UDK 821.133.1.09=163.6 Slovenska recepcija Jeana Racina
Tone Smolej Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
Filozofska fakulteta v Ljubljani
SLOVENSKA RECEPCIJA JEANA RACINA
Avtor raziskuje slovensko reproduktivno in produktivno recepcijo Jeana Racina, hkrati
pa raziskuje tudi prve slovenske prevode njegove religiozne poezije ter dramatike (Britanik,
Fedra, Ifigenija).
The author analyzes the Slovene reproductive as well as productive reception of Jean
Racin. He also analyzes first Slovene translations of his religious poetry and drama
(Britannicus, Phèdre, Iphigénie).
0 Uvod1
Slovenska literarna zgodovina je ob~asno raziskovala tudi usodo francoskih
klasicistov na Slovenskem. Najve~ pozornosti je bil dele‘en Molière, najmanj
Pierre Corneille. Ve~ literarnih zgodovinarjev pa se je ukvarjalo tudi z Jeanom Raci-
nom. Janko Kos (1972: 7) je prvi na kratko orisal slovensko recepcijo Racina. Nekaj
let kasneje je @iva Vidmar v diplomski nalogi Jean Racine in Slovenci podrobno
opisala odmeve na prve slovenske uprizoritve tega francoskega dramatika. Njene
ugotovitve je dopolnil Boris A. Novak (1997: 268–269). @e od prve polovice devet-
najstega stoletja dalje pa se v zvezi z Racinom na Slovenskem omenja tudi Jurij
Japelj.2
1 Japljev prevod Racinovega Cantique
Jurij Japelj je, kakor domneva France Kidri~ (1929–38: 212), pozimi ali pomladi
po tisku svojega Katehizma (torej leta 1779 oz. 1780) ustvarjal prevodno antologijo
ålavén;ke pre;tavlanja. Ode. Hvaléshne inu druge péj;mi, ki zajema razli~ne
nem{ke pesnike (C. F. Gellert, E. v. Kleist, M. Mendelssohn, F. W. Zacharia). Na
treh od {estindvajsetih strani antologije pa se razteza Japljev prevod Racinove pesmi
Péj;èm Od ;rézhe tih Isvolenih Inu od ne;rézhe tih savèrshenih (Cantique sur le
bonheur des justes et sur le malheur des réprouvés), ki sodi v cikel dramatikovih poznih
Duhovnih pesmi (Cantiques spirituels). Ta Japljeva slovenitev ima vzporedno
pripisano tudi besedilo v izvirniku. Pod prevodom in izvirnikom je prevajalec
zapisal tudi vir: Oeuvres de J. Racine. Tom. II, page 507. Edition d’Amsterdam et
Leipzig en 1763. V NUK se je ohranila starej{a izdaja z istim podatkom krajev izi-
da. Gre namre~ za Racinova zbrana dela v treh knjigah (Oeuvres. Amsterdam &
Leipzig: Arkstée et Mercus, 1750). V drugi knjigi so poleg nekaterih tragedij (Ba-
1___Razprava je raz{irjeno predavanje, nastalo na pobudo Slovenskega gledali{kega muzeja, ki je ob
tristoletnici Racinove smrti 13. 5. 1999 organiziral okroglo mizo o tem francoskem dramatiku. Avtor bi
se rad zahvalil prof. dr. Evaldu Korenu, dr. Marijanu Smoliku, doc. dr. Borisu A. Novaku, doc. dr.
Joanni SJaviUski, prof. dr. Igorju Grdini, msgr. dr. Jo‘etu Smeju, prof. dr. Janku Kosu, prof. Mateju
Hriber{ku, prof. Janku Modru in gospe Mariji Javor{ek za pomo~ pri pisanju razprave. Pri delu pa je
avtor uporabljal avtorski katalog In{tituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
2___F. K. Legat, Georg Jappel, Gallerie berühmter Krainer, Carniola 1/103, 22. 4. 1839, 411.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
jazit, Mitridat, Ifigenija, Fedra, Estera, Atalija) natisnjene tudi Duhovne pesmi. V
prvi knjigi pa je objavljen kratek, sicer nepodpisani Racinov ‘ivljenjepis, v katerem
je tovrstna poezija omenjena:
Bolj ko se je g. Racine odmikal od gledali{kih del, bolj so prvotna verska ~ustva
zavzemala notranjost njegovega srca. Preziral je vsakr{no pesnenje, razen kr{~anske
poezije. Iz razli~nih tem je ustvaril {tiri ~udovite pesmi.3
Odlomek torej Racinovo duhovno poezijo oddaljuje od njegovih dramskih del.
Oktobra leta 1694 je Jean Racine poslal Boileauju pismo,4 v katerem popisuje na-
stanek duhovne pesmi Cantique sur le bonheur des justes. V pismu govori Racine
o tem, kako skrbno je pretehtaval vsako uporabljeno besedo ali besedno zvezo. Ker
se je pri dolo~enem samostalniku skliceval na izku{nje pri ustvarjanju Fedre,
nekateri literani zgodovinarji (Picard 1960: 1101) menijo, da vrzel med Racinovo
dramatiko in religiozno poezijo ne obstaja.
Japelj je imel torej pred seboj celoten Racinov opus, osredinil pa se je zgolj na
njegovo duhovno poezijo. Ker prevod ni dostopen v tiskani obliki, ga navajamo v
celoti, vzporedno z izvirnikom, ki pa je povzet po sodobni izdaji:
Cantique5 Péj;èm6
Sur le bonheur des justes Od ;rézhe tih Isvolenih
et sur le malheur des réprouvés Inu od ne;rézhe tih savèrshenih.
(Tiré de la Sagesse, chap. 5) Vséta vùn is Buku te Modro;ti na 5. Po;tavi
Heureux qui de la sagesse Blagur tému, komer dojde
Attendant tout son secours, Od Modro;ti v;a pomozh 
N’a point mis en la richesse Po boga;tvu on nepojde,
L’espoir de ses derniers jours! Kér ;e blisha njega nózh.
La mort n’a rien qui l’étonne; ;mèrt ;e njem’ sa slu nesdeva,
Et dès que son Dieu l’ordonne, Kakòr hitru Bóg veléva,
Son âme prenant l’essor Vshé ta du;ha prozh hity,
S’élève d’un vol rapide Inu v’ njen’mu povsdigvanju,
Vers la demeure où réside Gré k’ tai;tmu prebivanju,
Son véritable trésor. Kér njé pravi ;haz ;toy.
De quelle douleur profonde Kaj sa en’ga shaluvanja
Seront un jour pénétrés Bóde pólnu tó ;èrzé,
Ces insensés qui du monde, O Go;pód od unih djanja
Seigneur, vivent enivrés, Kír ;e lé ;vèjta dèrshé.
Quand par une fin soudaine Kadar bodo naglu vmèrli,
Détrompés d’une ombre vaine In’ s té ;énze vùn predèrli
Qui passe et ne revient plus, K’tère nigdar ny nasaj:
298 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
3___Vie de l’auteur, Oeuvres de Racine, Tome I, Amsterdam & Leipzig, Arkstée & Merkus, 1750, XII.
4___Jean Racine, A Boileau, Oeuvres complètes II, Texte établi, annoté et commenté par Raymond
Picard, Paris, Gallimard, 1960, Bibliothèque de la Pléiade, 549–551.
5___Jean Racine, Oeuvres complètes I, Présentation, notes et commentaires par Raymond Picard, Paris,
Gallimard, 1950, Bibliothèque de la Pléiade, 997–999.
6___Priv. A. AS 892, Japelj, Arhiv Republike Slovenije.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Leurs yeux du fond de l’abîme Kadar vglédajo od sdolaj
Près de ton trône sublime Sravèn tvojga ;tola sgoraj
Verront briller tes élus! Tvojih Lubih ;véti Raj.
»Infortunés que nous sommes, My ne;rézhni bodo rekli,
Où s’égaraient nos esprits? Kaku dalezh ;mo sa;hli!
Voilà, diront-ils, ces hommes, Kaku ;rézhnu ;o ti tekli,
Vils objets de nos mépris. Kir ;o k’ sanizhvanju b’ly!
Leur sainte et pénible vie Njih ;vetú oj;tru shivlenje
Nous parut une folie; åmo dèrshali sa smamlenje:
Mais aujourd’hui triomphants, Dan’s v’ obylju v;ih darov
Le ciel chante leur louange V;e Nebú njih zha;t prepéva,
Et Dieu lui-même les range Bog jih ;am v’ vèr;to predéva,
Au nombre de ses enfants. Inu v’ zhi;lu tih ;ynov.
»Pour trouver un bien fragile Sa dobiti prasno ;rézho,
Qui nous vient d’être arraché, Ob katéro ;mo pri;hli,
Par quel chemin difficile Kaj sa eno poot bodézho
Hélas! Nous avons marché! åmo my révni v;e pre;hli?
Dans une route insensée Na;ha pamet je noréla,
Notre âme en vain s’est lassée, In’ v’ noro;ti ny iméla
Sans se reposer jamais, Ne pozhitka ne mirú;
Fermant l’oeil à la lumière Je od luzhi prozh béjshala,
Qui nous montrait la carrière K’téra nam je poot kasala
De la bienheureuse paix. K’ vezhnim myru gor’ v’ nebú.
»De nos attentats injustes Od hudobe na;h’ga djanja
Quel fruits nous est-il resté? Kaj ;mo my dobili v’ la;t?
Où sont les titres augustes, Kéj so iména, napihvanja
Dont notre orgueil s’est flatté? Inu ;èrza na;h’ga ;la;t?
Sans amis et sans défense, Pres pomozhi pres v;’ga snanja
Au trône de la vengeance K’ ;tolu téga ma;huvanja,
Appelés en jugement, K’ oj;tri ;odbi sdaj gremo
Faibles et tristes victimes, Tamkaj kakòr h’ klanju sbrani,
Nous y venons de nos crimes S’ na;h’mi gréhi lé obdani,
Accompagnés seulement.« V;i trepézhi vkup ;tojmo.
Ainsi, d’une voix plaintive, S’ takim gla;am bo toshila
Exprimera ses remords To pezhenje té vèj;ty
La pénitence tardive V;aka dusha, kir ni ;t’rila
Des inconsolables morts. S’ Bogam ;prave njéne dny.
Ce qui faisait leurs délices, Kar je tukaj njéj k’ ve;elu
Seigneurs, fera leurs supplices; Bode tamkaj njénu shrelu;
Et par une égale loi Tak’ ;e bodo njih ;olsá
Tes saints trouveront des charmes Ti åvetniki ve;elili,
Dans le souvenir des larmes K’tére ;o ony tozhili
Qu’ils versent ici pour toi. Tukaj doli za Bogá.
