glasilo voji,; SOLS ffill. DIVISIJE, HOV in POJ 13T0 20.?EB3TmH. 1944- ST., V S I' A L J B k 3 L J k ii i JAZ Preko tisoč let nas is bičal tujec, hotel nas je uničiti, toda cim boli na o je tlačil , ter; krčevite je so se stiskale nase pesti . v nestrpnem pričakovanju, kdaj nastopi ca s, ko bodo lahko zdrobile težke okove in udarile.Ii soo in vec let je ležal nas narod poteptan v krvi in prahu, toda trpel je molče in v tem je vsa veličina nje ^ovega trpijenja.Nekajkrat je poizkušal dvigniti glavo. Dvignil se je Igude vit Posavski, dvignila sta se Zrinjski in .rankopan, kmetje so v p mitih zahtevali svoje pravice. Toda tujao je neusmiljeno udaril ter s silo in plačan L: :i izdajalci potlačil vsak u por. Se huje je žvižgal tujcev bic, se goste- je • '•o padali udarci c Stotine poznanih domov , tisoči obešenih )b cestah, tisoči trpinov brez rok,, nosov, oslepelih in tisoče one Saše enih že ru in deklet je pričalo e njegovem strašnem de lu. iCri nedolžnih je' kričala po maščevanju, to da narod je trpel molče in čakal odre senika , ki 11 aj ga po ve de v svcbodo. Vri.šel je cas ko je tisočletni sen postal resnica. Vstal je kralj Matjaž. Ni spal pod Pe oo, ne pod Krimom, ampak mu je tekla zibelka v borni koči hrvatskega Zagorja, v kraju, kjer je preživljal svojo mladost, njegov nesrečni prednik, matija tfuboc. Vstal je, dvignil meč in pozval vse muoane in zatirane v boj za svo- bodo. Od vseh strani so vrele množice pod nje gov prapor, pripravljene, da žrtvujejo živi je nje za svojo domovino. Cd -Triglava in Soče do I~ajmakcalana je zagrmel klic: Smrt lasizmu - Svobodo narodai In glej, tujec je vstrepetal« Skušal je zatreti v kali našo borbo, toda ±r4 iskre je že vzplantel silni požar, ki ti a ni bi 10 vec mogoče zadušiti. Cim bolj je v onemogli jezi divjal okupator, tem tesneje so se strni- le vrste hrabrih borcev okoli našega tovariša Ji ta - kralja matjaza, in tem bolj sc se večale množice borcev, zroč z neomajnim zaupanjem v svojega tovariša komandanta, ki jim je stal na oelu in jih vodil v zmagovite bor.e. Okupator je pričel divjati, rušiti naše domove, moriti na še matere in sestre, ter.se posluževati na jo - krutne jših, na j podle j šili in najbolj barbarskih sredstev, da bi nas uničili. Vendar se mu to ni posrečilo, kajti naša borba je- pravična. V njej se kaže vsa moc, ki jo premore, tovarištvo Da, tovariši smo in vendar kako bvebrižno i z ko v^rj-auiO tolikokrat na dan to sv-to besedo. Iz nje-zveni vsa veličina naše borbe in ona moč s/upnosti, ki nas veze v nerazdružljivo celoto ter nam daje tisto' udarno silo, po a katero je ce naši. sovražniki. Čedalje silne je udarja na ša pest. IC j eni udarci, ki jih uravnava naš to variš maršal- Tito s točnostjo, katera zadivlja v svet, zadajajo teži:e rane sovražniku.Zato na p.r e j, tovariši, za nas i m V rh o v ni m ko m a nd an t o m 11 t o m f n a pr e j b re z s t r ah u v b o j z a s v o e o d o i Ki vec dale G dan, ko se bo sovrag zrušil v prah in tedaj, tovariši., začnemo novo in lepše življe- nje pod vodstvom našega ljubljenega kralja i:& tjaza --tovariša maršala Tita, y novi,svobodni, demokratični in federativni Jugoslaviji. Politkomisar šolske čete - Ivliro 2IV2I- PRVI L:A2SAL JUGOSLAVIJE ?0V.