Z53. številk V Ljubljani, v M, 9. novembra 1913. XLVI. Iefo. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto ....... K 24 — pol leta . # .... . . 12-— četrt leta.......6-- sa mesec •«•••• . 2"— v upravništvu prejeman: celo leto. • • • 9 » . K 22 — pol leta . 11*— četrt leta'.......5-50 na mesec • 1*90 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. 9rednUtvoi Knatlova uiioa št. 5 (v pritličja levo,) telefon fttL S4. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje la praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih lnsercljah po dogovore. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t. d, to je administrativne stvari ——— Posameina številka velja tO vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Harodna tiskarna" telefon it 88. .Slovenski Narod' velja po pošti: M Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25-- pol leta ...... * 13*— četrt lete....., . 6*50 na mesec ...... . 2-30 za Nemčijo: celo leto ... . - K 3fr-za Ameriko in vse druge delete: celo leto.......K Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniltvo (spodaj, dvorišče levo). En&flova ullea it S, telefon it 88. Izseljenimi škandal. Izseljevanje iz Avstrije je pač v prvi vrsti zasluga državne uprave, ki nima prav nobenega smisla za pospeševanje ljudskih koristi. Državna uprava rešuje akte, nalaga davke in globe ter strahuje prebivalstvo,a njeno delo za občni blagor ni vredno piškavega oreha, če ima taka državna uprava na strani še tako deželno upravo, kakor je na primer na Kranjskem, potem je pač naravno, da ljudje kar beže iz svoje domovine. Samo tekom nekaterih let je klerikalna strahovlada s Kranjskega pregnala kakih 80.000 ljudi v Ameriko; klerikalci so žrli in so si z deželnim denarjem polnili žepe, ljudstvo pa ie vsled ubožnosti in bede moralo bežati iz domovine. To avstrijsko mizerijo so velike parobrodne družbe, združene v mogočnem kartelu, krepko izkoriščale. Vse brez izjeme so lovile izseljence in zlasti take,ki so podvrženi še vojaški dolžnosti. Državna uprava seveda ni ničesar videla in ničesar slišala. V kartelu parobrodnih družb je bila tudi družba Canadian Pacific Railway. Ta družba je po kartelm pogodbi dobivala le majhen del Izseljencev za prevažanje v Ameriko. Ker ima v Kanadi ogromne dežele še neobdelanega sveta, za kateri bi rada dobivala obdelovalcev, je vrgla svoje poglede posebno na Avstrijo. Tu živi zdrav kmečki stan — tega je hotela zvabiti kanadska družba v svoje pragozde. Kartel parobrodnih družb se je razbil in kanadska družba je začela postopati na svojo roko. Avstrijska vlada je dovolila kanadski družbi iz-seljeniško koncesijo. Baje je mislila, da s tem oslabi monopol severno-nemških parobrodnih družb, da pomaga izseljencem in da povzdigne Trst — faktum je, da je s to koncesijo samo pospešila izseljevanje in mu dala novo smer: Izseljenci niso več šli v industrijalne kraje, nego na kmetijo. »Slovenski Narod« je bil prvi list v Avstriji, ki se je tej koncesiji uprl in to iz narodnih in iz gospodarskih razlogov. Rekli smo: dokler gredo naši ljudje, če že doma nima- jo obstanka, v industrijalno delo v Združene države, je upati, da se jih velik del prej ali slej vrne in da pošljejo nekaj denarja domov, če pa sc nasele kot kmetje v Kanadi, se nt bodo nikoli več vrnili, ne bodo nikoli nič denarja poslali domov in so zu nas za vedno izgubljeni. Pri tem nas ni prav nic motilo zatrjevanje podkupljenih zagovornikov kanadske družbe, da je vožnja s kanadskimi parobrodi cenejša, kakoi z drugimi parobrodi. Cim cenejša je vožnja, tem večja je zapeljivost zu izseljevanje, tem prej se odločijo za izseljenje tudi taki, ki jim tega m treba. Kanadska družba je, dobivši koncesijo, začela delati prav po amerikansko. 2e koncesijo je dobila na čuden način, dovolilo jo je pač celokupno ministrstvo, vendar je to v prvi vrsti »zasluga« krščansko - so-cijalnega sleparja barona Weichs Glona. Ta je bil v trgovinskem ministrstvu predstojnik oddelka za plovstvo, ta je družbo Avstro-Ame-rikana pregovoril, da je zastonj pre-peljavala in prodajala izseljence v take kraje v Braziliji, kjer so umirali kakor muhe in ta je tudi kanadski družbi preskrbel koncesijo. Čim je imela kanadska družba koncesijo, je začela eksportirati kmečke ljudi kar na debelo. Podkupljene kreature so ji delale škandalozno reklamo. Kanadska družba se ni niti en trenotek držala koncesijskih pogojev, od prvega hipa je grešila proti prevzetim dolžnostim, in sicei v taki meri, kakor pač morejo samo ljudje, ki so podkupili vse mogoče odločilne faktorje. Avstrijska korupcija se je v tem slučaju pokazala v vsi svoji nagoti. Poslanske zbornice pododsek za plovstvo je v več sejah razpravljal o tem velikanskem škandalu, a natančnega ni dognal drugega, kakoi da je baron Weichs - Glon bil duša celega škandala. Vlada neče izdati tistih poslancev, ki so bili od kanadske družbe podkupljeni, da bi jih krepkeje imela v rokah; lopovi trepetajo pred kriminalom in bodo morali vladi parirati, kakor jim bo ukazala. Izseljeniški škandal je pa tako velik, da je vlada zdaj vendar začela energično nastopati. V Galiciji so zopet zaprli kakih dvesto ljudi, med niimi v Krakovu zastopnika kanadske družbe in Avstro - Amerikane ter 16 agentov kanadske družbe, v Lvovu pa tudi več uradnikov izselje-niških agentur. Samo podkupljenih poslancev ne zapro, dasi ves svet s prsti za njimi kaže in dasi spadajo ti pred vsemi drugimi na obtožno kloj>. Zdaj je pač upati, da bo vsaj za nekaj časa konec izseljeniškim škandalom, to je nedopustni propagandi in ubegu vojaški službi podvrženih ljudi, toda izseljeniški problem s tem še ni rešen. Izseljevanje ne bo nehalo, dokler bodo vladale v državi take neznosne gospodarske in javne razmere. Kako naj neha izseljevanje s Kranjskega, ko se je klerikalcem v par letih posrečilo ustvariti take razmere, tako propadajo vsi stanovi. Milijone je ta črna družba zapravila, ustvarila pa ni ničesar. Milijone je ta družba pognala in zakopala deželo v obupno finančno stanje — ljudstvo pa gineva v bedi in mora bežati iz domovine, da si najde drugod kruha. Državna uprava pa to še pospešuje s svojo brezbrižnostjo. Notranja kolonizacija, razbitje veleposestev — to bi bila naloga vladajoče stranke na Kranjskem, pa ta stranka je vedno mislila samo na svojo politično in osebno korist, je prelomila vse svoje obljube in samo