Racinova pesem je spesnjena v silabi~nem verzifikacijskem sistemu, pesnik je
uporabil sedemzlo‘nik, ki je bil zlasti moden v ~asu pesnikov Plejade, v 17. stoletju
pa sta ga v svoji poeziji uporabljala tudi Corneille in Racine (Elwert 1970: 130).
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 299
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Japelj pa je pesem prelo‘il v silabotoni~ni verzifikacijski sistem. Odlo~il se je za
menjavanje trohejskih osmercev in sedmercev, kar pomeni, da se v prevodu men-
javajo mo{ke in ‘enske rime, enakozlo‘ni verzi pa so povezani z rimo. Racinova
pesem ima {est kitic po deset verzov; med prestopnimi rimami se pojavljata dve ri-
mani dvojici (a b a b cc d ee d). Poudariti velja, da je Japelj menjavanje trohejskih
osmercev in sedmercev uporabil tudi v nekaterih lastnih izvirnih verzifikacijah
(Oda na god ene mlade gospodi~ne, Kaku se na Kranjskim prosu mane, Otro~ja
postela na kmetih).7
Omeniti ka‘e tudi nekatere retori~ne figure, s pomo~jo katerih je Japelj slovenil
Racinovo besedilo. V drugi kitici je slovenski prevajalec uporabil metonimijo ;èrzé
za ~loveka v celoti: Kaj sa en’ga shaluvanja / Bóde pólnu tó ;èrzé. Tak{nega pos-
topka francoski izvirnik ne pozna. Japelj uporabi samostalnik ;èrzé tudi v peti ki-
tici, kjer sicer Racine omenja naslove, s katerimi si laska o{abnost: Kéj ;o iména,
napihvanja / Inu ;èrza na;h’ga ;la;t. Japljev jezik tudi tu deluje metonimi~no. V
prevedeni pesmi je najti ve~ besednih zvez, ki pri Racinu niso stilno zaznamovane.
Racinove zadnje dni (derniers jours) prevaja s samostalnikom nózh, krhko dobrino
(bien fragile) kot prasno ;rézho, te‘ko pot (chemin difficile) pa kot poot bodézho. V
omenjenih primerih je torej Japelj besedne zveze prevedel z enobesedno metaforo,
z oksimoronom oz. je samostalniku dodal pridevni{ko metaforo. Ob teh odmikih od
osnovka velja omeniti {e Japljevo hiperboli~nost. Medtem ko Racine poudarja, da
so gre{niki, {ibke in ‘alostne ‘rtve, poklicani k sodbi, Japelj to izrazi s hiberboli~no
komparacijo: Tamkaj kakòr h’ klanju sbrani. V isti kitici se Racinova sodba (juge-
ment) spremeni v ojstro ;odbo. V~asih pa je bil slovenski prevajalec prisiljen v
evfemizme: Ne pozhitka ne mirú.
Lahko bi rekli, da je Jurij Japelj strogo jasnost in preprostost Racinovega klasi-
cisti~nega jezika zamenjal z baro~no iluzijo in hiberboli~nostjo.
Posebno vlogo pa v Japljevem besedi{~u igrajo germanizmi, ki so bodisi be-
sedni (;haz) bodisi skladenjski: npr.: prasno ;rézho, / Ob katéro ;mo pri;hli – um
etwas kommen; shivlenje / ;mo dèrshali za smamlenje – halten für.
Racinova pesem je prvovrsten primer literarnega dela z janzenisti~no tendenco,
saj poudarja, da je Bo‘ja milost vnaprej dodeljena le izbranim posameznikom,
drugim pa je odtegnjena. Bog vodi v ve~no ‘ivlenje le izbrance. Omenjeni nazori so
opazni zlasti v zadnjih treh verzih druge kitice: Leurs yeux du fond de l’abîme / Près
de ton trône sublime / Verront briller tes élus (Njihove o~i bodo z dna brezna / poleg
tvojega vzvi{enega prestola / videla blesteti tvoje izbrance). V Japljevem prevodu je
tak{na selekcija omiljena: Kadar vglédajo od sdolaj / sravèn tvojga ;tola sgoraj /
Tvojih Lubih ;véti Raj. Omenjeni verzi potrjujejo teze nekaterih zgodovinarjev
(Josip Gruden, France Dolinar), da je bila slovenska razli~ica evropskega jan-
zenizma zelo mila in v teolo{ke spore o ~love{ki predestinaciji skoraj ni posegala.
Japelj, osrednja oseba slovenskega janzenizma, je Racinove izbrance spremenil v
Lube, s tem pa je omilil sporo~ilo izvirnika. Kljub razli~nim teolo{kim odtenkom se
300 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
7___Alfonz Gspan, Cvetnik slovenskega umetnega pesni{tva do srede XIX. stoletja, Ljubljana,
Slovenska matica, 1978, 225–228.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
je Japelj verjetno odlo~il za Racina prav zaradi dramatikove pripadnosti fran-
coskemu janzenizmu, ki ga je prevajalec spoznaval v kro‘ku knezo{kofa Herberste-
ina, ~igar knji‘nica se je {ibila pod koli~ino strokovne janzenisti~ne literature.8
Konec 18. stoletja so se slovenski izobra‘enci tesno navezali na francosko jan-
zenisti~no literaturo in jo plodno vklju~evali v lastna dela. Gollmayerjeva Sveta
ma{a je prevod Mezanguyevega priro~nika Exercises de pieté (Gruden 1916: 180).
Razprava Govorenje od branja ;. pi;ma Jo‘efa Debevca, ki uvaja Japljev prevod
Stare zaveze (;vetu pi;mu ;tariga te;tamenta I. Labaci: Joan. Frid. Eger, 1791), pa
je nastala pod vplivom razprave O branju Svetega pisma (De la lecture de l’écriture
Sainte) Antoina Arnaulda, klju~nega janzenisti~nega filozofa. Debevec si je, tako
kot poprej Arnauld, za naslove nekaterih poglavij izbral misli tistih, ki so naspro-
tovali dostopnosti Biblije preprostemu ljudstvu. Debevec je torej posnel idejo,
hkrati pa tudi uvodni na~in argumentiranja:
Arnauld:
Examen de la première preuve: Que les Prêtres & les Docteurs de la loi auraient agi
contre le bon sens & la raison, s’ils avaient laissé lire au peuple les livres sacrés.9
Debevec:
Pervi isgovor. Deshal;ki ludja ni;o kakor menihi, de bi v’ branji ;. Pi;ma tizhali.
Japljeva odlo~itev za Racina je torej nastala v ~asu, ko je slovenska kultura
zaradi janzenisti~nih spodbud postala frankofona. Njegov prevod Racinovega Can-
tique pa je po dosedanjih podatkih prvi prevod kake francoske umetne pesmi v zgo-
dovini slovenskega prevajanja.
2 Racine v ~asu Ilirskih provinc
Medtem ko je bila v ~asu vladanja janzenisti~nih ljubljanskih knezo{kofov
franco{~ina sredstvo, s pomo~jo katerega je bilo mogo~e raz{irjati duhovna obzorja,
pa je bila v ~asu francoske okupacije (1809–1813) zlasti {olska obveznost. V Ilir-
skih provincah so po gimnazijah uvajali predmet retorika. Na ljubljanski Centralki
so se pri njenem pouku uporabljala tudi Racinova dela (Tavzes 1929: 40). Izrednega
pomena so bile tudi knji‘ne nagrade, ko so najbolj{i dijaki iz rok samega guvernerja
ob spremljavi fanfar prejeli francoske klasike. To naj bi bilo pla~ilo za prvi trud z
u~enjem novega jezika njihove domovine. V korespondenci {olskega nadzornika
Zellija se med nagradami za leto 1812 omenjajo tudi Racinove tragedije (Tavzes
1929: 41). Tak{ne nagrade so imele nalogo pospe{evati kar najhitrej{e pofranco-
zenje bodo~ih izobra‘encev Ilirskih provinc.
Leto kasneje pa so lahko slovenski izobra‘enci, ki so se ‘e nau~ili franco{~ine,
sre~ali z druga~nim pogledom na francoske klasike. Charles Nodier je namre~ v
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 301
8___Verzeichniß der Fürst bischöfl. Karl Graf von Herbersteinisch. Verlaß-Bücher mit den Schäzungs-
Preißen, Labaci, Joh. Frid. Eger, 1788.
9___Antoine Arnauld, De la lecture de l’écriture sainte contre les paradoxes extravagants et impie de M.
Mallet, Oeuvres de messire Antoine Arnauld, Tome VIII, Paris, Sigismond D’Arnay et compagnie,
1777, 17.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
~asopisu Télégraphe officiel, ki ga je tudi urejal, objavil recenzijo, v kateri je med
drugim kriti~no pretresal klasicisti~no dramatiko, ~e{ da bi brez Seneke in Lukana
sploh ne imeli Corneilla. Racine si je {e ve~ sposojal, toda bolj pri Evripidu in Ver-
gilu, meni Nodier.10 Racine se je dejansko, kot je znano, naslanjal na omenjena
avtorja, zlasti pri ustvarjanju Ifigenije in Andromahe. Hkrati pa Nodier poudarja, da
je Racine toliko podoben Starim, da ga v~asih kar zamenjuje z njimi.11 V tem spisu
je ‘e nakazan romanti~ni, negativni pogled na Racina.
V ~asu {triletne okupacije so torej za~ela kro‘iti Racinova dela, hkrati pa se je
pri~elo dvomiti o dramatikovem geniju. V tem ~asu sta se v slovenskem prostoru
soo~ila klasicisti~ni {olski sistem ter zgodnjeromanti~na recepcija Racina. ^eravno
v tem ~asu ni zaznati slovenskih odmevov na Racina, pa je to obdobje pomembno,
saj se je v francoskem {olstvu izobra‘eval tudi Matija ^op. Spri~evalo z Vodniko-
vim podpisom iz leta 1812 pri~a, da si je tako pri retoriki kakor tudi pri franco{~ini
pridobil odli~no oceno (l’optime).
3 ^opovi pogledi na Racina
^eprav se mnenja o ^opovem frankofilstvu razhajajo, je zgodnje spoznavanje
francoske kulture in literature pustilo v njem globoke sledi. V popisu tiso~ devetsto
devetdesetih knjig ^opove knji‘nice je sto {estinpetdeset francoskih naslovov. Med
literarnimi deli gre ve~inoma za klju~ne francoske klasike. Na podlagi popisa lahko
sklepamo, da je ^op zelo dobro poznal tudi francoski klasicizem, saj je posedoval
Molièrova in Corneilleva dela. Popisovalec ^opove knji‘nice pa je Racinovim de-
lom v treh knjigah namenil {tevilko 1313.