\PJŠ T I 1 cj NAŠE VOJAŠKE ŠOL B lio so v leta 1941. prve partizanske skupi niče začele z akcijami proti sovražniku,ni bi 10 v teh skupinicah oficirjev, ali pa so bili zelo redki.Kaše male partizanske edinice so postajale iz dneva, v dan številnejše in mocnej se« Temu porastu pa ni enakomerno odgovarjal številčni prirastek oficirjev. Oficirji bivše jugoslovanske vojske »o radi svoje buržuazne vzgoje raje pristopali zloglasnemu, izdajal - sko plačanemu četniskemu pokretu DcLihajlovi- ca, katerega je podpiral mlečnozofci deček iz Londona, pristopali so raje k plaSencem okupa terja: IJedicu, i- jvelicu, Djukahevicu in Kupni kuo Partizanske odrede so vodili redki aktivni oficirji, a v veliki večini hrabri, pošteni. , nesebični in politično dobro zgrajeni mladi ljudje, ki so si pri iobili vse vojaško znanje v vsakodnevnih bori ah s sovražnikom« Tako je sčasoma nastala iz naših majhnih partizanskih odredov močna B 0 V J, z velikimi vojaškimi e d i ni c a mi in v borbi prekaljenimi in vr o sla vije n i mi b o r c i, k c m an dir ji , ;: o rc an d ant i, in p o 1 i t k o misarji. Ti.komandanti in komandirji, ki sobi 11 v začetku navadni borci, so prišli do svo- jih položajev radi svoje spretnosti, elastič- nosti, odločnosti, i n i c i j a ti vn o s t i in predvsem radi hrabrosti« .i o t starešine so oni te svoje vrline še bolj izpopolnili in tako dvignili - svoj ugled in položaj v naši ^ C V J. Ti mla di vojaški starešine, kateri so isšli iz vrst borecih se narodov, iz vrst delavcev,kmetov in poštene delavne, inteligence, Vi se bori z sv o jimi narodi in za svoje narode, sc postali 2.a da in up vsega naroda« Lnogi od teh junaških borcev so dali svo,1 e mlado življenje na oltar domovine, za boljšo bodočnost svojih narodov, a na njihova mesta so stopali najboljši njiho vi tovariSi. K o se je n a s a v o 3 s > a p o r on. ožila .in i i je v krvavih ;] unaških borbah uspelo osvobo diti večje pokrajine nase domovine ter utrdi- ti na tem ozemlju našo oblast, je Vrhovni štab NOV in IGJ osnoval tudi Oficirsko Šolo,katera naj bi dala našim hrabrim in sposobnim borcem možnosti, da se uspo.sobijo in postanejo dobri in izkušeni komandirji in komandanti« 'Vrhovni štab je takoj pristopil k delu in prva skupi- na mladih borcev je že končala tečaj in ti mla di oficirji naše ljudske vojske so bili posla ni po vseh naših divizijah. Prinesli so s se- boj novi borbeni duh naše mlade vojske. I1 a O ficirska gola pri Vrhovnem štabu, ki je dala tem prvim gojencem teoretično in praktično vo j a šk o znanje, odgov a r j a Vojnim a kad emi jam dru -gih armad« Da se naša vojska cirn bolj usposobi za tez ke naloge, ki so j3red njo .postavljene, so se osnovale po vseh naših divizijah vojaške šole in tečaji za nižji komandni kader, tej. za de se t a r j e in vodnike* V te naše šole in tečaje prihajajo naši mla di, hrabri tovariši, ki so zdravi in sposobni, ki so se kot partizani v borbah dobro izkaza- li, in ti si bodo dopolnili svoje znanje s te or etični m in praktičnim poznanjem vojaških ved, katere jim bo ta naša šola dala. V teh naših šolah se vršijo predavanja po najnovejših praktičnih metodah, v našem narod nem jeziku. V te šole so gojenci in predavate I ji prišli iz istih vrst, is vrst borcev, ki se borijo za išče ideale, za boljšo in. sreč - nejšo bodočnost svojega naroda. V teh naših lah živimo in s 3 borimo vsi v enakih prilikah Tu ni vec tistih velikih razlik med gojenci in predavatelji, kakor je to v kapitalističnih dr Žavah, ker n?s vse preveva duh borbe za naro- dove pravice« V te šole ne prihajajo gojenci zato, du se naučijo vojaških obratov na desno in na levo, temveč zato, da se izpopolnijo v vojaškem znanju, da se politično in moralno dvignejo, da svobodno predebatiraj o na pose b nih debatnih urah razne stvari, ki jih zanima jo, da se razvedrijo