žrla in žrla — kaj čuda potem, če vse beži iz domovine, kar le more. mm pFl c, !?r. sodiščih v Celfu. IV. del. Iz dosedaj navedenega je razvidno, da so razmere pri c. kr. sodiščih v Celju naravnost zasmeh pravicam slovenskega naroda, zajamčenim nam po državnih osnovnih zakonih. Tesno odmerjeni prostor ne dopušča, da bi podrobneje poročali o sistemu pri naših sodiščih. To pa ve vsakdo, ki razmere le količkaj pozna, da se nam dan na dan prizadeva toliko krivic v jezikovnem ozi-ru, da bi lahko vsi slovenski časopisi dan na dan le o teh krivicah pisali in bi prostor še vseeno ne zadostoval. Kar smo povedali o jezikovnih krivicah pri c. kr. sodiščih v Celju, ne velja seveda le za Celje, temveč tudi za vsa druga sodišča, ki spadajo pod delokrog c. kr. okrožnega sodišča v Celju. Izvzeta so le ona sodišča, na katerih službuje izključno slovensko uradništvo; pri drugih okrajnih sodiščih pa so izvzeti le slovenski uradniki, kajti edino slovenski sodniki so v jezikovnem ozi-ru pravični, in obravnavajo z vsakim v onem jeziku, v katerem to stranka sama želi. 2e ta lastnost sama daje slovenskim sodnikom častno spričevalo, da so bolj kot vsak drugi sodnik usposobljeni službovati v jezikovno mešanih krajih. Kaj bi rekli, gospodje če bi se slovenski sodnik v popolnoma slovenskem kraju v področju celjskega okrožja, kjer nemški ne govori nihče drugi kot kak vpokojeni orožnik ali kak agent - popotnik, upal siliti nemško stranko k slovenski izpovedi oziroma bi nemške sodbe in izpovedi zapisal v slovenskem jeziku? Vsi, ki so v to poklicani ali tudi ne, bi se dvignili in usoda takega sodnika bi bila pri priči zapečatena! Zakaj z isto strogostjo ne postopate pri kurzovcih, gospodje? Zakaj dopuščate, da vaši privrženci silijo v slovenske stranke najprej s vprašanji »konnen sie deutsch«. Če slovenska stranka odgovori nič hudega sluteč z »da«, potem je sklep kurzovca gotov in se glasi: Stranka je zmožna nemškega jezika in se mora vsled tega v tej zadevi protokolirati vse nemško. Kje so naredbe, g. Pitreich, ki opravičujejo to nesmiselno in za justico škodljivo postonanje? Naredbe justičnega ministrstva o rabi posameznih jezikov v področju nadsodišča v Gradcu pravijo ravno nasprotno, da se stranka ne sme siliti, da govori pred sodiščem v tem ali onem jeziku, ter da dejstvo, da slovenska stranka nemški razume, sodnika še ne opravičuje, da bi vsled tega obravnaval in protokollral vse v nemškem jeziku. Naredbe justičnega ministrstva glede rabe slovenskega jezika so kurzovcem menda sploh neznane ter bi ne škodovalo, če bi se posebno v področju celjskega okrožja poučilo uradništvo o rabi sloven- skega jezika. Da tega gospodje niste dosedaj storili in da se kurzovci za obstoječe jezikovne razmere sploh ne zmenijo, je razvidno iz tega, da vlada za vsako sodišče v celjskem okrožju drugačna jezikovna praksa. Kurzovci si v teh zadevah lahko pomagajo: Zaslombo na zgoraj imajo, za drugo se pa sploh ne zmenijo. Raba slovenskega jezika v področju celjskega okrožja je danes na milost in nemilost izročena kurzovcem. Ti svoje jezikovno delovanje uravnajo po svojem znanju slovenščine. Če slovensko ne znajo, delajo vse nemško, drugače pa slovensko uradujejo le v takih slučijih, kjer intervenirajo slovenski odvetniki. Ali poznate, g. Pitreich, temeljito jezikovno delovanje c. kr. okrajnih sodišč v Konjicah in Slovenjgrad-cu? Ali veste, kako postopajo kurzovci v protokolaričnih zadevah v področju celjskega okrožja? Mislimo, da ne (?), kajti drugače bi kot predstojnik nadsodišča, kot oni, ki ima dolžnost, gledati na red pri podrejenih instancah, morali poseči z železno roko vmes In ob dvanajsti uri napraviti red. Enotnega redu v jezikovnem oziru pri sodiščih v celjskem okrožju danes ni več in kdor danes še kaj takega trdi, govori neresnico. Pravično uradujejo v jezikovnem oziru le slovenski sodniki, kurzovci pa delajo kot rečeno tako, kot se njim samim dobro zdi. Gospod Pitreich aH se vam ne zdi, da bodo vaši kurzovci v najkrajšem času napravili v celjskem okrožju tak kaos, da se vi sami me boste spoznali več? Kaj bo pa potem; kdo bo potem spravil v tir voz, ki je padel s pota? Jasno je, da zamorejo pravilno jezikovno uradovati le slovenski sodniki tudi radi tega, ker slovensko In nemško znajo. Da vaši kurzovci slovensko znajo, tega menda ne boste trdili. Vsaj te slovenščine ne znajo, da bi se mogli sporazumeti s slovenskim ljudstvom. Radi tega so za uradova-nje v slovenskih krajih nerabni in nepotrebni. — Gospod Pitreich, mi kurzovcev v celjskem okrožju ne potrebujemo in jih ne rabimo. Nam ne koristijo nič, justični upravi oziroma njenemu ugledu pa še manje! LISTEK. Mitne miši. Povest iz sedanjosti. Spisal L. C. (Dalje.) Došlega Raka in njegovo hčer sta na dvorišču županove hiše sprejela županova vdova in njen brat Matevž Srebrot ter jih povedla v boljšo sobo, kjer je bilo pripravljeno vse za dostojen sprejem došlih oglednikov. »No, danes pa ne bomo stradali,« pričel je šaljivo razgovor stric Matevž Srebrot, »ker se miza šibi pod svojo pezo. Se že vidi, da smo pri pravi hiši, kjer se ne skrbi samo za neumrjočo dušo, temveč tudi za pregrešno telo. Pa poskusimo, kakšne so te-le stvari, da se bodemo prepričali, če kuharica pošteno zasluži svojo mezdo.« Stric Matevž Srebrot je te svoje besede spremenil tudi takoj v dejanje in iz velikega krožnika postavil na svoj krožnik največji kosec pečene piske. Njegov dobri vzgled je vspodbudil Urbana Raka, na čegar krožniku se je tudi skoro nahajal ve-iik kos pečene piske, h kateremu je priložil še salate in kislega krompir- ja. Temu vzgledu se je pa pridružila še sramežljiva nevesta in tudi pošteno obložila svoj krožnik. Med tem, ko so ogledniki zalagali svoje želodce, je pa mladi gospodar Ivan gledal začudeno, kaj pomeni ta gostija, ker mu mati o ogledu ni nič črhnila. Ko so si ogledniki potolažili prvi glad in zavžito namočili s par kozarci vina, poprijel je za besedo stric Matevž Srebrot ter začel vsem navzočim na dolgo in široko razkladati, koliko premore Rakova hiša, koliko ima repov v hlevu, koliko njiv, travnikov in gozdov, koliko ima naloženega v hranilnici itd. S pravo kmečko bahavostjo povzdigoval je Rakovo hišo do devetih nebes in pri tem še hvalil Raka in njegovo družino, kakšni modri ljudje so in kako bo srečen dotični fant, ki bo popeljal Rakovo Frančiško pred altar. Raku je ta precej