzbudi, inace je po tebi."
Svetopolk je priSel k vratom in na mah so oka-menili Stirje grozoviti levi. Velikemu levu na dvoriSCu je gledal kljuC iz irela. Svetopolk se mu je tiho pribli-zat in na naglo udaril Cez ocl Lev je okamenel in kljuC mu je padel iz gobca. Svetopolk ga je pobral in hitel k belcu. V straSnem viharju ie dirjal med bliski in strelami do carovne meje in prijezdil za nekoliko dni domov. Vida je vzela kljuc in velela Svetopolku, naj gre s kraljem za njo. Odprla je skrinjico, namesto obleke pa je potegnila iz nje Sirok meL. „Pokleknita sedaj", je rekla prestraSenima mozema, ,,obema odse-kam glavi; kateri je plemenitega srea, tisti zopet ozivi in tega si vzamem."
Svetopolk je takoj pokleknil, kralj pa se je obo-tavljal. A Cudo! Svetopolk je ozivel, kralj pa je ostal mrtev. Vida je nato proglasila Svetopolka za svojega soproga in novega kralja. V vsej dezeli je bilo samo Sestindvajset sre, ki se niso radovala, in to so bili Sve-topolkovi bratje. Neizmerna zavist se jib jc lotila in prisegali so si, da he bodo mirovali, dokler ne pogu-bijo brata. Sli so k neki Carodejni babi in ji obetali mnogo denarja, Ce jim hoCe pomagati, in baba jim je obljubila svojo pomoC.
Nekega veCera so se vrnili lovci na videz zalost-ni v grad. Svetopolka ni bilo med njimi. ..Izgubil se je", pravili so brezboini bratje kraljici, „ves dan smo ga iskali, a niti sledu nismo mogli najti." Po vsem gradu je nastal jok in stok.   A bratje so se zaracunili;
mislili so, da bo izroCila kraljica njim del oblasti, ona pa jih je sovraZila.
KraljiCini poslanci so se vracali z vseh strani, pa nobeden ni mogel niC veselega povedati. NekoC je priSla Vida na dvoriSce in videla belca, ki so ga Sve-topolkovi bratje izganjali iz gradu, CeS, da stoii samo na sramoto v hlevu. Kraljica je oStela sirove orate in veleia hlapcem, naj peljejo belca nazaj v hlev. Prinesla mu je v jasli sladkih jedi, konj pa ni jedel. Zalostrio se je ozrl na Vido in pravil : ..Hvala, moja gospa, da me nisi pustila izgnati. Dolgo sem Cakal, ti pa si name v svoji zalosti pozabila. Mnogo ti imam povedati. Jez-diva po gospoda !"
„Kaj praviS? Ponj najjezdiva? Ali veS, kje je?C), pojdi in ponesi me k njemu!"
„Pomiri se in poCakaj do noCi. Kadar se zmraCi, uka^i sluiabnicam, da ne smejo nikomur povedati, da nisi doma, potem pa pridi." Vida se je pripravila in prepovcdala sluZabnicam govoriti, da je ni doma; v mraku je peljela belca iz hleva, sedla nanj in zdirjala v temno noC. Preti jutru se je belec ustavil pri nekem gozdu in rekel: „Kar te v gozdu najprej razveseli, to si vzemi. Potem te zanesem k studencu, kjer si tisto stvar trikrat pokrepiS. Ne boj se nobenc poSasti in ne oziraj se. Potem pridi k meni."
Vida je vstopila v gozd in poCivala pod dreve-som. Kar zasliSi nad seboj zalosino, a vendar krasno pesem; bilo bi je, kakor bi slisala sladki Svetopolkov glas. Razveseljena se ozira po pevcu in zagleda krat-kega slavca, ki se je  dal  ujeti  in je  zobal iz Vidinih
pelje mu vranca; ta je bi! najhujši. Letel je iz gradu, divjal in sopel, brcal in kopal, da so grude na tri sečnje letale, nazadnje pa je skočil v bližnji ribnik. Sveto-polk se je spomnil krapa; v kratkem času je priplul krap in vrgel na breg v ribo izpremenjenega vranca, rekoč: „To imaš zato, da me nisi pustil v blatu."