Vendar pa ^op ni bil le pasivni sprejemnik Racinovega dela. V Gradivu za zgo-
dovino slovenskega slovstva, ki ga je na pobudo Kopitarja pripravljal za [afarika, se
pojavlja tudi kratko razmi{ljanje o janzenizmu, posve~eno zlasti razmerju med ni-
zozemskimi, francoskimi in slovenskimi janzenisti:
Te stvari bi se bilo treba dotakniti, saj je imela bistveni vpliv na vzgojo na{ega
ljudstva; vendar bi imeni janzenisti, portrojalisti (glej Zgodovino Port-Royala
pesnika Jeana Racina) – ki sta imeni zasovra‘enih lo~nin – sploh ne smeli uporabiti,
druga~e bomo oboje ostudno pome{ali z na{o duhov{~ino.12
^op omenja delo Kratka zgodovina Port-Royala (Abrégé de l’histoire de Port-
Royal), v katerem je Racine ustvaril mit o samostanu Port-Royal, kjer je bilo
sredi{~e francoskih janzenistov oz. portrojalistov. Iz privr‘encev (prednica An-
302 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
10___Charles Nodier, Rapido Sguardo, Coup d’oeil rapide sur l’état des sciences et des lettres en
Allemagne, par le Dr. Tantini, Pise, 1812 in 8. vo., Nodier, Statistyque Illyrienne, Articles complets du
Télégraphe officiel de l’année 1813, Rédigés et annotés par France Dobrovoljc, Ljubljana, Edition
Satura, 1933, 50.
11___Prav tam, 52.
12___Matija ^op, Iz gradiva za zgodovino slovenskega slovstva, ^op, Pisma in spisi, izbral, opombe in
imensko kazalo napisal dr. Janko Kos, prevedel Janko Moder, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1983, 107.
Odlomek je preveden po Ivan Kun{i~, Doneski k zgodovini knji‘evne zveze mej ^ehi in Slovenci,
Zbornik Slovenske matice I, 1899, 148.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
gelika, njen brat, ‘e omenjeni teolog Antoine Arnauld) pa je ustvaril mu~enike.
^eprav gre za slavilno delo, knjiga vendarle dobro opisuje francosko duhovno zgo-
dovino 17. stoletja. Zlasti upo{tevanja vredne so Racinove povezave Blaisa Pascala
z janzenisti~no ideologijo. Monografija o portrojalistih je torej ^opu omogo~ala
vpogled v pravo janzenisti~no teologijo, od katere je slovenska varianta, kot smo ‘e
videli, odstopala. ^op pa je eden prvih, ki je problematiziral pojem ’janzenizem’ v
slovenskem prostoru.
Racinovo ime se posredno pojavlja tudi v ^opovem pismu Franzu Leopoldu
Saviu:
Pred nekaj leti je [=Beyle] v svoji bro{uri (drugi zvezek, prvega ne poznam) o Racinu
in Shakespearu poleg nekaj dobrih misli izbrskal vse polno abotnega v prid
romanti~nemu pesni{tvu.13
^op razpravlja o znameniti Stendhalovi razpravi Racine in Shakespeare, ki jo je
v popisu ^opovih knjig najti pod {tevilko 1297. Misel, da je pisec izbrskal polno
abotnega v prid romanti~nega pesni{tva, lahko razumemo v smislu ^opovega
nestrinjanja z avtorjevo primerjalno metodo. Stendhal namre~ ne primerja Racina in
Shakespearja, marve~ racinovski in shakespearjanski tip dramatike. Stendhalov
ideal je nacionalna tragedija v prozi, ki naj ne bi bila podvr‘ena klasicisti~nim
pravilom enotnosti kraja in ~asa. Je ^op posredoval Stendhalovo razpravo tudi
mlaj{emu Francetu Pre{ernu, ko je slednji razmi{ljal o kranjski, torej nacionalni
tragediji? Znano je Pre{ernovo pismo Mihu Kastelcu, v katerem je na~rt natan~no
opisan:
Na~rt za kranjsko tragedijo bi imel izgotovljen. Snov bo bogata z dejanjem in zapleti,
vendar teh ne bo povzro~al spletkar, izpasti pa bi utegnila premalo tragi~no.
Ljubezen bo glavna tema. Reminiscence na tragedije ali pripovedi bo te‘ko odkriti.14
@al se Pre{ernovi na~rti niso udejanili, kar pa ne pomeni, da literarna zgodovina
ni ugibala o konceptu omenjene tragedije. Avgust @igon (1919: 232) je postavil
zanimivo tezo:
/.../ imel je Pre{eren /.../ na tehtnici svojega duhá /.../ tehtno vpra{anje o na{i
slovenski dramatiki, naj jo li oslóni ob jug ali ob sever; naj li vsprejme romanski ali
pa germanski princip; naj jej li pot odka‘e za Calderonom ali recimo za Racinom, ali
pa – kakor so jej Nemci – za Shakespearjem. – 
Dejstvo je, da sta se Jur~i~ in Levstik, ki sta kasneje udejanila idejo o tragediji,
pri Tugomerju naslonila na sever, torej na germanski princip.
V Pre{ernovem ~asu se Racinova dramatika ob~asno omenja v revijah Carinthia
in Carniola, ve~krat v povezavi z igralko Rachel. Carniola je leta 1841 priob~ila
pogovor med nekim grofom in tedaj komaj dvajsetletno francosko tragedinjo Mlle
Rachel, ki je izjavila, da za vlogo Fedre {e ni dovolj zrela, ~eprav se je nanjo
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 303
13___Matija ^op, Pismo Franzu Leopoldu Saviu, 21. 3. 1828, Pisma in spisi, prav tam, 29.
14___France Pre{eren, Pismo Mihu Kastelcu, 10. 3. 1832, Zbrano delo 2, uredil in opombe napisal Janko
Kos, Ljubljana, Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 1966, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 180.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
pripravljala ‘e tri leta. Ko pa je proti nebu dvignila o~i polne melanholije in izrekla
znameniti verz (Dieux! que ne suis-je assise à l’ombre des forêts), si je grof prisegel,
da bo prihitel v Pariz, pa naj bo na koncu sveta, kakor hitro bi se raz{irila vest, da bo
Mlle Rachel upodobila Racinovo Fedro.15 Rachelova je dejansko kmalu zaslovela s
svojo Fedro, saj je odli~no poudarila njen ~love{ki zna~aj. Théophile Gautier je
tedaj zapisal slavno misel: »Zdelo se nam je, da ne gledamo Mlle Rachel, marve~
samo Fedro« (Mathé 1973: 73).
4 Racine v drugi polovici devetnajstega stoletja
^etrta faza recepcije se pri~enja s prvo omembo Racina v kaki publikaciji,
tiskani v slovenskem jeziku. J. Vaclik v Slovenski b~eli poro~a, da je politik in literat
Mirko Bogovi} dokon~al »krasno prestavo Racinove tragedie Iphigenie v 5 djan-
jih«.16 Bolj zanimive pa so omembe Racina pri dveh vodilnih so~asnih pisateljih.
Josip Stritar v delu Pre{eren (1866) zapi{e naslednjo misel:
Vsak narod ima mo‘a, katerega si misli s sveto, ~isto glorijo okoli glave. Kar je
Angle‘em Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe,
Rusom Pu{kin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Pre{eren.17
Stritar je avtorje spretno izbral: od {estih omenjenih trije pripadajo predroman-
tiki oz. romantiki, trije pa predstavljajo klasi~na obdobja evropske literature od
srednjega veka do klasicizma. Pre{eren je torej osrednji narodni pesnik, ki pred-
stavlja vez med romantiko in klasiko.
Racina omenja tudi Janko Kersnik v spisu Razvoj svetovne poezije (1878):
V {estnajstem stoletju pa vidimo vstajati po~etnike francoske klasi~ne literature pod
Francem I. in pod Ludvikom XIV., o stari romantiki ni sledu ve~. Na njeno mesto
stopajo klasi~ni zgledi Grkov in Rimljanov. Tu sre~amo imena Molière, Corneille,
Racine in Voltaire. V njihovih rokah se pri~ne ono delovanje, ki ga imenujemo
slovstvo osvobojenja /.../.18
^e je Stritar utegnil poznati francosko klasicisti~no dramatiko, pa tega za
Kersnika ne bi mogli re~i, saj povezuje klasicizem z razsvetljenstvom. Hkrati pa
omenja klasicisti~no posnemanje gr{kih vzorov, vendar brez na~elne odklonitve. Ta
pa je opazna v nekoliko zgodnej{em spisu Davorina Trstenjaka W. Shakespeare.
Avtor meni, da je Shakespeare »najve~i vseh dramatikov, on presega stare Grke,
Corneille-ja in Racina, ki so preve~ rhetori~ni.«19 Gre za prvi spis slovenskega
avtorja, ki Racina zavra~a ob primerjanju s Shakespearom.
304 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
15___Neues (Rachel), Carniola 4/59, 22. 11. 1841, 236.
16___Slovenska b~ela 3/38, 16. 9. 1852, 310.
17___Josip Stritar, Pre{eren, ZD 6, uredil in z opombami opremil France Koblar, Ljubljana, Dr‘avna
zalo‘ba Slovenije, 1956, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 18.
18___Janko Kersnik, Razvoj svetovne poezije, ZD 5, uredil in z opombami opremil Anton Ocvirk,
Ljubljana, Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 1953, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 341.
19___D. T., W. Shakespeare, Zora 2, 1873, 46.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
5 Kr‘i{nikova produktivna recepcija: Agapiz
Pri analizi recepcije nikakor ne smemo spregledati komaj sli{nega odmeva Ra-
cina v slovenski dramatiki 19 stoletja. France Koblar (1972: 136) nas opozarja, da
je v drami Agapiz Jo‘efa Marije Kr‘i{nika slutiti vpliv francoske klasike, posebno
Racina. Kr‘i{nik je namre~ leta 1885 objavil kratko dramo v verzih, ki jo sestavljata
dva prizora. V prvem spoznamo masagetske odposlance, ki prosijo kralja Cira (gre
za perziskega kralja Kira), naj izpusti kralji~inega sina Agapiza. Cir je pripravljen
ugoditi njihovi zahtevi le, ~e bi ga kraljica Tomira sprejela za mo‘a. Da bi re{il
kraljevino sramotnih pogojev, se Agapiz ubije sam. V drugem prizoru pa je Kr‘i{nik
orisal zadnje trenutke Cira, ki je bil v boju smrtno ranjen.