pretirani sla-vospev kaj dobro del in mu razvezal jezik, da je začel navzočim na drobno razkladati, koliko so vredni njegovi konji, koliko je imel že za to in ono kravo, za koliko je prodal jeseni prašiče, koliko je lansko leto spravil v žitnico pšenice, rži in drugega pridelka, koliko je dobil za prodano seno, koliko ima naloženega v hranilnici in koliko izposojenega, pri čemur mu je stric Srebrot vedno pritrjeval. Ko sta tako možakarja hvalila Rakovo hišo in bogastvo, se je pa Frančiška Rakova ozirala po svojem molčečem sosedu Ivanu Novaku, čegar možka in krepka zunanjost sta ji prav ugajala. Samo to ji ni bilo všeč, da je cel čas molčal kot grob in da ni prav nič posegel v razgovor obeh možakarjev in da ni omenil s prav nobeno besedo, če mu ugaja na oglede došla nevesta. Da bi nekoliko ota-jala led svojega soseda, začela ga je zaljubljeno motriti, ne da bi dosegla svoj namen. Ivanu Novaku so bili zaljubljeni pogledi Frančiške Rakove naravnost neprijetni, vsled česar je bil hvaležen stricu Matevžu Srebrotu, ko je sprožil misel, da bi si nekoliko ogledali Novakovo hišo, gospodarska poslopja in živino. Vesel je vstal in povabil vse, da si ogledajo pred vsem vzorne hleve in v njih se nahajajočo plemensko živino. Gostje so vstali in se podali v hleve, kjer je vladala za kmečke razmere naravnost vzorna snaga. Ob jaslih je mirno prežvekovala dobro rejena živina najboljše pasme, kar je na svoio veliko zadovoljnost takoj opazil Urban Rak. Nato so si ogledali še konjski hlev, svinjak s pitani-mi prašiči in druga gospodarska poslopja, pri čemur stric Matevž Srebrot ni pozabil opozoriti Urbana Raka na vsako žival posebej in na izborno stavbno stanje vseh poslopij. Urban Rak je na vse dobro pazil in v duhu hitro izračunaval, koliko je vredna vsaka posamezna žival, koliko so vredna poslopja in pridno sešteval, pri čemur se mu je vedno bolj jasnil obraz, ker je vsota izračunanih vrednosti vedno bolj naraščala, kar je imelo za posledico, da se je vedno bolj sprijaznjeval z mislijo, da naj pride njegova Frančiška k ti hiši za mlado. Ko so si tako ogledali poslopja in živino, so pa še nekoliko stopili na vrt in bližnje njive ter zelnik. Tudi tukaj se je prepričal Urban Rak, da so njive najboljše kakovosti in da njihovo obdelavanje kaže, da je gospodar izboren poljedelec. Po končanem ogledovanju so se pa podali zopet v posebno sobo, da pri obloženi mizi nadaljujejo svojo gostijo in nadomeste, kar so z ogledovanjem zamudili. Ko so se zopet okrepčali, je pa stric Matevž Srebrot nasvetoval, da bi si ogledali še hišo in posebno gorenje prostore. Nasvet strica Matevža Srebrota je našel ugodna tla pri Rakovi Frančiški, ne pa tudi pri njegovem očetu, kateremu je popolnoma zadostoval ogled gospodarskih poslopij, živine in polja in katerega je sedaj veliko bolj zanimala bogato obložena miza. Radi tega je tudi omenil: »To naj pa mladi gospodar raz-kaže moji hčeri, ker so ženske bolj radovedne in ker jih take stvari tudi bolj zanimajo.« Na te očetove besede vstala je Rakova Frančiška takoj izza mize, na kar ji je moral mladi Ivan, Četudi ga to ni prav nič veselilo, razkazati hišo. Ko sta si ogledala spodnje prostore, je pa Ivan povedel svojo mlado spremljevalko še v gorenje prostore, katere ji je vse razkazal, ra-zun svoje sobe. Ko si je Rakova Frančiška vse ogledala, je pa vprašala Ivana, kake skrivnosti ima v oni sobi, katere ji noče pokazati. Ko ji je pa Ivan odvrnil, da je to njegova soba in h kra-tu delavnica, začela je pa siliti vanj, da ji mora tudi to sobo pokazati. Da se ji ne bi zameril, moral je Ivan ustreči želji svoje spremljevalke in ji razkazati Še svojo sobo. Ko je odprl vrata, je videla Rakova Frančiška, da vlada v sobi najlepši red in da ima mladi gospodar poleg svoje postelje veliko omaro s samimi knjigami. Stene prijazne sobe so bile pa vse ozaljšane z raznimi fotografičnimi posnetki in slikami, vse spomini mladega gospodarja na njegova dijaška leta. Kakor so že ženske radovedne, hotela je Rakova Frančiška poizvedeti od mladega gospodarja, kaj predočuje ta ali ona slika. Ivan ji je pojasnjeval, pri Čemur se mu je njegova spremljevalka vedno boli bližala in se ga skoro začela tudi dotikati sedaj z roko, sedaj z životom. Kadar je Ivan začutil tak do-tikljaj, se je vselej hitro odmaknil in začudeno pogledal svojo spremile- Kaj torej mi Slovenci zahtevamo? Mi zahtevamo slovenske sodnike. Mi zahtevamo, da se naši slovenski pravniki, ki jih Imamo za justično službo v slovenskih krajih dosti, sprejemajo v zadostnem številu v justično službo, mi zahtevamo, da se imenujejo za slovenske kraje slovenski sodniki. Mi zahtevamo, da pride na mesto predstojnika okrožnega sodišča v Celju Slovenec, ki bo naše težnje razumel in napravil v jezikovnem oziru vendar enkrat nekak red, da se bo delalo po nekakšnih principih in ne tako, kot se komu poljubi Mi zahtevamo, gospod Pitreich, da se tudi predstojnik nadsodišča v Gradcu pod katerega delokrog spada skoraj polovica Slovencev o tem narodu, katerega kruh je, ravno tako kot nemški, dostojno izraža. — Če pa slovenske sodnike zapostavljate in zaničujete, ne spadate na mesto predstojnika jezikovno mešanega nadsodišča. Naše delo se mora osredotočiti v tem, da dobimo za slovenske dežele lastno nadsodišče, bodisi, da se isto na novo ustanovi v Ljubljani ali pa se slovenske dežele podredijo nadsodišču v Trstu. Pod to slovensko nadsodišče morajo priti vsa sodišča celjskega in mariborskega okrožja in slovenska okrajna sodišča koroška. — Ko dosežemo ta naš cilj, takrat se bo jezikovno postopanje v naših krajih enotno uredilo. Ta cilj, gospod Pitreich, namreč nadsodišče za slovenske dežele bo-demo prej ali slej dosegli, tudi proti vaši volji. — Dokler pa traja obstoječe razmerje, bodemo posebno v celjskem okrožju pazili na vsako tudi najmanjše kršenje pravic slovenskega jezika. — Kajti gospodje ne smete misliti, da je zahteva po slovenskem uradovanju mogoče le kaprica enega aH drugega slovenskega odvetnika, ampak slovensko uradovanje pri sodiščih v slovenskih krajih je krvava potreba in srčna želja vsega slovenskega ljudstva. Saj g. Pitreich in vaši kurzovci slovenskega ljudstva sploh ne poznate; poznate pač le slovenski kruh, ki vas redi. Naše ljudstvo vam je popolnoma tuje in vi ste tuji nam. Torej gospodje, dajte slovenskemu ljudstvu pravice, dajte nam slovenskih sodnikov! Vse