in odpočijete ob urah od more, da zapoje j o po mili volji naše partizan- ske pesmi, da ogvrstijo duh tovarištva,utrdi- jo svoje telo i a pove Saj o svoj borbeni zalet« Vi, tovariši gojenci, ste prišli v našo so le kot navadni partizani - vojaki, katerim rnno ge stvari niso bile znane« Po končani šoli se boste vi vrnili v svoje edinice, polni teore- tičnega vojaškega znanja, discipline, energi- je in borbenega poleta. Vi boste vse to vnesli v naše edinice, na vaše tovariše - partizane, a lic vase mesto bodo prihajali novi tovariši- Vse t-o bo omogočilo naši zmagoviti 1VJ 0 V J , da bo lažje izvrševala napade in ofenzive ak- cije na sovražnika, da bo lažje te ga sovražni ka v cim večjem številu uničevala in pri tem sama pretrpela 3im manjše izgube. Zato, dragi tovariši gojenci in vi ki boste to postali ju tri, vstopajte v te šole z veseljem in voljo! iui vas pričakuj smo tovariško. pelajte z voljo in energijo, učite se in trudite, da cim vec sprejmete in spoznate! Ako ste bili hrabri prej boste postali, po končani soli, se hrabre jšiin borbene jSi, in to se z enim samim ciljem, da bi m prej in s cim irtaijšimi lastnimi izgubami u nicimo krvoločnega okupatorja, Hitlerjeve na- cij stične barbarske horde in z njim belo - mo dro - gardi stične in švabobranske izdajale in da priborimo našim trpečim narodom, s svojo od ločno voljo in borbeno silo, cim prej tako tež ko pričakovano pravo svobod o.Poka rr-n -ust <•>:.-! i? zi ji jo končal na Dunaju pravo in nato na stopil v trnjevo pot Zanicevanega in zapostav ljenega- slovenskega inteliger.ita, dokler mu ni uspelo, tik jted smrtjo, odpreti lastne ad vokature v kranju. Umrl je razočaran in osam- ljen. velikost in pdmen Ireserha ni samo v tem, da je uvedel v nase slovstvo celo vrsto novih pesniških oblik, da je končal abecedni boj in trn. ko postavil trdne tcmel'je našemu književ ne mu jeziku, temveč to, da je svetu pokazal , da je mogoče tudi v robatem jeziku slovenske- ga delavca in kmeta - rovtarja, kakor ga je takratna nemško orijentirana burzuazija imeno vala, narediti uaetnine, ki s3. lahke postavlja jo v isto vrsto z umetninami t a pozvanih kul - turnih narodov, J svojimi pesmimi, v katerih je zajeta vsa krasota našega jezika, pa je tu di kot pravi in zvesti sin svojega tlačenega naroda budil narodno zavest ter bodril narod k pogumu in k borbi. V svojem preroškem duhu je točno pokazal bodoči polet slovanskih narodov On, ki je vse svoje življenje na sebi čutil na rodnostno in socialno zatiranje, je bil tudi duševni voditelj napredne in nacionalno zaved 7 ne mladine; oaj so se okoli njega in njegovih najožjih prijateljev zbirali vsi oni, ki jih je težilo in bolelo protinarodno zadržanje me šoanstva in zaničevanje vsega, kar je bilo v zvezi z našim slovenskim kmetom in delavcem. Vse njegovo življenje je bila ena .sama borba, borba za prostor na soneti. Danes, ko je slovenski narod vrgel e sobe •okove in bije ze nad dve in pol leti boj za dosego najosnovnejših clovecanskih pravic, je sprejel verze Pranoeta Prešerna: " Največ sveta otrokom sliši bijve1 Tja bomo naSli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo, vero in postavo« iik pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noc je v orno zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi':. za svoje, ker je spoznal da je boljše biti mr tev, kot pa hlapcevati in tlacaniti tujcu-gos podu» Se to-, tovariši, krepko naprej, v borbo, da bo cimproje nastopil cas, ko si bosta sloven- ski delavec' in kmet sama pisala postave,si