Pri ugotavljanju neposrednih Racinovih vplivov se ne smemo prenagliti, saj je
Kr‘i{nik snov verjetno povzel po Herodotovih Zgodbah.20 Kir se je potegoval za
roko odovele kraljice Tomiris, ki ga je zavrnila zaradi suma, da gre perziskemu
vladarju zgolj za nadvlado njenemu ljudstvu. Slednji~ je izbruhnila vojna, med
katero je Kir sku{al sovra‘nike prelisi~iti. S svojo vojsko je pre~kal mejno reko,
vendar se je kmalu umaknil, za seboj pa je pustil neutrjeno postojanko polno dobrot,
ki jo je nato osvojila masagetska vojska. Ker so vojaki zaradi obilja pozabili na
voja{ko opreznost, jih ni bilo te‘ko premagati. Ujet je bil tudi kralji~in sin Spar-
gapises. Kraljica je Kiru zagrozila, da ga bo nasitila s krvjo, ~e ne bo izpustil sina.
Slednji je poprosil Kira naj mu sname okove, nato pa si je vzel ‘ivljenje. Pri~ela se
je, po Herodotovem mnenju, ena najbolj krvavih bitk, ki so jo kdaj bili barbari. Po-
tem ko so Masageti zmagali, je Tomiris poiskala Kirovo truplo in vtaknila njegovo
glavo v meh, poln ~love{ke krvi. Tako je izpolnila gro‘njo, da ga bo nasitila s krvjo.
Kr‘i{nik torej vstopi v Kirovo zgodbo po zajetju sina. Aluzije na Herodota so
o~itne. Cir uka‘e slugi: Agápiza privêdi, / Vezí mu razvezáv{i.21 Na koncu bitke pa
Tomira uka‘e:
Odré‘ite mu glavo, Masageti,
Vrzíte v méh jo, s krvijó napolnjen,
Da napojí se duh je nenapôjni,
Da se ute{i volja neuté{na! (Agapiz, 39)
Je mogo~e Kr‘i{nikovega Agapiza pribli‘ati Racinovi tragediji, kot meni
Koblar? Barthes (1963: 29) poudarja, da je temeljno razmerje med osebami Raci-
novih tragedij mogo~e izraziti z naslednjo izjavo: A ima vso oblast nad B. A ljubi B,
ki ga ne ljubi. Neron (A) ima oblast nad Junijo (B), ki ga ne ljubi. Tezej (A) ima
oblast nad Fedro (B), ki ga ne ljubi. In Pir (A) ima oblast nad Andromaho (B), ki ga
ne ljubi. Pri Piru je namre~ Andromaha ujetnica, njen sin Astianaks pa je kraljev
talec. Struktura Andromahe je zatorej z Agapizom najbolj primerljiva. Takole
razlo‘i Pir svojo oblast nad Andromaho:
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 305
20___Herodot iz Halikarnasa, Zgodbe, Prva knjiga, 211–215, poslovenil Anton Sovre, Ljubljana, DZS,
1953.
21___Josip Kr‘i{nik, Agapiz, Slovan 1/4, 1885, 38.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
A ~e vas ‘e ljubiti Pir ne sme,
tembolj poslej sovra‘i vas srce.
Srd upravi~en naj se razplamti,
za matere prezir naj sin trpi.22
Podobno oblastni{ko se do Tomire obna{a Cir:
Do nas privél je glas o njé ~arôbi,
@arnó mi v du{i hrepenénje vzbudil,
Da zrem in ljubim své‘i jej obraz.
H~e li se {e sedaj brániti,
Ustré~i méni li zahtévi môji,
Da vrnem jej ujéto ljubo déte (Agapiz, 38).
Barthes (1963: 29) meni, da Racinovo gledali{~e ni mogo~e imenovati
gledali{~e ljubezni, saj obravnava uporabo mo~i v ljubezenskih odnosih. Vendar pa
je zlasti pri Andromahi opazna tudi ljubezen do sina in jadikovanje nad njegovo
usodo:
A sin mi je ostal. Neko~ spoznati
bo dano tudi vam, kaj ~uti mati,
a ne spoznajte, ne ‘elim vam tega,
kaj mati za ‘ivljenje sina tvega.
Vse so mi vzeli; sre~a mi edina
ostal je sin – naj zdaj zgubim {e sina (Andromaha, 139).
Takole pa sel opi{e Tomirino ‘alost ob ujetem sinu:
Gorjé pri{ló na nas je, ljuto zlo:
Bledí knegínji divni lice krasno,
Napaja du{o ji neznôsna bol,
Po têbi, svojem blá‘enstvi, vzdihuje (Agapiz, 38).
Poudariti velja, da je ve~ina Racinovih dramskih oseb zapletena v ljubezenski
trikotnik. A ljubi B, ki ljubi C. A zato ubije C. Pri Andromahi pa je situacija neko-
liko druga~na, saj ‘eli tudi kot vdova ostati zvesta pokojnemu mo‘u Hektorju:
@al meni kruta roka je pobila
edinega, ki sem ga kdaj ljubila;
le Hektor v‘gal mi je srce neko~,
srce od{lo je z njim v zagrobno no~ (Andromaha, 138–139).
Goldmann (1955: 354; 1984: 586) meni, da igra Hektor v Racinovi drami vlogo
Boga, celo skritega Boga, ki opazuje, vendar ne razlaga ljudem, kaj bi morali storiti.
Hektorjeva vsepovsodna navzo~nost zahteva od Andromahe njeno zvestobo, kakor
tudi dol‘nost, da re{i sina, poslednjega Hektorjevega potomca. V tem je bistvo An-
dromahine tragi~ne situacije.
Tak{en skriti Bog je prisoten tudi pri Kr‘i{niku, saj kralji~in sel poudari:
306 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
22___Jean Racine, Andromaha, prevedla Marija Javor{ek, Zbrane drame I, urednik Boris A. Novak,
Ljubljana, DZS, 1995, 123.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
O car, ljubíla vró~e je sopróga,
@elí {e v smrti njemu biti vérna (Agapiz, 38).
Gre verjetno za najo~itnej{o aluzijo na Racinovo Andromaho, saj Herodot ne
omenja kralji~ine zagrobne zvestobe pokojnemu mo‘u.
Ko se nemi Bog oglasi, se pri Racinu poka‘e mo‘nost re{itve. Andromahi naj bi
Hektor iz groba ukazal spletko:
In ko za pri~e imela bom oltarje,
ko mi prise‘e, da mi sina varje,
takoj kon~ala z roko bom nemilo
‘ivljenje, ki me je osramotilo (Andromaha, 146).
Omenjena odlo~itev ima svoj odmev tudi pri Kr‘i{niku. Ko sel spozna, da je
vsaka pro{nja zaman, v imenu kraljice pristane na poroko:
Tedàj se zvr{i tvoja volja tvrda:
Teló ~arlívo Tómira ti vró~a,
Predaja Masagete svoje têbi... (Agapiz, 38).
Poudariti velja, da tudi Kr‘i{nik, tako kot Racine pri aleksandrincih, uporablja
antilabé, saj v~asih posamezni enajsterec porazdeli na ve~ oseb:
Masageti: Oh, mili kné‘evi~!
Menezar: Umrl je!
Masageti: Béda! (Agapiz, 39).
^eravno je Jo‘ef Kr‘i{nik snov povzel po Herodotovih Zgodbah, pa je v nje-
govem delu opaznih ve~ aluzij na Racinovo Andromaho. V obeh dramah ima mo{ka
oseba (Pir, Cir) vso oblast nad ‘ensko, ki jo ljubi. V obeh delih imata vladarja zaprta
sina glavne junakinje. Junakinja pa se ne more vnovi~ poro~iti, saj jo ve‘e obljuba
pokojnemu soprogu. Kr‘i{nikov Agapiz je torej zanimiv poskus uvajanja Racinovih
postopkov v slovensko dramatiko, ki pa je ‘al ostal osamljen.
6 Recepcija Racina v katoli{kem prostoru prve polovice dvajsetega stoletja
Na za~etku dvajsetega stoletja postane francoski klasicist katoli{kemu taboru
zgled dobre in natan~ne ubeseditve biblijske snovi. Kasnej{i politik SLS Evgen Jarc
je v Katoli{kem obzorniku objavljal obse‘no razpravo Moderna nem{ka drama. Pri
analizi Sudermannovega Janeza Krstnika Jarc (1904: 192) meni, da so svetopisem-
ske osebe »tako vzvi{ene nad ‘ivalsko strast, da ne moremo pripustiti, da bi se
izrabljale modernemu ~loveku v zabavo«. Hkrati pa Jarc poudarja (1904: 191), da
katoli{ka cerkev ni bila nikdar sovra‘na poeziji, ki je ve~krat zajemala snov iz
svetega pisma. Najbolj vzvi{ena drama, ki jo je napisal Racine, je Athalie, saj »za-
visi celo dejanje od bo‘je vsegamogo~nosti.«
Atalija je tudi prvo Racinovo delo, igrano na slovenskem odru (Vidmar 1977:
52–54). Ob tristoletnici Racinovega rojstva so jo v francoskem izvirniku uprizorili
dijaki [kofijske gimnazije v [entvidu.23 Eden od igralcev, kasnej{i ljubljanski
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 307
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
nad{kof Alojzij [u{tar, ki je upodobil odpadni{kega duhovnika Matana, se uprizar-
janja Atalije takole spominja:
V franco{~ini smo igrali Racinovo dramo Athalie, kar je bila precej huda in zahtevna
stvar, saj se je bilo treba nau~iti na pamet nekaj sto, morda tiso~ verzov. Takrat je bila
prava senzacija, da igrajo v [entvidu predstavo v franco{~ini. Ljudje so vedeli, da
imamo ob dolo~enih urah predstave in so nas redno prihajali gledati. Pri{el je tudi
ljubljanski {kof, pa duhovniki, star{i gojencev, znanci, pa~ tisti, ki so bili kakorkoli
povezani z zavodom. Uradnih zastopnikov pa ni bilo.24
7 Racine na levici
Medtem ko je katoli{ki tabor leta 1939 slavnostno obhajal tristoto obletnico
dramatikovega rojstva,25 pa se je Bratko Kreft s ~lankom Gledali{~e in francoska
revolucija26 istega leta poklonil predvsem stopetdesetletnici francoske revolucije. V
~lanku, ki ga odlikuje sociolo{ki pogled na knji‘evnost, se avtor mimogrede do-
takne tudi Racina. Kreft meni, da je Corneilleva in Racinova dramatika ustvarjala
temelje gledali{~u aristokrati~nega sveta, ki je bil tedaj na vi{ku svojega razvoja in
mu kljub »neprijaznosti, s katero gledamo danes na takratne socialne razmere« ni
mogo~e odre~i kulturne tvornosti. Vladajo~i razred se je z omejitvijo dramatike na
mitolo{ko snov zavaroval pred nev{e~nimi presene~enji v gledali{~u. Polo‘aj tedan-
jega dramatika je bil polo‘aj sluge in tla~ana, ki je moral svojo genialnost prodajati
dvoru in kralju. Vsi trije klasicisti~ni dramatiki, Corneille, Racine, Molière, pa so
okusili grenko ~a{o kraljevske nehvale‘nosti in umrli v najneugodnej{ih razmerah.