Slovence dobre volje pa poživljamo, da posvetijo sistemu kur-zovcev v naših krajih največjo pozornosti. Paziti je treba na najmanjše stvari, na vsak pečat, na vsak naslov, vsako sodbo ali sklep ter skrbno paziti,'da se slovenskemu jeziku ne godi nobena krivica. V boju proti temu sistemu je in mora biti na slovenski strani le edina železna falanga, v tem boju smo vsi edini, v tem boju ni razlike. — Poživljamo vse Slovence, da javijo vsako kršenje našega jezika osebno v celjskem okrožju svojim slovenskim političnim društvom, svojim občinskim zastopom, svojim deželnim in državnim poslancem. Javite vsako zapostavljanje našega jezika slovenskemu časopisju; kajti boj proti sistemu bo velik in hud in treba je, da ga vodi vse slovensko ljudstvo. Slovenska politična društva, zbirajte sistematično ves materijal uradovanja v jezikovnem oziru v celjskem okrožju. Slovenske občine, slovenska društva, sklicujte shode in poročajte našemu ljudstvu o razmerah pri sodiščih v celjskem valko, v katere očeh je pri tem opazil čuden ogenj. Nad Ivanovo posteljo je bilo posebno veliko fotografičnih slik, katerih pomen je hotela Frančiška Rakova tudi izvedeti. Ko je mladi Ivan, da bi ustregel njeni želji, hotel sneti fotografije raz steno, mu je pa spremljevalka to zabranila, češ da si jih lahko tako ogledata, če se ne boji, da bi se pri tem postelja pomečkala. Ne da bi čakala na odgovor, sklonila se je Frančiška Rakova takoj čez posteljo, začela premotrivati fotografije in Ivana izpraševati za to in ono fotografijo. S tem je dosegla, da se je moral tudi Ivan skloniti čez posteljo, da ji da zaželjena pojasnila. Ko sta bila tako sklonjena čez posteljo, ovila je pa Frančiška Rakova naenkrat svoje roke okrog Ivana ter ga začela objemati in pritiskati k sebi, toliko časa, da sta skoro ležala na postelji; čeprav se je skušal Ivan otresti svoje spremljevalke in se izviti iz njenih rok in objemov, se mu to ni posrečilo. Ko je pa naenkrat začutil njeno desno roko pri svojih hlačah, je pa napel vse svoje moči in odrinil od sebe mlado deklico s tako silo, da je odletela v omaro in se pri tem z glavo zaletela ob rob. Ne da bi kaj zinil, je na to odšel iz sobe in tudi iz hiše . . . Ko je Rakova Frančiška sprevidela, da je mladi Ivan njeno ljubezen sramotno zavrgel, sklenila je takoj, okrožju, poučujte in vzdramite zaspance! Izid boja je jasen in ta je: naša zmaga. Kajti nikdar in nikoli je še ni bilo in je ne bo sile, ki bi bila moč-neja od narodove volje. In ta narodova želja je: slovensko uradništvo in slovensko uradovanje v celjskem okrožju! Končno pa smatramo za posebno važno opozoriti vse naše ljudi na to, da povsod in vedno podpirajo naše slovenske sodnike. — Ti slovenski sodniki so del našega naroda, našega telesa in vsak udarec namenjen njim, zadene ravno tako hudo nas. Oni so pri sedanjem sistemu narodni mučeniki in naša dolžnost je, da jih vsestransko podpiramo. Gorostasna slučaja Kacjan in Cajnko pri c. kr. sodiščih v Celju sta bila za nas pa tudi. potrebna in imata tudi svojo dobro stran: Zbudila sta nas zopet k novemu delu in boju za naše pravice. Sedaj smo zopet pripravljeni in čakamo mirno boja s sistemom. Vsi na delo! Nemška socijalna demo-kracija. V soboto so se začela na Dunaju razpravljanja nemške socijalne demokracije v Avstriji. Iz podatkov je posneti, da se je število organiziranih delavcev v preteklem letu nekoliko znižalo. Dolga debata se je vnela o delovanju socijalno - demokratičnega državnozborskega kluba. Proti predlogu, da naj se klub z vsemi sredstvi bojuje proti vojaškim predlogam in državnim potrebam, dokler obstruira vlada in gosposka zbornica zakon o varstvu delavcev in o socijalnem zavarovanju, je govoril poslanec Seitz. Poslanec Seitz je proti vsaki obstrukciji, ker ne prinaša nobene koristi. Mogoče je tudi, da bo vsled take obstrukcije parlament razpuščen, to pa je želeti samo sedaj, če je upati, da se stranka take močna vrne v novi parlament, da doseže to, zaradi česar je začela z, obstrukcijo. Sicer pa obstrukcija ne more imeti pozitivnih uspehov, ker-z njo ni mogoče izsiliti pozitivnih zakonov. V podobnem smislu je bila sprejeta tudi resolucija delegata Čermaka. Dogodki na Balkanu. Demarša v Atenah. Avstro - Ogrska in Italija sta storili v Atenah identične korake ter obvestili grško vlado, da so dobili člani mejne komisije nalog, da priklopno vse one pokrajine Albaniji, kjer dela prebivalstvo komisiji tež-koče. Nadalje sta obe vladi sporočili grški vladi, da mora biti delo komisije končano dne 30. novembra in da morajo grški vojaki zapustiti to ozemlje najkasneje dne 31. decembra. Ti dve noti pa nista, kakor zatrjujejo z Dunaja, ultimatum Grški, pač pa pravijo dunajski listi, da sta Avstro - Ogrska in Italija opozorili Gi-ško, da bosta eventualno zahtevali od Grške zadoščenje za težkoče, ki jih stavijo prebivalci južne Albanije mejni komisiji. Brez dvoma je, da se nota ni mogla glasiti tako, posebno kar se tiče prvega dela sporočene demarše, da bode cel dogodek sprevrgla, da se maščuje za svoj sramotni poraz. Začela je takoj na glas tuliti in se je potem glasno jokajoča podala po stopnjicah nazaj v posebno sobo, kjer so se med tem dobro imeli njen oče, Matevž Srebrot, njegov sin France in županova vdova. Ko je zagledala županova vdova na glas jokajočo deklico, vprašala jo je začudena, zakaj joka. Na to vprašanje je pa deklica začela še glasneje tuliti in je med jokom in stokom obdolžila mladega Ivana, da je hotel njeno zaupnost grdo prevariti in jo v svoji sobi posiliti. Tem svojim obdolžitvam je tudi pristavila, da v taki hiši, kjer imajo takega prašiča, ne more niti minute več ostati ter da hoče takoj domov. Hočeš ali nočeš, moral je, da potolaži svojo hčer, Urban Rak zapreci svojega konjička. Temu vzgledu je pa sledil tudi skrajno ozlovoljeni Matevž Srebrot in se tudi pripravil za odhod. Da bi pa vsaj nekoliko izbrisal pri Urbanu Raku skrajno nerodnost svojega nečaka Ivana, je pa vprašal Urbana Raka, če bi se smel peljati na njegovem vozu. Frančiška Rakova je bila takoj zadovoljna s tem in je omenila, da se bode pa ona peljala pri Francetu Srebrotu, ker bi v Rakovem koleslju 3 osebe malo nerodno sedele. Ne da bi počakala odgovora svojega očeta, prisedla je takoj na voz k mlademu Francetu Srebrotu: ker sta Avstro - Ogrska in Italija mogli dati navodila le svojim članom v mejni