sa ma rezala sva j kruh in v bratstvu živela s vse mi sosedi« Velikemu sinu slovenskega naroda Francetu Prešernu pa čast in slava. :.. i r k o i:Car daleč, a 3og je visoko i- Odkod pomoči in sveta? - V pest svojo odslej 1 o verujem, zaveznik moj - puška je ta i" , A- ;rc - 10 J :c O N O I J A IN V O J N A Za vojevanje v današnjih razmerah z o žirom na potrebe in cas, je neobhodno potrebna mobi lizaoija vsega narodnega gospodarstva« Danes so za vodstvo vojne angažirane ogromne vojske bilijoni in milijoni vojakov delajo in živijo na frontah in v zaledju. Vsak dan se trosijo ogromne količine materijala za oskrbovanje teh milijonov, ki se borijo s orožjem v rokah. Da našnje vojske so oborožene mnogo >olj z auto- matskim orožjem nego prejšnje vojske,kar zah- teva mnogo vec municije. Ogromno letalstvo,ki je danes v stalnih akcijah je zelo drag rod vojske o i: a frontah se danes uporabljajo cele reke borbenih vozil. Vojna in trgovska morna- rica so danes uporabljene bolj kot kdaj kol i prej - 1rehranj evanje ogr o ornih voj sk, kakor tu di celih narodov, zahteva ogromno količino pie h.ranjevalnih sredstev. Ce bi imeli na razpola go statistiko o potrošenem materijaln za voj- ne svrhe samo za en dan, ti videli, da so te številke bajne, da ne govorimo niti o števil- kah, ki so bile dosežene po nekolikoletnem voj s ko vanju. Jrez dvoma so naperi narodov v da našnji vojski zelo veliki. -i d tem, ko se v vej ski potrebe in potrošnja materijala stalno ve ca, se istočasno sorazmerno temu vec311 ju zma- njšuje proizvajalna mcc. Delavna moc, ki je bila pre j uporabljena za izboljševanje civLjen skega nivoja narodov, je danes od tega odtrga na in vržena v vojno proizvodnjo. Lenin je re kel; " Vojska je vsestranska preizkušnja vseh materijalnih in duhovnih moči v^j ;ei:a naroda". Uspeh vojske je nemogoč brez podpore in ne sebičnega dela vseh državljanov v tovarnah in rudnikih, brez kretskega gospodarstva in pre- voza. Vsa industrija se mora pretvoriti v voj no industrijo. Vse se žrtvuje, samo da ee po- večajo proizvodi in izboljša oborožitev.koli- kor je potrebno da borci pokažejo borbeni he roizem, isto tako je neobhodno potrebno, da zaledje pokaže svoj delavni heroizem. Poljedel ci, ki v mirnem času delajo za izboljšanje svo je, a gospodarstva, morajo za časa vojske svo- je napore podeseteriti, da ne bi narod in voj ska občutila pomanjkanja življenskih potreb- ščin. Poljedelstvo mora biti načrtno, da bolj odgovarja potrebam vojne« kako je potrebno in važno načrtno in organizirano poljedelstvo i :amo primer v Sovjetski Zvezi« Vemo da so nem ške fašistične horde uspele v svojih prvih na letih osvojiti oovjetom n a j v a ž n o j š e > p o 1 j c d e 1 - ske predele krajine, Lor.a in kubana, vendar sovjetski narod in rdeča Armada kljub temu ni gc o " sli brez živi je:::', kih potrebščin. Izvrst- no or anizirani holko,zi in sofhozi so oskrbo- vali vojsko in prebivalstvo brez večjih težkoč rc je dokaz zdrave ureditve in načrtnega dela Jsto tako veliko v1ol-o ima v vojski tudi pro- iet. Potrebščine, ki ..o potre jne fronti,mora- jo .iti tja «repeljane, .zer drugače ostanejo tve in brez vrednosti. V naši borbi jasno vidimo, kako veliko vlo ;c ijr- gospodarstvo v vojsei. Pri na3 je os Iri 3 vojske s potrebščinami zelo težka,ker je organiziranst_»lnih in sigurnih oaz zelo tež :c izvedljivo. 7.i- zadostno in rečno oskrbo na rodno-osvooodilne vojske bi morali imeti osvo bojeno ozemlje. 