To je bilo zlasti grenko za Corneilla in Racina, saj sta se, v nasprotju z Molièrom,
odpovedala svobodomiselnosti. Medtem ko sta Corneille in Racine ‘ivela med
veliko gospodo, pa se je Molière iztihotapil iz delavnice svojega o~eta dvornega
tapetnika, zato so v njegovi komediji »sve‘i tokovi ljudskega ‘ivljenja«, ki jih Cor-
neille in Racine nista poznala.
8 Prevodi Racina v dvajsetem stoletju in njihovi odmevi
8.1 Modrovi prevodi Britanika (1953, 1972)
V @upan~i~evi zapu{~ini se je ohranil odlomek, v katerem pesnik podvomi o
tem, da je na Slovenskem veliko prevajalcev za klju~na dela evropske dramske
klasike: »Za Molièra? Racina in Corneilla? Za Calderona, Shakespeara in Lope de
Vego – Le vkup, le vkhup, leukhupp. Pa~ sli{im blagovest, a vere nimam!«27
308 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
23___@iva Vidmar (1977: 52–53) je v rokopisnem {olskem glasilu Domo~e vaje (1929–30: 145–154)
odkrila ~lanek Antona Stoparja Jean Racinova Fedra in Euripidov Hipolit, ki pri~a o velikem pomenu
francoskega dramatika v pedago{kem procesu [kofijske gimnazije.
24___Alojzij [u{tar, Prehojena pot, razgovori z Jelko @muc-Ku{ar, Celje, Mohorjeva dru‘ba, 1990, 35.
25___Na obletnico je opozoril tudi Bo‘idar Borko s ~lankom Tristoletnica Jeana Racina, Jutro, 20/294,
19. 12. 1939, 3.
26___Bratko Kreft, Gledali{~e in francoska revolucija, Ljubljanski zvon 59, 1939, 379–390.
27___@upan~i~, Zbrano delo 7, uredila Jo‘a Mahni~ in Josip Vidmar, besedilo pripravil in opombe napisal
Jo‘a Mahni~, Ljubljana, DZS, 1982, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 364.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
@upan~i~evih dvomov dolgo ni razblinil nih~e. Vse do tridesetih let dvajsetega
stoletja Slovenci nismo prevajali Racinove dramatike. Prvi, ki je sku{al popraviti
zamujeno, je bil Janko Moder. @e med drugo svetovno vojno je na pobudo tragedi-
nje Mihaele [ari~eve, ki si je zelo ‘elela igrati naslovno vlogo, pripravljal prevod
Fedre.28 Slednjo je sicer prvi za~el sloveniti ‘e Anton Debeljak leta 1928.29
Ob prevajanju Racina se je Moder sre~al z znano dilemo, kateri verz je primeren
za slovensko razli~ico klasicisti~ne tragedije. Dilema je tesno povezana tudi z re-
cepcijo francoskega aleksandrinca v slovenskem jeziku. Prvo re{itev je Moder
ponudil leta 1953, ko so v ljubljanski Drami prvi~ uprizorili Racinovega Britanika
v slovenskem jeziku.
Britanik temelji na ‘e znanem trikotniku: Neron (A) ima vso oblast nad Junijo
(B), ki ljubi Britanika (C). Takole zvenijo Neronove gro‘nje Juniji v Modrovem
prevodu iz petdesetih let:
Kaj vam je bil zaklad lepote dan,
da ga zakopljete ko v grob teman?
Britaniku naj mirno – stran od mene –
ljubezen in va{ mik se v cvet po‘ene.
Zakaj sem neusmiljeno bil jaz,
vladar, prikraj{an za to slast ves ~as?30
V omenjem odlomku Moder nadome{~a aleksandrinec z jambskim enajstercem.
Za knji‘no izdajo (1972) pa je Moder Britanika prevedel v pisani{kim modelu alek-
sandrinca in menjaval dvanajstzlo‘ne mo{ke verze z ‘enskimi, ki imajo 13 zlogov:
Zaklad lepote vam je bil z neba poslan
zato, da ga zakopljete ko v grob teman?
Samo Britaniku naj mirno – stran od mene –
ljubezen z miki va{imi se v cvet po‘ene?
Zakaj sem moral trdosr~no ravno jaz,
vladar, biti prikraj{an za to slast ves ~as?31
Boris A. Novak (1995: 167) je ob primerjavi obeh slovenskih razli~ic Britanika
ugotovil, da pisani{ki model aleksandrinca ve~inoma upo{teva tudi cezure, ki jih
enajsterska varianta nima. V obeh razli~icah pa gre za dosledno upo{tevanje pravila
obveznega menjavanja mo{kih in ‘enskih rim. Osnovni skupni imenovalec med
tema dvema modeloma aleksandrinca v sloven{~ini je jambski ritem.
Odrska uprizoritev in knji‘na izdaja Britanika sta spodbudili tudi literarne kri-
tike in zgodovinarje, da so temeljito analizirali to Racinovo delo.32
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 309
28___Janko Moder, Nekaj stavkov o Jeanu Racinu na Slovenskem, 15. prevajalski zbornik, Ljubljana,
DSKP, 1991, 87–90.
29___Tega leta je v Ljubljanskem zvonu iz{el njegov prevod 6. in 7. prizora iz petega dejanja Fedre. Fedra
je Racinovo najve~krat poslovenjeno delo. Poleg Debeljaka in Modra so to delo kasneje prevajali {e
Jo‘e Udovi~, Jo‘e Javor{ek, Marija Javor{ek in Marko Marin~i~.
30___Jean Racine, Britanik, prevedel Janko Moder, tipkopis last Slovenskega gledali{kega muzeja, 694/2,
22–23.
31___Jean Racine, Britanik, prevedel Janko Moder, Ljubljana, Scena, 1972, 41–42.
32___Jo‘e Javor{ek (1953: 946–48) je denimo Britanika analiziral v lu~i Racinove dramske poetike. Pri
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
8.2 Udovi~ev prevod Fedre
Jo‘e Udovi~ se je z vodstvom Drame ‘e leta 1963 domenil, da bo do konca
naslednjega leta prevedel Racinovo Fedro (Pibernik 1996: 189). Rok pa je bil o~itno
prekratek, saj je prevod nastajal skoraj {est let. Leta 1972 pa je njegov prevod Fe-
dre33 izdala Cankarjeva zalo‘ba, do natisa je torej pri{lo pred odrsko praizvedbo
dela.
Najprej nas bo zanimalo, v kolik{ni meri Udovi~eva slovenitev ohranja Racinov
slog. Leo Spitzer (1970: 209) poudarja, da Racine uporablja razli~ne efekte du{ila,
ki ustvarjajo zadr‘anost njegovega sloga. Tak{no du{ilo se pojavlja, ko junaki go-
vore o sebi v tretji osebi. Udovi~ je tak{ne oblike v celoti ohranil v slovenskem je-
ziku. Ponovimo vzorec: Tezej (A) ljubi Fedro (B), svojo ‘eno, ki pa ljubi svojega
pastorka Hipolita (C). Takole spregovori Fedra o sebi, ko misli, da je mo‘ mrtev:
R: La veuve de Thésée ose aimer Hippolyte!34
U: Vdova Tezejeva pastorka ljubi.35
Prevajalec pa je povsem odpravil nekatere slovesne ponovitve:
R: J’ai vu, j’ai vu couler les larmes véritables (796).
U: /.../ videl sem, da zanj / solzé so tekle /.../ (59).
V naslednjem primeru stilisti~ni crescendo izra‘a decrescendo Fedrinih mo~i.
Gre za postopek gradacijskega asindetona, ki ga poznamo ‘e iz antike, vendar tu
anti~ni slog zadu{i du{a (Spitzer 1970: 282):
R: Je le vis, je rougis, je pâlis à sa vue (758).
U: ^utila sem, zdaj rde~a, zdaj spet bleda (16).
V Udovi~evem prevodu je opazna sicer te‘nja po ohranjanju asindetona, vendar
je prevajalec izni~il izvirnikovo stopnjevanje (1. Videla sem ga, 2. zardela sem, 3.
obledela sem ob njegovem pogledu).
Ve~ pozornosti velja nameniti oksimoronu. Takole opisuje Aricija svoj odnos do
Tezeja:
R: Dont l’heureuse rigueur secondait mes mépris (763).
U: hvale‘na sem bila strogosti jezni (22).
310 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
francoskem dramatiku so edini dogodki zgolj v du{ah, bistvo njegove tragedije pa ni v dejanju, marve~
v besedni interpretaciji dejanja.
___Janko Kos (1972: 12–16) pa je v spremni besedi h knji‘ni izdaji zapisal, da je tragi~nost Racinovega
~loveka v tem, da ‘ivi v zaprtem svetu brez izhoda, brez milosti in re{itve – v poganskem svetu brez
kr{~anskega boga. V Racinovem Britaniku odkriva Kos tudi baro~no antiteti~nost, ki se ka‘e v
nasprotju med dobrim in zlim ter med aktivnostjo in trpnostjo junakov.
33___Spremno besedo h knjigi je tokrat prispeval Janez Negro. ki se je zlasti natan~no lotil analize
Fedrinega mita ter janzenisti~nih prvin v tej Racinovi drami, pri ~emer se je znatno zgledoval pri
Lucienu Goldmannu.
34___Jean Racine, Phèdre, Oeuvres complètes I, présentation, notes et commentaires par Raymond
Picard, Paris, Gallimard, 1950, Bibliothèque de la Pléiade, 772. Odslej citirano s {tevilko strani.