komisiji, nikakor pa ne komisiji sami. Da ne slišimo ničesar o kakih naročilih nemškemu zastopniku, je gotovo tudi zelo zanimivo, najvažnejše pa je gotovo, kar smo sno-či prinesli v brzojavki in kar poročajo tudi vsi nemški listi, da je prišlo med samimi člani komisije do hudih nesporazumljenj. Dotična brzojavka trdi, da ne stavi toliko prebivalstvo komisiji zapreke, kakor da skušajo avstrijski in italijanski člani komisije z napačnimi informacijami spraviti druge člane komisije v zmoto. To seveda ni nič čudnega, zlasti če pomislimo, da so ti člani vstopili v komisijo z največjimi simpatijami. To je naglašal tudi grški zunanji minister Panas v svojem odgovoru na avstrijsko in italijansko demaršo ter obenem tudi izjavil, da je dal oblastim naročilo, da naj dela mejne komisije po možnosti podpirajo, da pa grška vlada nikakor ne more nič za to, če manifestira prebivalstvo za priklopi-tev h Grški. Štajersko. O skupnem delu vseh spodnje-štajerskih deželnih poslancev v štajerskem deželnem zboru govori »Straža«. Ali si misli, da bo s hinavskim hvalisanjem skupnosti pridobila kakega bedaka za klerikalno stranko? Kako postopajo klerikalci v praksi »skupno«, kaže to, da so dobili vsi klerikalni deželni poslanci takoj po izvolitvi nalog,da ne sme nobeden slov. narodnjaku dr. Kukov-cu v deželnem zboru podpisati kako interpelacijo ali predloga, češ, naj si išče podpisov pri — Nemcih, da ga bo potem mogoče obrekovati! Zbo-rovalci na shodu narodne stranke v Žalcu so to postopanje klerikalnih voditeljev kar najostreje obsodili! In potem si »Straža« še drzne govoriti o »skupnosti«. Da je ni v deželnem zboru, potemtakem ni kriv dr. Ku-kovec. Kie je bil dr. Benkovlč? Iz Po- savja nam pišejo: Te dni smo čitali v časopisju o telefonski debati v državnem zboru. Čudili smo se, da se ni k debati oglasil tudi naš državni poslanec dr. Benkovič. Naša telefonska mizerija že vpije do neba. V tako velikih industrijskih krajih kot n. pr. Trbovlje in Hrastnik, ni telefona! Na Srednjem in Zgornjem Štajerskem bodo imeli pa kmalu telefon v vsakem zakotnem gnezdu! Telefona ni dalje tudi na Zidanem mostu, v Sevnici, Rajhenburgu, Brežicah, da ne naštevamo trgov in mest na Kranjski strani. V Posavju nujno rabimo telefonsko zvezo z Zagrebom, Celjem in Ljubljano: a ni je doseči, ker imamo tako komodnega in nemarnega zastopnika v parlamentu, kakor je dr. Benkovič! Piškova afera, o kateri se je pravkar potom »Narodnega lista« zvedelo po celem Sp. Štajerskem in se govori sedaj o njej v zadnji vasi, dela mariborski gospodi silno skrbi. Takega škandala še niso imeli od časov, ko se je zvedelo za junaštva ča-rostrelca Roškarja v Wagnitzu. Preklinjati si ne upajo moža, ki so ga doslej blagoslavljali in v silni tej zadregi si pomagajo z nekimi limonad-nimi izjavami Piškovega odvetnika. A te izjave ne spravijo dejstev s sveta. Kdor dela take kupčije s nasprotno se je pa Matevž Srebrot vsedel v Rakov koleselj, na kar so pognali raz dvorišče prvi Rak, za njim pa France Srebrot. Urban Rak se je peljal naravnost proti domu, kamor je tudi dospel v običajnem času. Mladi Srebrot se je pa pripeljal s Frančiško Rakovo še le čez 4 ure za njim, ker se mu je na potu baje prigodila nesreča, da je zgubil zavoro in da je moral iti skoro poldrugo uro nazaj peš po njo, kar je Frančiška Rakova potrdila kot sveto resnico s pristavkom, da jo je bilo malo strah, ko je skoro 4 ure ostala sama pri konju in vozu ponoči in n^ ^moti. XVI. Oh, slišal si same neslane laži! Aškerc: Pesnitve. Županova vdova Neža Novakova je bila vsled tega dogodka, ki se je povodom ogleda dogodil v njeni pošteni hiši, vsa iz sebe. Svojega sina Ivana je poznala skozi in skozi od njegovih detinskih let in zato ni mogla verjeti, da bi se mogel njen sin tako daleč spozabiti, da bi se s silo polotil Frančiške Rakove. To natančno poznanje sinove narave in pa materinska ljubezen ste se postavila odločno v bran za sina — toda njegov begu podoben odhod iz hiše je zopet govoril za resnico strašne ob-dolžitve, ki jo je proti sinu tako prepričevalno sprožila in vzdrževala Rakova hči. kmečkimi posestvi kot drž. posl. Pi-šek, ne sme biti več poslanec in re-prezentant treh slovenskih okrajev, ki so je itak v nevarnosti, da padejo štajercijancem v roke! Iz Celja. Na tukajšnjem okrajnem glavarstvu morajo imeti uradniki silno mnogo časa. Vposlali so neki večji slovenski občini že večkrat samonemški »Strafregister«. Občina je vsakikrat vrnila glavarstvu nemški izpolnjeno nemško tiskovino kot nerazumljivo. A glavarstvo vkljub temu ni naročilo slovenske tiskovine, temveč je raje neki uradnik celi dan sedel pri dotični nemški tiskovini in je z rdečilom vpisoval nad tiskanim nemškim besedilom slovensko. Če to ni šikaniranje občin in potem zopet zapravljanje drago plačanega časa na glavarstvu, pa tudi ne vemo kaj. Prosimo gg. državne poslance, naj napravijo tu odločno red. Iz Celja. (Pretep na Polu-1 a h.) Med fanti z Brega in onimi s Polul in Pečovnika vlada že dalje časa sovraštvo, ki povzroča pretepe. V nedeljo dopoldne je prišlo pri Ga-lužovi gostilni na Polulah do pretepa, pri katerem so bili tepeni Breža-ni. Popoldne je pa šel mimo iste gostilne po cesti kurjač Andrej Tovornik iz Sp. Pečovnika, ki se je v dopoldanski bitki z Brežani posebno odlikoval. Ko ga zagledajo breški fantje iz Galužove gostilne, mu gredo nasproti, neki Maks Brinovšek celo z nožem v roki. Došlo je do prerekanja, na kar je potegnil Andrej Tovornik tudi nož iz žepa in zadal Francu Racmanu z Brega težko rano v vrat, Maksu Brinovšku pa je prerezal trebuh. Na to je zbežal. Franc Racman je obležal na mestu, Brinovška pa je vlekel eden izmed tovarišev proti Bregu, kjer se je pred Hercmanovo hišo zgrudil. K sreči je prišel po cesti iz Laškega voz delniške pivovarne, ki je odpeljal oba ranjenca v bolnišnico, Tovornika so pa prijeli orožniki. Volitve v ormoški okrajni za-stop. (Sramoten kompromis klerikalcev z Nemci.) Poročali smo vam svoječasno, da so naši klerikalni veljaki sklenili za volitve v okrajni zastop iz samega sovraštva do slovenskih naprednjakov sramoten kompromis z ormoškimi Nemci. Obljubili so jim za volilno pomoč v veleposestvu in kmečkih občinah podnačelnika okrajnega zastopa, še enega odbornika in enega člana v okrajnem šolskem svetu. Na ta način bi se stališče Nemcev v okraju na ogromno škodo slovenske stvari silno zboljšalo. Vprašamo