7 Bosni in Hrvatski kjer tako osvobojeno ozemlje obstoja, je narodno gospo- darstvo dobilo močan polete Organizirane so velike delavske skupine, ki nesebično in ves- tno delajo za. izboljšanje zapuščenega in uni- čenega ktnetskega gospodarstva«. n naši delav- ni heroji dajejo s svojim delom in organizaci jo s/o j veliki doprinos v naši brezkompromis- ni borbi proti barbarskemu okupatorju in na - rodnim-izdajalcem. Delavec in kmet naših naro dov črpata svoje zadnje moči, da borcem in os vobojenemu ozemlju dajata neobhodne potrebsči n o. Se tudi način naše b o rb e n e dovoljuj e 11 o r realnega načina proizvajanja, vseeno je narod- no gospodarstvo organizirano in mobilizirano tako, da zadovoljuje potrebam narodno-osvobo- diine vojske« Večina našega, naroda dela pod nesramno kon trolo okupatorja in narodnih izdajalcev,pa mu kljub temu uspeva, dj večino svo jih-pridelkov nesebično daje naši vojski, loko delo naP.ih^ narodov kaze, da je narodna zavest na visoki stopnji in je obenem tudi .jamstvo za našo zma go in boljšo bodočnost. I 1 j a „ J I V r Jj « L L 1. a. 2c a j te, puš tešite gosi odarji, cez vso zemljo« razpniie vešala! V nas de po tisočih letih zaplala " kri, d vi -ni i glavo upor! kadar cez gozdove rjcvejc viharji, drjv s a se svejih korenir. zovedo - ' sto, 0' cm. marša, zato da bi dru .i d-jn iznonadno udarilo nu so v razni j :a tam , kjer jin je najmanj /ricakeval. iu delatno mi, a pr^vta-;:o zeli delati in de la sovražnik, Zato je naša važna naloga, da te njegove namere in načrte vedno in povsod one- inodocemo. ro lahko dosežemo- samo s pojacano pazljivostjo in zavarovanjem, kadi tega je sve ta dolžnost naših obveščevalcev, da cim hitre je dobivajo in dostavljajo svojim štabom too- 110 podatke o moči sovražnikovih postojank,o e ventufclnem sovražnikovem kretanju in njegovih namerah. 'Pravtako in še bolj važna ca je poos tritev paznje naših straž, patrol, zasud,iz - vidnic in pa stalno postavijonje vedno budnih in za boj pripravljenih oddelkov ali celih c- dinic. ^ ko bodo ti gori imenovani organi za zavarovanje pravilno in vestno vršili svojo službo, ne bodo edinice nikdar iznonadene,nik dar premagane. Zato naj se vsak, ki vrši sluz bo zavarovanja, dobro zavedal svoje svete dol znosti, naj so zaveda, da .je on uho in oko vse edini a, in da sfc na njegovo pazljivost zanaša vsa o d i ni ca, ki je na počitku. Zato se zavedaj to svoje odgovornosti in vršite službo resno in pravilno, ker j;- od tega zavisna usoda vse odinice in preko Vaše odinicc tudi usoda dru- gih edinic in cele nase vojske, a preko voj - ske tudi svoboda in življenje celega našega naroda. Tovariši, zapomnite in poslužujte se nače- la: uspehi se dosegajo z iznenadenjem« Haicevic 15 K0N3G II. T3C.AJA VCJA31C3 SOLS. Naša vojaška šola je dno 6.januarja 1£44.za Sela v lokvah svoj drugi vojaški kurz, kateri j^ bil končan dne 22.januarj a 1344.*o končanem kurzu so gojc-nci polagali izpite. Uspeh izpi - tov je bil zadovoljiv. Dno 23« januarja 1944 . sc gojenci priredili v vasi Praprotno zelo us- pel miting, katerega so se zelo številčno ude- ležili vašcani iz Praprotnoga in okoliških va- si. IT a mitingu sta govorila tovariš politkomi- sar in tovariš komandant šole. Ob tej priliki so bile razdeljene tudi nagrade: prvi trije go jonci po rangu (tovariši Grom Vladimir,3uda kranc in IConstantinovic Milan) so dobili v dar slike tovariša Stalina, a prvi v rangu,tovariš Grom iz štabne četo XaXII.Divizije, je dobil zraven tega kot posebno nagrado divizije še ioc no uro. 2ovariš Grom so jo v imenu gojencev dru gega kurza zahvalile Govor tovariša Groma v ce