35___Jean Racine, Fedra, prevedel Jo‘e Udovi~, Ljubljana, CZ, 1972, 31. Odslej citirano s {tevilko strani.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
V tem primeru je Udovi~ oksimoron (sre~na strogost) nevtraliziral, saj je
namesto antiteti~ne ustvaril povsem skladno besedno zvezo. Antiteti~nost med
dvema ~lenoma oksimorona pa je ohranil v naslednjem primeru:
R: Je goûtais en tremblant ce funeste plaisir (790).
U: le redko sem u‘ila slo bole~o (52).
Z oksimoronom je povezana tudi antiteza, ki jo je Udovi~ uspe{no slovenil. Po-
javlja se, ko Fedra nagovarja Hipolita:
R: Tu me haïssais plus, je ne t’aimais pas moins (771).
U: /.../ Ti si me bolj mrzíl, / jaz pa te nisem prav ni~ manj ljubila (31).
Tudi Hipolit se izra‘a antiteti~no:
R: Présente, je vous fuis; absente, je vous trouve (767).
U: i{~em te, ko te ni, ko si, be‘im (25).
V Racinovi metaforiki pa je v ospredju metafora ognja, ki prispodablja razli~ne
stopnje ljubezni. Izbira ognja ni naklju~na, saj je Fedra vnukinja boga Helija:
Ce n’est plus une ardeur dans mes veines cachée:
C’est Vénus tout entière à sa proie attachée.
J’ai conçu pour mon crime une juste terreur;
J’ai pris la vie en haine, et ma flamme en horreur.
Je voulais en mourant prendre soin de ma gloire,
Et dérober au jour une flamme si noire (759).
Udovi~ je ve~inoma metaforo ognja poslovenil ustrezno, ohranja se v dveh
primerih od izvirnikovih treh:
Zdaj ogenj ve~ se v ‘ilah mi ne skriva,
vsa Afrodita v svoji ‘rtvi biva.
In kaznovana sem za svoja dela;
mrzim ‘ivljenje, groza me je objela.
Da re{im ~ast, naj si ‘ivljenje vzamem
in skrijem dnevu ta svoj ~rni plamen (17).
Udovi~ se je torej zavedal ve~ine retori~nih figur Racinovega sloga. Te‘ave pa
so nastopile pri zaporednih rimah, ki so zna~ilne za aleksandrince Racinovih
tragedij. @e v @upan~i~evih prevodih Molièra se ob~asno zamenjujejo zaporedne
rime s prestopnimi in oklepajo~imi. [e bolj pa je tovrstno razbijanje pravila
zaporednih rim uveljavil Josip Vidmar36 (Novak 1995: 164).
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 311
36___O prevajanju francoske dramatike je Vidmar v intervjuju v 13. Zbornik dru{tva slovenskih
knji‘evnih prevajalcev, Ljubljana, DSKP, 1988, 146, dejal naslednje: /N/ekateri kritiki /mi/ o~itajo, da
se nisem dr‘al Molièrovega verza in sploh ne na~ina Molièrove verzifikacije, ampak jaz sem imel ‘e
zgled @upan~i~a, ki je /... / prevajal /.../ z rimami, postavljenimi druga~e kot pri Molièru: aa, bb, cc itd.
Dva zaporedna verza se tam rimata, ampak {tirje verzi so, bi rekel, nekak{na kitica, v kateri se seveda
morata dva stiha rimati po svoje. No, in ta princip sem prevzel tudi jaz, po @upan~i~u, ker se mi je zdelo,
takrat sem imel ‘e precej{njo teatrsko prakso, da bi bilo to Molièrovo verzifikatorstvo v sloven{~ini
strahovito monotono.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Na{a analiza je pokazala, da je v Udovi~evem prevodu Fedre 48 % verzov z
zaporedno rimo, 51 % verzov pa je rimanih bodisi s prestopno bodisi z oklepajo~o
rimo. En odstotek verzov rime preprosto nima. V tem smislu pomeni Udovi~evo
prevajanje Racina velik korak nazaj. Poudariti velja, da ima slovenska Fedra kar 51
verzov ve~ od francoske; Udovi~ jih je najve~ dodal v drugem in ~etrtem dejanju.
Tudi zaradi tak{nih dejstev je Udovi~evo predlogo odklonil armenski re‘iser
Hovhannes I. Pilikian, ki je Fedro re‘iral leta 1974. Ker je bilo v ~asu bojkota
slovenskih re‘iserjev vodstvo ljubljanske Drame prisiljeno anga‘irati tujce, neve{~e
slovenskega jezika, je tak{no delo odprlo nove probleme recepcije slovenskih
prevodov v vezani besedi. Pilikian nikakor ni pristal na podalj{ano predelavo, ki je
v~asih v preneseni obliki izra‘ala izvirne Racinove misli, na katere je postavil
te‘i{~e svoje interpretacije. Fedro si je zamislil kot tragikomedijo, kjer je v sredi{~u
pozornosti Tezejeva seksualnost. Atenski kralj naj bi bil obseden z devicami, ki jih
kmalu zavr‘e. V Tezejevih sklepnih besedah vidi Pilikian nov za~etek, saj naj bi se
zdaj lotil sinove nesojene neveste Aricije.37 Takole se zadnja dva kraljeva verza
glasita v dobesednem prevodu:
naj kljub vsem spletkam rodovine nepravi~ne
njegova ljubica postane moja h~i.38
Udovi~ pa je za isto misel potreboval kar {tiri verze, v prevodu pa se izgubi za
re‘iserja tako pomembna povezava med ljubico in h~erjo:
In kljub temu, kar je gre{il njen rod,
naj ona, ki ga tiho je ljubila
in z njim ves ~as trpela v du{i vdani,
namesto h~ere mi stoji ob strani (65).
Prevajalec ni sprejel ponudbe, da bi prevod sam predelal in skladno z avtorskim
pravom prepovedal nove posege v besedilo, s tem pa tudi izvedbo svoje Fedre.
Udovi~evo videnje dogodkov osvetljuje posmrtno izdani dnevnik,39 kakor tudi
ogor~eno pismo dramaturgu Janezu Negru:
/M/oram povedati, da mi je bilo ves ~as jasno, da re‘iser – tujec, ki mu je slovenska
beseda {panska vas, ne more za~utiti kvalitet takega teksta in mu bo zato nujno delal
krivico.40
Po hitrem postopku je bilo treba najti novega prevajalca. V osmih dneh je Fedro
prevedel Jo‘e Javor{ek in v hipu sta se ustvarila dva tabora. Prvi je slavil Udovi~ev
prevod in obto‘eval Javor{ka,41 drugi pa je branil njegov sicer nerimani dobesedni,
312 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
37___Hovhannes I, Pilikian, Racine, Molière, Shakespeare, Gledali{ki list, 1973–74/4, 13–15.
38___Prav tam, 15. Gre za prevod Jo‘eta Javor{ka.
39___Jo‘e Udovi~, Zapisi v ti{ini, po nepopolnih dnevni{kih zapisih avtorja pripravil Tone Pav~ek,
Ljubljana, Cankarjeva zalo‘ba, 1992, 48–51.
40___Jo‘e Udovi~, Pismo Janezu Negru, 13. 2. 1974, Pibernik, Ogledala sanj Jo‘eta Udovi~a, Ljubljana,
Mohorjeva zalo‘ba, 1996, 190.
41___Prim. D. P. (Denis Poni‘), Jean Racine, Fedra, Prostor in ~as, 6/7–9, 1974, 505.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
a vendar umetni{ko dovr{eni prevod. Pri tem nemara ni nepomembno dejstvo, da je
predstava do‘ivela katastrofo.42
Polemika o Fedri je mo~no presegla tradicionalne ~asovne zamejitve tovrstnih
slovenskih polemik. Primitivno prenarejanje in ponarejanje klasi~nih del (tudi Rac-
inove Fedre) je v nekem intervjuju napadel Bratko Kreft.43 Na napad se je Javor{ek
odzval v znani knjigi Nevarna razmerja:
Udovi~ je pesnik – mojster, ne pa navaden prevajalec, zato je njegova Fedra
prepesnitev, ne pa dobeseden prevod. Ampak Pilikian se je zaradi prevoda v svojem
delu zatikal, dokler se ni tako zataknil, da je hotel imeti dobeseden prevod – ali pa bo
takoj zapustil Ljubljano. Postavil je pogoj: nov prevod. Drama se je zna{la pred
novim {kandalom in pred znatnim finan~nim polomom, predvsem pa bi se kot barka
potopila celotna sezona, kar bi privedlo do hudih kulturno politi~nih posledic. Ko so
mi dokazali, v kak{nih stra{nih {kripcih so in kaj vse se lahko zgodi, sem se ~isto po
partizansko zagnal ter v petih dneh Fedro prevedel. Z delom so v Drami lahko
nemoteno nadaljevali. Sezona je bila re{ena. In vsak, ki ima koli~kanj soli v glavi in
po{tenja v srcu, je natanko vedel, da v mojem prevodu ni {lo za kulturno delo ali celo
za tekmovanje z Jo‘etom Udovi~em, temve~ za kulturno-politi~no delo, za
prepre~evanje katastrofe /.../.44
»Slovenski« spor o Fedri pa se je obnavljal tudi v devetdesetih. Taras Kemauner
(1995: 14) denimo dva slovenska prevoda Fedre vendarle pojmuje kot nekak{no
pesni{ko tekmo, tekmo za isto nagrado, ki je celo skladna z delom Racinovega
duha.
Omenjenim dogodkom smo se posvetili nekoliko bolj natan~no, saj so za nekaj
desetletij zape~atili usodo Racina pri Slovencih. Re‘iserji poslej skoraj niso
posegali po Racinu,45 prevajalci ga ve~inoma niso prevajali.
8.3 Smejev prevod Ifigenije na Avlidi (1989)
V ti{ini mariborske {kofije pa je nastajal novi prevod Racina. Leta 1981 je
namre~ mariborski pomo‘ni {kof Jo‘e Smej po naklju~ju prebral, da je Racine umrl
star 59 let in 4 mesece. Ob tem se je zdrznil, saj je v tem ~asu tudi sam dopolnil isto
starost in ni prebral niti enega Racinovega dela. V treh mesecih je dokon~al svoj
prevod Ifigenije, ki pa je iz{la {ele osem let kasneje pri Oznanjenju. V pismu, ki ga
je {kof Smej poslal avtorju te razprave, se ka‘e kot izrazit ob~udovalec francoskega
klasicizma. Zlasti zanimiva so {kofova opa‘anja v zvezi z Racinovim janzenizmom:
Zdi se, da se je Racine v svojih poslednjih dramah (Estera, 1689: Atalija, 1691)
umiril v Bogu. V litanijah Imena Jezusovega prosimo na koncu: »Daj nam, gospod,
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 313
42___Prim. Jo‘e Snoj, Zmedene ideje, Delo 26/77, 2. 4. 1974, 8; Borut Trekman, Zgode in nezgode okrog
Fedre; Rapa [uklje, Drama SNG Ljubljana, Jean Racine, Fedra, Na{i razgledi, 23/8, 19. 4. 1974, 209.