deželnega poslanca M e š k a, ki smo ga doslej smatrali za narodno čutečega človeka, ali je imel on svoje prste pri tej umazani in sramotni mešetariji z Nemci ali ne? Tega si skoro ne moremo misliti, da bi klerikalci v okraju brez njega kaj sklepali in bi se res udali popolnoma vodstvu kakega — Roberta Košarja, po milosti svoje žene »veleposestnika« pri Sv. Bol-fenku? V takih okoliščinah je narodna dolžnost Središčanov, da ne puste klerikalno - siidmarkovske koalicije v ormoškem okrajnem za-stopu na krmilo. O tej zvezi bodemo pa še javno govorili. Naj ljudstvo izve za prijateljstvo med duhovniki, Košarji in dr. Delpinom, predsednikom nemškutarskega »Volksrata« za Sp. štajersko. V teh silnih dušnih zmedah ni videla nobenega drugega izhoda, nego zateči se k mlademu župnemu upravitelju, ki je doslej že pokazal toliko naklonjenosti njeni hiši in rodbini. Ne da bi počakala sinove vrnitve, podala se je takoj v župnišče, da le-tam najde utehe svojim razdvojenim mislim. Mladi župni upravitelj je bil nemalo začuden, ko je stopil ta nenavadni obisk v njegovo sobo v župni-šču. Svojega začudenja pa ni pokazal, temveč takoj prijazno vprašal županovo vdovo, kaj jo je privedlo k njemu in s čim ji more postreči. Županova vdova je na to povedala dr. Juriju Podpečniku, da je prišel danes k njim na oglede Urban Rak iz Brezovice s svojo hčerjo Frančiško. Ko so se nekoliko po-krepčali, so si ogledali hleve, živino, gospodarska poslopja, vrt in bližno polje, na to se pa zopet vrnili v hišo. Njen brat Matevž Srebrot, ki se je s svojim sinom Francetom pripeljal tudi pri ti priliki v Orehovlje, je sprožil potem misel, da bi si Rakova ogledala še hišo. Ker je pa Urban Rak menda rajši ostal pri obloženi mizi, je pa moral na njegovo željo razkazati Ivan Frančiški Rakovi hišo. Mladi par je izostal .precej Časa. Ko so se pa Rak, njen brat Matevž in njegov sin France med tem prav po domače pogovarjali v posebni sobi, prijokala je pa naenkrat v njo Rakova Frančiška. Med jokom in stokom je obdolžila potem njenega sina, Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dne 27. oktobra je začelo ob 8. uri zjutraj goreti pri posestniku Puklav-cu v Brezovčaku, občina Vitan. Zgorela je med drugim kobila in 5 svinj. K požaru je prihitela napredna vitan-ska požarna bramba in delala, kar je mogla — dočim so duhovniški pod-repniki brez dela okoli stali, zijala prodajali in se iz gasilcev norca delali. Tako pojmujejo naši »katoličani« krščansko ljubezen do bližnjega celo v slučajih, če gori pri kakem »somišljeniku«. Nadomestne volitve za dež. poslanca Robiča. Po smrti dež. posl. Fr. Robiča je poteklo že davno 6 tednov. Vprašamo namestnika eks-celenco Clarvja, zakaj ne razpiše nadomestnih volitev? Kmečke občine v mariborskem, lenarčkem, gornje-radgonskem in ljutomerskem okraju vendar ne morejo biti brez svojega zastopnika v deželnem zboru, zlasti še, odkar je dični našRoškar takobo-lan, da še komaj pride v trgatev k svojemu vinogradu, v Gradec pa več ne more! Ali pa duhovniška stranka ne želi volitev in se iste njej na ljubo zavlačujejo? Proti taki pristranosti moramo pač najodločnejše protestirati. Vendar priznavajo, namreč naši klerikalci, da je predlog za podporo pletarski šoli pri Sv. Barbari vložil dr. Kukovec in da je dež. posl. Klam-mer samo poročal o tem predlogu kot referent finančnega odseka. Ali sta pa bila slovenska klerikalca pri dotični seji finančnega odseka, v kateri se je obravnaval dr. Kukovčev predlog, navzoča, še nismo zvedeli. Bi bilo zanimivo konstatirati, ali so klerikalci obrekovali dr. Kukovca v »Slovencu« iz hudobije ali iz nevednosti. Iz Kozjega. V občini Zagorje je zmagala že pred več meseci slovenska stranka pri občinskih volitvali nad prej vladajočo štajercijansko. Ko so štajercijanci videli svoj propad, so se pa oni proti izidu volitev pritožili. Ta pritožba leži sedaj pri štajerski namestniji in v občini gospodarijo lepo trije štajercijanci naprej. Nujno je želeti, da bi bilo teh razmer vendar enkrat konec. Iz Maribora. (Javna predavanj a.) Podravska podružnica »Prosvete« bo prirejala v zimskem času 1913/14 javna poučna predavanja iz različnih znanstvenih strok v mali dvorani Narodnega doma tukajšnjega. Med predavatelji so mariborski in tuji gg. profesorji, zdravniki, pravniki i. dr. Inteligentu bo s tem dana prilika, da se seznani z napredkom moderne vede, da razširi in poglobi svoje znanje in ne zaostane za duhom časa. Vendar bodo predavanja tako poljudna, da jih bo razumel tudi priprost, nešolan človek in bo imel od njih duševno korist in užitek. Vabimo vse Slovence, da pridno posečajo ta predavanja in si s tem širijo duševno obzorje. Vstop je vsakomur brezplačno dovoljen, le za sedeže se pobira režijski prispevek 20 v. — Prihodnje (že drugo) predavanje bo v četrtek, dne 6. t. m. ob 8. zvečer. Predava g. prof. dr. L. Pivko: O narodnosti makedonskih Slovanov. Naslednja predavanja bodo pravočasno objavljena. — Odbor. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 10. prosinca 1914 velik trgovski ples na kojega se slavno občinstvo že danes da ji je poskusil storiti silo v njegovi sobi. Rakovi in Srebrotovi so na to takoj napregli svoja vozova in se odpeljali. Sin Ivan je pa nekam izginil. V ti strašni stiski pa uboga mati ni vedela storiti drugega, kakor zateči se zaupno k mlademu župnemu upravitelju, ki je doslej že dokazal, da je prijatelj njeni hiši in pri njem poiskati tolažbe in sveta. »Nikakor ne morem verjeti,« nadaljevala je obupana mati svoje pripovedovanje, »da bi se bil moj sin res tako daleč spozabil, da bi bil poskusil storiti to, česar ga dolži Rakova Frančiška. Predobro poznam svojega sina Ivana, ki takega dejanja ni zmožen. Edino, kar me moti v mojem sinu, je to, da je izginil iz doma in da se tudi po odhodu Rakovih ni vrnil, če je nedolžen, ni imel nobenega povoda izginiti od doma, vemveč bi ostal doma in Rakovi hčerki na njeno grdo očitanje zalu-čil v obraz, da laže. V ti svoji stiski sem se zatekla k vam gospod župnik, da mi prvi svetujete in da mi preženete dvome, ki se porajajo v moji duši.