Babi so se iskrile oči. »Pusti ribo in vzemi si skrinjico I" Svetopolk pa je zagledal šibo, ki jo je čarovnica skrivala. Ko se pripogne po skrinjico, ga hoče baba švigniti, on pa se hitro izogne, iztrga ji šibo in jo pošteno naklesti. Baba je okamenela; Svetopolk pa je šibo shranil, vzel skrinjico in bežal k belčku, ki je že čakal pri vratih in ga veselo pozdravljal. Srečno sta dospela domov.
„Ljubi Svetko!" je rekla Vida, ko ji je dajal skrinjico, „kaj bom s skrinjico, ko  nimam   ključa k njej I"
„In kje je ta ključ?" je vprašal kralj, vsled nove zapreke ves nevoljen.
„Ta ključ je še tristo milj'dalje v nekem gradu." Kralj se je bal prositi Svetopolka, on pa se je sam ponudil, da pojde po ključ. Zopet se je posvetoval z belcem.
„Ljubi gospod, pripravi se, šibe pa ne pozabi doma."
Drugega dne je odjezdil po ključ. Pri nekem gradu se je belec Ustavil. „Pri vratiš zaglcdaš štiri speče leve. Udari vsikega s šibo čez oči; oni okame-ne, potem idi v grad. Sredi dvorišča najdeš še enega leva, ki je močnejši nego prvi štirje skupaj, in ta ima ključ v gobcu. Približaj se mu počasi in ga udari s Šibo čez oči.   Kadar okameni, vzemi ključ iz gobca in
rok. Spomnivsi se belcevega naroclla ga je vzela s seboj in jezdila k studencu.
Jezdila je do pozne nod, kar se je belec ustavil. Vida je Sla kakih sto korakov in priSla k malemu studencu. Bilo je jasno, kakor po dnevu; ko pa seze v vodo in slavca prviC pokropi, se jame bliskati in gr-meti; ona pa seze pogurano drugifi v vodo, kar se za-rezi iz vode grozno zmajevo zrelo in bljuva ogenj Brez strahu seze Vida tretjic" po vodo in pokropi slavca. Naglo se zjasni, slavec izgine in pred njo stoji Svetopolk. Skoro bi bila zakricala radosti, toda spom-nile se je belCevih besed, polozila na usta prst, prijela Svetopolka za roko in hitela molce h konju. V desno in levo so ju preganjale grde poSasti, srecna soproga pa sedeta na konja in se vrneta drugega due srecno v svoje kraljestvo.
Brezbozni bratje so zvedeli medtem, da je odjez-dila kraljica Svetopolka iskat. Dobro vedoC, kaj bo, so ubezali iz gradu. Svetopolk pa se je spustil za njimi na belcu s §ibo in jih dohitel na nekem travniku, kjer so sedeli trudni okoli ognja. Trikrat jih je objezdil in udaril vsakege s Sibo in v tistem trenotku je sedelo tam Sestindvajset kamenitih kipov. Carodejno Sibo je vrgel v ogenj in iz ognja je vzrastla visoka skala in pokrila nehvalezne brate.
Ko se je vraLal v prestolno mesto, mu je rekel belec: „Ljubi Svetopolk, stori sedaj, kar te bom prosil. Odslej me ne bos' veL potreboval, vzemi tedaj svoj meL in mi za vse dobrote, bi sem ti jih izkazal, odse-kaj glavo."
„Kako me mores' kaj takega prositi ?"
„Le mi tega ne storiS, se bom zopet mucll petsto let, preden najdem novega re§itelja."
S teZkim srcem je potegnil Svetopolk svoj meL in mu odsekel glavo. Iz mrtvega trupla je izletel bel golobCek, trikrat zatleskal nad Svetopolkom s krili in izginil v oblakih. Zalosten je korakal domov. Obraz se mu je pa razjaznil, ko ga je sprejela kraljica z navduSe-nim ljudstvom. Vladal je dolga leta modro in pravicno in ko je kot star dedek zibal vnuke na kolenih, jim je najrajsi pripovedoval o odkritosrCnem belcu.