loti posnoma no: Tovariši, tovarišice! Zahvaljujemo so vam , da ste sc v tako velikem številu udeležili na- šega mitinga. Zahvaljujemo se tovarišu koman - dantu in vsem tovarišem predavateljem za ves njihov trud, ki so ga imeli z nami, da nas cim bolj usposobijo v vojaškem znanju,tako da bomo sposobni popeljati v borbo naše tovariše,da jih bomo znali poutiti o vsem kar smo se naudili v šoli,xer vsakemu izmed njih ni mogoče,da bi po secal to šolo. Obljubljamo tovarišu Titu (vzkliki : živel Tito!) da bomo njegovi zvesti borci za svobodo našega naroda in da bomo poslušni za vsako njegovo po volje, da si tako Simpreje priborimo tako tež- ko pnčakovamo svobodo Smrt fašizmu - Svobodo narodu!" 16 i. 3. I ZA itf K A S I j V. 1 7odoravno: 1 • a i p r i 1 j ub j o na j š i v k klik. P. Trije samoglasniki in 2 soglasnika. b • borci proti okupatorja. 4. 3oglasnik; ruska reka; samoglasnik. -rlas piščalk 3; železniška postaja med ljub1 1 j ano' in Zid a ni mostom. 6 o Sansko ime, tretji sklon;šoglasnik; šport. 7. komandant XXIII.Divizije (drugi sklon) Navpično: I. Del obleke; obrtnik. 2 o Samo gl a sn i k; h un s •:. i k ral j . 3 o I zvir; sve11oba. 4. 3 amo glasnik; ima re ka; s o gla sni k. 3. V neki stroki nepoučen; osebni zaimek. 6« c- o gl a s ni :; 13 p; so gl a s ni k. 7 . žensko ime ; turško ime c L. Scglasnik; poznan hrvatski pesnik. 9« Osebni zaimek; prva mati. 1 2 ^ ■:■ 3 7 t 7 . 1. i o m 3. - 4. || '//-/A m HI 5- B 6. 1 7. Prva pravilna rešitev bo nagrajena z 20.ci gareti. 17 3 C L D a S K Pet Sevijev merim, palcev a d i j 'c , 3. j ub c a, sta r s i, in z Bogom vi, tovarši: D o p o 1 ni 1 se Li d'e v e i; n a j s t 1 pet čevljev merim, palcev in čvrste sem postave cd nog do glave. Očetov dom! ti na slovo i Kdor ni za bol ji rabo, naj varj i dom in babo, al v šolah beli si ■•lavo! J una ka v abi boj, ne b o se trudil on s peresom in ne z drevesom. t jo e n i e t a n j e z an i čv an, skrbi in huda leta mo r e ub o z g a km e "t a; najprvi stan soldaški sta soldat živi vesel v en da. saj narod s da pol hleb in "ar je treba« Doma. povsod, doma nikir, obhod-i dceui. sv«ta, z a v o i j n j ga d e ki e t a, zenic J imajo prepir, in kadar zapusti kvartir, si marsikatera 'z hiše solžice briše- le eni ljubici jo zvest, t i 1.1 ub c i č a s t s e p r a v i ta gre z njim v' boj krv 18 t a s p r e o-i o e z , o .■ • brez cest, i n c r. z c z 1 dj o t r dnih • me e t, i-r ■ ar t j maske brate povabi \ sva t ; c a, j v e m, d a m o r a v s a k umr e t' , in iti vsak k -okeju, na postiji ali / boju, potrta starost, kladi evot.- xe t.c lv1; i ev merim, palcev pet, ve s e 1 o c e m si v e i, junaško - vmrrbi. % . F.I rese r on ( - v originalu, cesar ). — a — — _ /N ■••I ; o-.jv:'-,; 5i'7i, K.0 i J.j o .VmC - £ HT\r UYii i; J L - ^.i-i Do.. 1 k ;j .k; k'D i ICiuGIH i ( G o r k i ) "••i" -'-'-i- , _ -L - --4 TI-d \ i Ks O^jjO D _iUe-J.il , J.Vj-1 ' _\C.i-lJZl , JC Ukl'v k Sii k i ' ( S t a lin) Pripomba u - e enlš tva «. s e c i t a lce n a š e g a 1 i s t a p o z i v a m o, d a n a m o š1 jc j o svo je čo p i se, ka g e re o ono ob javili v prihodnjih številkah« Jlanki so lahko: polit jc ni, vojaški, literarni, pesmi, kari ature, u gankm itd- kaj boljši dopisi bedo na,.ra jeni* I stočasno pozivamo me ci talce našega lista,ca list čimbolj širijo» J r e d n is t v o v S S 3 I h a: Vstal je kralj katja£ J"aše vojaške Šole Dr. kranče Prešeren Skonornija In vojna Url v plamenih Iznenadenje - poloviea uspeha konec II. tečaja vojaške šole ^risanka štev.l Soldaška