« Mladi župni upravitelj ni niti z eno besedo prekinil pripovedovanja obupane matere, temveč je pazno sledil njenim besedam in pri tem premišljeval, kako mu bode v tem slučaju postopati in odgovarjati. Ko je nesrečna mati končala svoje pripovedovanje, je pa resno tako - le spregovoril : (Dalje prihodnjič.) opozarja. Obenem se prosi druga društva v okolici, da na ta dan ne prirede veselice. Iz Maribora. V tovarni za polje-deljske stroje tvrdke Ježek v Mariboru se sprejmejo trije učenci. Potrebna pojasnila daje podružnica Branibora v Mariboru (Narodni dom). Iz Maribora. O dr. Medvedovi aferi molče sedaj klerikalni listi prav trdovratno. Sramujejo se menda povedati, da je dr. Medved navzlic znani svoji izjavi v protestantovsko-nemško nacijonalnem »Tagblattu« še vedno odbornik »narodno obrambne« Slovenske Straže. Pravijo, da je ta neustrašen narodnjak tudi še član m odbornik drugih slovenskih društev v Mariboru. Ali se morda prav ne zaveda, kaj ima storiti? Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. IV. redni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 8. novembra 1913 ob 8. uri zvečer v prostorih društvenih. Zahvala. Celjska ženska Ciril in Metodova podružnica se tem potom srčno zahvaljuje vsem Trboveljča-nom, ki so v tako lepem številu obiskali našo predstavo »Snegulčica«. Zahvaljujemo se osobito gospodu in gospe F o r t e , ki sta dala dvorano v ta namen brezplačno, gospodu in gospe Moli ml. za izdaten dar, s katerim so pogostili naše celjske »Ciril - Metodove škrateljčke,« ter celi kraljičini dvor in slavni družbi v Trbovljah, ki je brezplačno prevažala igralčke in igralce. Posebno pa lepa zahvala nad vse požrtvovalnemu g. Osetu, ki je vse potrebno ukrenil ter prevzel agitacijo, da se je zamogla predstava pri tako lepem posetu izvršiti, da se je s tem dosegel tudi gmotni uspeh. Srčna hvala tudi gg. tamburašem, ki so tako marljivo igrali pri predstavi ter tudi po isti ;*as izletnike do razhoda kratkočasili. — Za odbor: Josipina Rebek, t. č. podpredsednica; Marija Kopa č, t. č. blagajničarka. Koroško. Ponarejeni petkronski tolarji krožijo po Beljaku. Tolarji so jako dobro ponarejeni in imajo letnico 1907. Odkod je denar prišel, policija še ne ve. Aretirani izseljenci. V Trbižu so aretirali 7 izseljencev iz Hrvaške, ki še niso izpolnili svojih vojaških dolžnosti. Izseljenci so priznali, da so bili namenjeni v Ameriko, nočejo pa povedati, s katero družbo so napravili pogodbo. Izgubila se je v Šentrupertu pri Celovcu dveletna hčerka uradnika Rinerja. Iščejo jo že več dni po okolici, toda do sedaj nimajo še nobene sledi o izgubljenem otroku. Ljudstvo se je začelo že razburjati, ker se širi govorica, da so odnesli otroka cigani. Nasilen huzar. Neki huzar, menda letošnji novinec, je predsnočnjem pobegnil iz neke gostilne v Šolski ulici v Celovcu ne da bi plačal precejšnje cehe, ki jo je napravil z večerjo in pijačo. Domači so zapazili heg in stekli v spremstvu gostov za njim. Na Novem trgu je ustavil begunca stražnik. Huzar ga je napadel s sabljo, stražnik se je branil in pričel se je oster nevaren boj. Med tem so prišli preganjalci, ki so stražnika rešili in odpeljali nasilnega huzarja v zapor. Primorsko. Samomor vojaka. V Gorici se je ustrelil v deželnobrambni vojašnici Zlletni Josip Zore, doma iz Tolmina. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je bržkotne mržnja do vojaškega stanu. Strop se je udri v II. razredu ljudske šole v Ronkih. En del stropa je padel na tla, drugi večji del pa je obvisel. Učenci in učitelj so pravočasno pobegnili. K sreči je padel del stropa na prostor, kjer ni bilo klopi. Nesreča na železniškem tiru. Pred železniškim prelazom pri Ronkih je stopil posestnik Franc Brešan, ki se je vračal pozno ponoči domov z enovprežnega voza in pustil konja, da je šel počasi naprej. Ko je prišel do prelaza je zagledal konja in voz na železniškem tiru, obe zatvornici pa sta bili zaprti. V istem času pa je pripeljal v smeri iz Gorice brzovozni tovorni vlak. Brešan je skočil h konju in ga hotel potegniti s tira. Toda prestrašen konj ni ubogal. Stroj je trčil v voz in ga zdrobil, konj je od-letel v jarek in obležal mrtev, Brešan pa je ostal nepoškodovan. Vlak je prišel v Ronki s 15 minut zamude. Škoda znaša čez 600 K. Odgođena gradba delavskih hiš. Iz Tržiča poročajo: Ker je deželna banka za hipotečni kredit ustavila posojila vsem občinam, je občina Tržič prisiljena, da odgodi gradbo delavskih hiš na nedoločen čas. Občina potrebuje za zgradbo teh hiš 270.000 K. Gospodarska kriza v Pulju. — Žalosten konec laškega gospodarstva. Vedno bolj in bolj poka v laškem gospodarstvu v naših primorskih mestih. Italijani, avstrijski in inozemski, so gospodarili z našimi mesti kot kozli v zelniku in vedno bolj se bližamo krizi, ki bo napravila konec temu gospodarstvu in uveljavila obenem tudi pravice onih davkoplačevalcev, ki so do sedaj samo plačevali, zato pa so bili prezirani, zasramovani in ogoljufani. Lahi uvi-devajo sedaj že tudi sami, da voz ne gre naprej. Zato skušajo sedaj zvrniti krivdo gospodarskih polomov na vse mogoče načine na druge rame. Pred vsem napadajo vlado, ki posega vedno bolj energično v te gnile razmere, ki smrde poleg tega še po iredentizmu, in jo dolže, da je ona kriva vseh teh nesreč. Morda imajo prav, toda samo v toliko, ker vlada že preje ni smatrala za potrebno, pregledati natanko laško gospodarstvo in napraviti konec tem neznosnim razmeram, s katerim se sedaj pečajo ne samo politične marveč že tudi sodne oblasti. Poglejmo Puli, Reko, Trst itd. Povsod ima sodnija opravilo z laškimi javnimi občinskimi funkcijonarji. Kriva je sedaj vseh teh neprilik seveda vlada, ki ne pusti več reševati naših mest laškim iredentistom, katerih delo se je pokazalo kot pogubonosno za mesta, za deželo in državo. Da bi se nekoliko oprali in da bi zlili vso svojo jezo nad vlado so sklicali puljski Lahi člani društva Unio nationale posebno zborovanje z dnevnim redom: »Gospodarski položaj Istre in posebno mesta Pulja«. Posebno zanimivo ni bilo to laško zborovanje. Prineslo nam ni nič novega. Pač pa so značilni izreki nekaterih govornikov, največja sa-moobtožba pa je v resoluciji. Dr. L a z z i n i je napadel vlado, češ, da ne podpira avtonomnih korporacij in se mora občina tožariti z državo za terjatev za odstop obrtne šole. J. Timeus je orisal gospodarsko bedo mesta Pulj in konstatiral, da občina kljub velikanskim dokladam, ki dosegajo sedaj že 161% direktnih davkov, ne more shajati in stoji pred polomom. — Bivši občinski svetnik Petris je povedal zborovalcem nekaj, kar zborovalcem ni bilo všeč. Izrazil je namreč začudenje, kako se je mogel