43___Branko Hofman, Beseda ustvarjalcev, Bratko Kreft, Knjiga 76, 24, 414.
44___Jo‘e Javor{ek, Nevarna razmerja, Maribor, Zalo‘ba Obzorja, 1978, 459.
45___Novak (1997: 269) opozarja, da je v sezoni 1979–80 Britanika uprizorila izven{tudijska skupina
{tudentov AGRFTV pod re‘ijskim vodstvom Iva Prijatelja.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
da vedno v sebi ohranimo strah in ljubezen do tvojega svetega imena...« ^e je v
Racinu prej prevladoval strah do Boga, je na koncu prevladovala ljubezen.46
Smej v svojem prevodu uveljavlja pravopisno normo,47 da je naglas pri imenu
Ifigenija na ~rki i predzadnjega zloga (npr.: podelíjo – Ifigeníjo; Ifigeníjo – umoríjo;
Ifigeníjo – pregovoríjo). Smej je prevedel Ifigenijo v jambskem verzu z zaporedno
rimo, {tevilo zlogov ni stalno.
Omeniti velja znamenito slogovno zna~ilnost Racinove Ifigenije. Agamemnon
spri~o prerokbe pove, da se je bilo potrebno ustaviti, nekoristno veslo (la rame inu-
tile) je zaman utrujalo negibno morje (une mer immobile):
Il fallut s’arrêter, et la rame inutile
Fatigua vainement une mer immobile.48
Iz omenjenih verzov se je znatno ponor~eval Victor Hugo, reko~: Zlasti ko je
morje negibno (mer immobile), je veslo koristno (rame utile). Spitzer (1970: 252–
253) poudarja, da je Hugo storil napako, saj je pridevnik inutile (nekoristen) poj-
moval kot deskriptivni adjektiv, gre pa za konsekutivno prolepso, saj napoveduje
posledico: veslo postane nekoristno, ko se ga uporablja zaman. V Smejevem
prevodu se prolepsa izgubi:
Vesla~i na{i kljub vsej mo~i siloviti
brez vetra ladij niso mogli premakniti.49
Oglejmo si {e znameniti dvogovor, na podlagi katerega je Péguy ozna~il Raci-
nov dialog za boj med dvema nasprotnikoma (Spitzer 1970: 310):
Je saurai, s’il le faut, victime obéissante,
Tendre au fer de Calchas une tête innocente,
Et respectant le coup par vous-même ordonné,
Vous rendre tout le sang que vous m’avez donné (715).
Smej sicer ni ohranil pridevnikov (obéissante, innocente), ki dolo~ajo Ifigenijin
zna~aj, je pa uspe{no re{il zadnji verz:
Pripravljena sedaj na ‘rtev sem krvavo,
ko Kálhasov mi me~ odseka glavo.
Udarec smrtni, ki ukazal si ga tí,
do zadnje kapljice ti vrne mojo krí (66).
Smejev na trenutke svoboden prevod pa ‘e napoveduje novo fazo recepcije Ra-
cina v devetdesetih letih.
314 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
46___Jo‘e Smej, Pismo Tonetu Smoleju, 28. 5. 1999.
47___Slovenski pravopis. Ljubljana: DZS, 1962, 287.
48___Jean Racine, Iphigénie, Oeuvres complètes I, présentation, notes et commentaires par Raymond
Picard, Paris, Gallimard, 1950, Bibliothèque de Pléiade, 676.
49___Jean Racine, Ifigenija v Avlidi, prevedel Jo‘e Smej, Jarenina, Oznanjenje, 1989, 28.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
8.4 Prevodi Marije Javor{ek
V drugi polovici devetdesetih let je zalo‘ba DZS, ki je dve desetletji poprej
izdala Zbrano Molierovo delo, natisnila tudi Zbrane drame Jeana Racina v treh
knjigah z opombami. Ponovno je bil natisnjen Modrov predelani prevod Britanika,
enajst del (Tebaida ali bratski spor, Aleksander Veliki, Andromaha, Pravda~i, Ber-
enika, Bajazit, Mitridat, Ifigenija, Fedra, Estera, Atalija) pa je poslovenila Marija
Javor{ek, ki je leta 1995 za svoje prevode Racinovih dram prejela tudi Sovretovo
nagrado. Vse drame je prevedla v jambskem enajstercu z zaporedno rimo.50 Prevodi
Marije Javor{ek, ki se odlikujejo s pomensko zvestobo (Novak 1997: 278), bi terjali
podrobno analizo. V zadnji knjigi Racinovih Zbranih dram je objavljen obse‘en
Esej o Racinu, ki ga je spisal Boris A. Novak, sicer urednik knjige. Osrednji del No-
vakove razprave je posve~en Racinovem aleksandrincu ter usodi njegovega dela od
razsvetljenstva dalje.
9 Novakova Kasandra
Vzporedno z raziskovanjem Racinove tragedije je Novak ustvarjal tragedijo
Kasandra, ki je po lastni izjavi »racinovska tragedija«. Ker oba dramatika
uporabljata mitolo{ko predlogo, je motivnih sti~i{~ veliko. Tudi pri Novaku je
opazna ljubezen med Andromaho in Hektorjem, sicer Kasandrinim bratom, ki jo
poznamo iz Racinove Andromahe. V tem delu Racine tudi omenja Kasandro. Na
koncu Novakove Kasandre pa Agamemnon to‘i nad usodo svoje h~erke Ifigenije.
Vendar o tematskih aluzijah na Racinovo mitolo{ko predelavo pri Novaku ne
moremo govoriti, saj je denimo Andromahin sin Astianaks ubit, medtem ko pri Rac-
inu pre‘ivi, Ifigenija pa je bila pri slovenskem dramatiku dejansko ‘rtvovana.
Zdi se, da se je Novak pribli‘al »racinovski« tragediji s pomo~jo Goldmannove-
ga posredni{tva. V ‘e omenjenem Eseju o Racinu obse‘no povzema Goldmannove
analize Racinovih tragedij. Tragedija je le tisto gledali{ko delo, kjer so konflikti
nerazre{ljivi (Novak 1997: 263). [olski primer tak{nih konfliktov pa je ‘e omenjena
Andromahina tragi~na situacija. Medtem ko je Racinova Andromaha razpeta med
dvema odlo~itvima, ki sta konfliktni in ne vodita do re{itve, pa Novakova Kasandra
vstopa v nerazre{ljiv konflikt s svojo doma~o okolico. Kasandri je Apolon omogo~il
prero{ke sposobnosti v zameno za ljubezen. Ker ni dr‘ala obljube, je bog storil, da
ji ni nih~e verjel. Karkoli napove, nih~e ji ne verjame. Ko Grki darujejo Trojancem
konja, Kasandra posvari svoje rojake:
Kasandra: Ne zaupajmo Danajcem
Niti takrat ne, ko prina{ajo darove!51
Priam: Zdaj te pa imam ‘e ve~ kot preve~, Kasandra!
Stra‘a! Odpeljite jo v njene sobe!
In imejte jo zaklenjeno vso dana{njo no~!52
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 315
50___Novi prevodi Racina so spet vzdramili diskusijo o aleksandricu. Janez Menart naj bi prevajalki
hudomu{no pripomnil, da bo z enajstercem izgubila za dobro novelo zlogov.
51___V teh verzih je ~utiti odmeve Vergilijevega stiha: timeo Danaos et dona ferentis.
52___Boris A. Novak, Kasandra, tipkopis, 63–64.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Po koncu trojanske vojne si Kasandro prisvoji Agamemnon, ki je ujetnici
pripravljen verjeti, vendar se mu prerokinja zaradi ma{~evanja zla‘e, saj mu obljubi
visoko starost. Ko pa sovra‘nika vzljubi, prerokbo prekli~e, a se Agamemnon
vseeno vrne domov. Bistvo Kasandrine tragi~ne situacije po zlomu Troje je, da se
mora odlo~iti med resnico in la‘jo. Z la‘jo bi re{ila ~ast poni‘anega trojanskega
dvora, z resnico pa bi si zagotovila sre~o, ki pa bi bila zaradi bivanja s sovra‘nim
Agamemnonom nedopustna. Njen notranji konflikt je torej, tako kot pri Racinovi
Andromahi, nerazre{ljiv.
V Kasandri pa je Novak naslikal usodo mnogih pisateljev v ~asu bosanske vo-
jne. Neuspe{nih pozivov intelektualcev, ki so opozarjali na resnico te vojne, ni nih~e
poslu{al, kakor ni nih~e verjel Kasandrinim prerokbam.53
10 Primerjalna evropska recepcija Jeana Racina
Nesporno so Racina najbolj poglobljeno sprejemali Italijani.54 Dve leti pred
dramatikovo smrtjo so Bajazeta ‘e igrali v Bologni. Osemnajsto stoletje ga je
ozna~ilo s krilatico »uomo di purgatissimo gusto«. Vendar so mu nekateri o~itali, da
je bil, v nasprotju s Corneillem – pesnikom mo{kih –, zlasti pesnik ‘ensk. Dramsko
dejanje pa naj bi preve~ zapletal z razli~nimi stranskimi ljubezenskimi prizori in
zapleti. Italijanska romantika mu je o~itala pomanjkanje izvirnosti, v bran pa mu je
stopil Alessandro Manzoni.
Nemci, ki so dobili prve prevode v sedemnajstem stoletju, so odlo~ilno vplivali
na evropsko recepcijo Racina. @e Lessing je trdil, da so francoske tragedije sicer
zelo pou~na dela, le tragedije niso. Corneille in Racine pa imata malo tistega, kar
napravi Sofokleja Sofokleja, Evripida Evripida, Shakespearja Shakespearja.55 Tudi
August Wilhelm Schlegel je omenjal Evripida ob Racinu. V znani primerjavi Raci-
nove in Evripidove Fedre (La comparaison entre La Phèdre de Racine et celle
d’Euripide, 1807) se je odlo~no postavil v bran antiki. Veliko bolj prizanesljiv pa je
bil Friedrich Bouterwek, ki je v Racinovi umetnosti videl izopolnitev duha in sloga
prave francoske tragedije.56
Nekateri angle{ki dramatiki so ‘e v sedemnajstem stoletju opona{ali Racinovo
dramatiko (npr. Thomas Otway v delu Titus and Berenice).57 V osemnajstem
stoletju58 pa so bili kritiki Racinu nenaklonjeni, saj so izhajali iz primerjav s
316 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
53___Prim. Boris A. Novak, Mit in resni~nost, Kasandra danes, Nova revija, priloga Ampak 17/194–95,
1998, 2–6.
54___Pregled povzemamo po Mario Fubini, Racine et la critique italienne, Revue de littérature comparée
19, 1939, 523–561.
55___G. E. Lessing, Hambur{ka dramaturgija, Enainosemdeseti list, prevedel France Koblar, Ljubljana,
CZ, 1956, 327.
56___Friedrich Bouterwek, Geschichte der Poesie und Beredsamkeit seit dem Ende des dreizehnten
Jahrhunderts VI, Göttingen, Johann Friedrich Rower, 1807, 58.
57___Prim. Katherine E. Wheatley, Racine and English Classicism, Austin, University of Texas press,
1956.
58___William Mc Causland Stewart, Racine vu par les Anglais de 1800 à nos jours, RLC 19, 1939,
562–580.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Shakespearjem. William Jeffrey je veliko bolj cenil razli~nost domi{ljije svojega ro-
jaka kot pa epigramati~no poezijo Racina. Lady Morgan, ki jo je poznal tudi ^op,
pa je zavrnila Racinove hvalnice monarhiji ter podvr‘enost pravilom. Pogledi so se
spremenili {ele po nastopih igralke Rachel. Lytton Strachey je napisal esej o Racinu,
Lawrence pa dramatika omenja v svojem Ljubimcu lady Chatterley. Invalidni Clif-
ford Chatterley namre~ meni, da lahko ~lovek v Racinu dobi vse, kar ho~e, kajti
ljudem je potrebno klasi~no nadzorstvo nad ~ustvi.59
Tak{na je okvirna recepcija Racina v Zahodni Evropi. V Srednji Evropi in
drugih slovanskih de‘elah pa smo Racina sprejemali v razli~nih obdobjih. Povsem
izstopa zgodnji poljski prevod Andromahe,60 ki ga je StanisJaw Morsztyn ustvaril
konec sedemnajstega stoletja, na njegov nastanek pa je vplivala soproga Jana III.
Sobieskega, ki je bila Francozinja.
Na Mad‘arskem61 so dobili prvi prevod Fedre ‘e leta 1851, vendar je {ele dvaj-
set let kasneje nastal prevod trajne vrednosti. Leta 1865 pa je Fedro prevedel Avgust
[enoa. Prevod je tri mesece izhajal v reviji Glasono{a.62 Tudi pri nas pa je bil znan
hrva{ki prevajalec Ifigenije Grga Marti}.63 Bolgari64 so prve prevode dobili na
za~etku dvajsetega stoletja.
Slovenci smo prvi prevod Racina dobili manj kot sto let po dramatikovi smrti.
Na njegov nastanek pa je vplival frankofoni janzenizem. Ve~ji evropski narodi so
Racina prevajali ‘e za njegovega ‘ivljenja. Tako kot pri Angle‘ih se tudi pri Sloven-
cih (deloma ^op, Trstenjak) omenja vzporednica med Shakespearjem in Racinom.
Tudi pri nas je bila v {tiridesetih letih osemnajstega stoletja za uveljavitev Raci-
novega ugleda pomebna igralka Rachel. Racine je vplival na nekatere dramatike de-
vetnajstega (Kr‘i{nik) in dvajsetega stoletja (Novak).
Vse to pa ne more prikriti dejstva, da smo prvi pomembni prevod Racinove
drame (Modrov prevod Britanika) dobili tristo let po njenem nastanku in ve~ de-
setletij za drugimi manj{imi evropskimi narodi, ~eprav ne smemo zanemariti De-
beljakovih poskusov v dvajsetih letih.
LITERATURA
Lucija BAROVI^, 1972/73: Japljevi prevodi iz evropskega pesni{tva. Eksplikacija na Oddelku
za primerjalno knji‘evnost in literarno teorijo Filozofske fakultete. Ljubljana.
Roland BARTHES, 1963: Sur Racine. Paris: Seuil.
W. THEODOR ELWERT, 1970: Französische Metrik. München: Max Hueber Verlag.
Lucien GOLDMANN, 1955: Le dieu caché. Paris: Gallimard.
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 317
59___D. H. Lawrence, Ljubimec lady Chatterley, Ljubljana, CZ, 1988, Zbirka Sto romanov, 213.
60___Prim. Victor Weintraub, Les débuts de l’influence de Racine en Pologne, RLC 19, 1939, 591–604.
Isti, Racine w barokowej Polsce, Od Reja do Boja, Warszawa, 1977, 139–153.
61___Prim. Sandor Baumgarten: Racine et les résistances de l’esprit hongrois. RLC 19 (1939), 605–611.
62___Prim. Bibliografija radova Augusta [enoe, Slavko Je‘i}, @ivot in djelo A. [enoe, Zagreb, Znanje,
1964, 62.
63___Prim. Petdesetletnica Fra Grge Marti}a, Slovenec 23/18, 22. 1. 1895, 1.
64___Prim. Tzvetana Lechnikova, Racine en Bulgarie, RLC 19, 1939, 612–621.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
– – 1984: Struktura Racinove tragedije. Teorija tragedije. Priredio Zoran Stojanovi}. Beo-
grad: Nolit.
Josip GRUDEN, 1916: Janzenizem v na{em kulturnem ‘ivljenju. ^as 10. 177–194.
Evgen JARC, 1904: Moderna nem{ka drama IV. Katoli{ki obzornik 8. 182–196.
Jo‘e JAVOR[EK, 1953: Premi{ljevanje o ljubljanskem Britaniku. Na{a sodobnost 1. 944–953.
France KIDRI^, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva od za~etkov do Zoisove smrti.
Ljubljana: Slovenska matica.
Janko KOS, 1972: Uvod. Racine: Britanik. Ljubljana: Scena. 7–16.
Taras KERMAUNER, 1995: Pravica do oblasti. Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske
dramatike. Ljubljana: Lumi.
France KOBLAR, 1972: Slovenska dramatika I. Ljubljana: Slovenska matica.
Roger MATHÉ, 1973: Phèdre. Racine. Paris: Hatier, Profil d’une oeuvre 39.
Boris A. NOVAK, 1995: Oblika, ljubezen jezika. Recepcija romanskih pesni{kih oblik v
slovenski poeziji. Maribor: Zalo‘ba Obzorja.
– –  1997: Esej o Racinu. Racine: Zbrane drame III. Ljubljana: DZS. 249–278.
France PIBERNIK, 1996: Ogledala sanj Jo‘eta Udovi~a. Celje: Mohorjeva dru‘ba.
Raymond PICARD, 1960: Notes. Racine: Oeuvres complètes. Paris: Gallimard, Biliothèque
de la Pléiade. 991–1144.
Leo SPITZER, 1970: Études de style. Paris: Gallimard.
Janko TAVZES, 1929: Slovenski preporod pod Francozi. Inavguralna disertacija. Ljubljana.
@iva VIDMAR, 1977: Jean Racine in Slovenci. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska
fakulteta, Oddelek za primerjalno knji‘evnost in literarno teorijo.
Avgust @IGON, 1919: [tudija II. Dom in svet 32. 231–234.
RÉSUMÉ
L’auteur analyse la réception reproductive et productive de Racine chez les Slovènes.
A la fin du XVIIIe siècle, Jurij Japelj traduit la chanson spirituelle de Racine Cantique
sur le bonheur des justes et sur le bonheur des réprovés. La traduction date de l’époque où
le milieu janséniste en Slovénie a fait une ouverture importante envers la pensée et la culture
françaises. Mais la traduction de Japelj démontre clairement que la variante slovène du
jansénisme était relativement adoucie, puisque le traducteur a choisi de slovéniser »les élus«
en »Lubi« (fr. approx. »chers«) ce qui le fait reculer par rapport aux attitudes jansénistes
envers les élus divins. A l’époque des Provinces Illyriennes, les oeuvres de Racines faisaient
partie de la lecture scolaire obligatoire. C’est dans ce système d’enseignement qu’a été formé
Matija ^op qui, dans son Gradivo za zgodovino slovenskega slovstva (fr. Matériaux pour
l’histoire de la littérature slovène) a attiré l’attention sur les divergences entre les jansénistes
français et slovènes en se rapportant à l’Abrégé de l’histoire du Port-Royal de Racine. Dans
la deuxième moitié du XIXe siècle, Racine est mentionné par deux littérateurs slovènes de
renommée, Josip Stritar et Janko Kersnik. Dans une pièce dramatique de Kr‘i{nik, Agapiz,
on peut parler d’une réception productive, parce qu’elle rappelle sensiblement Andromaque
de Racine. Dans les deux ouvrages le souverain a le pouvoir sur la femme qu’il aime. Son
chantage repose sur la détention en ôtage du fils de la femme. Dans la première partie du
XXe siècle, Racine est simultanément considéré par les publicistes de gauche et de ceux du
côté catholique. A l’occasion du tricentenaire de Racine, le lycée de l’archevêché de [entvid
met en scène Athalie en français. En 1928, le premier extrait de Phèdre est traduit en slovène.
En 1953, Britannicus est pour la première fois représenté en langue slovène. Janko Moder a
traduit la pièce en deux versions dont l’une en endécasyllabes, l’autre en alexandrins selon
318 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
le modèle des »Pisanice«. Dans les années soixante-dix, Udovi~ a publié une traduction
influente de Phèdre, traduction qui sémantiquement est proche de l’original, mais qui fait
abstraction de la règle des rimes consécutives et qui dépasse en nombre de vers la version
originale. En fin des années quatre-vingts, Iphigénie à Aulis est traduite par l’évêque Jo‘ef
Smej. Et dans la deuxième moitié des années quatre-vingt-dix, le théâtre complet de Racine
est publié en traduction de Marija Javor{ek. Boris A. Novak, qui a contribué à cette édition
par une étude exhaustive intitulée Essai sur Racine, a créé en fin des années 90 la pièce
Kasandra, »une tragédie racinienne«.
Tone Smolej, Slovenska recepcija Jeana Racina 319
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
320 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 3, julij–september
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_3_3.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)