prekoračiti pri gradbi plinarne proračun, kar za en milijon kron. Petris je zahteval natančno preiskavo, toda njegov predlog ni obveljal. V resoluciji priznajo ti laški gospodarji, da občina kljub velikanskim dokladam ne more več shajati, davčno moč njenih davkoplačevalcev pa so že izčrpali. Zato zahtevajo od vlade pomoč in vsai delno poravnavo občini prizadete škode in izrekaio nezaupnico sedanjemu, ne-iioravičljivemu upravnemu sistemu. To se pravi v kratkem: Naše želje so. mi smo jo zavozili, vi prevzemite krivdo, mi smo zabili denar naših davkoplačevalcev, sedaj pa nam dajte še en del državnega denarja, kajti drugače ne moremo shajati. Split bodoče bosansko in srbsko pristanišče. Nekateri listi poročajo iz zanesljivih virov, da je bil pred nekaj dnevi v Splitu ravnatelj bosanskih in hercegovinskih železnic, poslan zaupni izvedenec glede razširja-ve splitskega pristanišča. Merodajni-krogi sklepajo iz tega. da bo Split postal pristanišče za Bosnijo in obenem v zvezi z bosanskimi železnicami srbski izhod na Jadransko morje. Proti slovanskemu bogoslužju. Sklepom, ki so jih sklenili slovanski duhovniki na zadnjem zborovanju v Splitu, proti nasilstvu papeške kurije in škofa glede slovanskega bogo-služja.so odgovorile cerkvene in javne oblasti ž nasiljem. Papež in škof hočeta na vsak način oropati Slovane svojih pravic in vreči popolnoma njihov jezik iz katoliške cerkve. Celo najnavadnejše molitve v slovanskem jeziku so jim odveč in z vso silo delajo na to, da bi uvedli popolno latinsko liturgijo. V Splitu so aretirali včeraj cerkovnika tamošnje župne cerkve in njegovega sina, ker sta nabijala na stene letake, ki so pisani proti škofu in proti župniku. Nato se je vršila v zakristiji hišna preiskava. Pri preiskavi so našli baje več strojev za pomnoževanje letakov. S temi stroji sta cerkovnik in njegov sin napravila tudi letake, katere sta na-lepljala. Letaki so vsebovali edino le sklepe zadnjega javnega zborovanja slovanskih duhovnikov s pozivom, da naj bo ljudstvo v boju za svoje narodne pravice solidarno s svojimi pravimi narodnimi duhovniki. Direktni brzovlaki iz Petrograda na Reko. Med ravnateljstvi ogrskih državnih železnic in ruskih železnic se vrše pogajanja glede uvedbe di-rektnik brzovlakov iz Petrograda na Reko. Ta zveza bi bila zelo ugodna, protivijo pa se ji berlinski in dunajski krogi, ker bi se s tem odvrnil tujski promet iz Rusije na jug od Berlina in Dunaja in bi prešel na Ogrsko. Volilci somišljeniki! Dolžnost in pravica vsakega somišljenika je, da se sam osebno prepriča, če je vpisan v volilni imenik ali ne. Volilni imeniki za splošno in mestno kurijo bodo razgrnjeni na magistratu ed 3. do novembra. Vsak volilec somišljenik naj se tekom teh dni potrudi na magistrat pogledat, če je vpisan ali ne. Kdor ni, naj takoj reklamira. Vsa pojasnila glede reklamiranja daje tajništvo napredne stranke ves dan v Wolfovi ulici 10, I. nadstropje. Volilci! Reklamacijska doba je kratka! Pobrigajte se pravočasno za volilni imenik Pozneje so vse pritožbe brezuspešne! Volilni okraji. Pri bližajočih se volitvah pride v poštev toliko volitev in toliko različnih volilnih okrajev, da ni odveč, ako jih posamič naštejemo. Prve se vrše volitve splošne kurije in sicer 1. decembra. Volilni okraji v splošni kuriji so naslednji: 1. Ljubljana (mesto), do-sedaj poslanec Turk. 2. Ljubljanska okolica (sodni okraj), dosedaj poslanec Dimnik. 3. Sod. okraj Radovljica, Kranjska gora, Tržič, dosedaj poslanec Piber. 4. Sodna okraja Kranj, Škofja Loka, dosedaj polanec Jarc. Sodna okraja Kamnik, Brdo, dosedaj poslanec Lavrenčič. 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica, dosedaj poslanec Kobi. 7. Sodni okraj Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož, dosedaj poslanec Ravnikar. 8. Sodni okraji Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk, dosedaj poslanec dr. Pegan. 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje, dosedaj poslanec Hladnik. 10. Sodni okraji Litija, Višnja gora, Radeče, dosedaj poslanec dr. Zaje. 11. Sodni okraji Novo mesto, Črnomelj, Metlika, dosedaj poslanec Matjašič. Vsak okraj voli po enega poslanca. Druge volitve se vrše 9. decembra. Volilni okraji v tej, kmetski kuriji so naslednji: 1. Sodna okraja Ljubljana (okolica), Vrhnika, volita dva poslanca. Dosedaj poslanec Povše m dr. Šusteršič. 2. Sodna okraja Kamnik, Brdo, volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec dr. Krek. 3. Sodni okraji Kranj, Škofja Loka, Tržič, volijo dva poslanca. Dosedaj poslanca Demšar in Zabret. 4. Sodna okraja Radovljica, Kranjska gora volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec Pogačnik. 5. Sodni okraji Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica, Cerknica volijo dva poslanca. Dosedaj poslanca ar-Žitnik, Drobnič. 6. Sodna kraja Vipava, Idrija volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec Perhavc. 7. Sodni okraji Novo mesto, Kostanjevica, Krško volijo 1 poslanca. Dosedaj Dular. S. Sodni okraji Litija, Radeče, Višnja gora, Žužemberk, Trebnje, Mokronog volijo 3 poslance. Dosedaj poslanci Košak, Vehovc, Lampc. 9. Sodni okraji Kočevje, Ribnica, Velike Lašče volijo 2 poslanca. Dosedaj poslanca Jaklič, Bartol. 10. Sodna okraja Črnomelj, Metlika volita 1 poslanca. Dosedaj poslanec Dermastija. Tretje volitve se vrši v mestni in trški skupini in sicer 16. decembra. Volilni okraji so v kuriji mest in trgov so naslednji: 1. Mesto Ljubljana ima dva volilna okraja. Meja med obema je Stritarjeva, Prešernova ulica. Vsak volilni okraj bo volil po dva poslanca. Dosedaj poslanci Reisner, Ribnikar, dr. Tavčar, dr. Triller. 2. Mesto Idrija voli 1 poslanca. Dosedaj poslanec Gangl. 3. Mesti Kranj, Škofja Loka volita enega poslanca. Dosedaj poslanec Pire 4. Mesti Kamnik, Radovljica in trg Tržič volijo enega poslanca. Dosedaj poslanec dr. Gregorič. 5. Mesti Postojna, Lož, trg Vrhnika volijo enega poslanca. Dosedaj poslanec Lenarčič. 6. Mesta Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško in trg Ribnica volijo enega poslanca. Dosedaj poslanec Višnikar. Volitve dveh poslancev v m trgovski obrtni zbornici se vrše dne 16. decembra. Dosedaj poslanec dr. Novak in Supančič. Veleposestvo voli dne 22. decembra 10 poslancev. Deželni zbor se torej sestavlja iz poslancev splošne kurije (11), poslancev kmetske kurije (16), poslancev mest in trgov (10), poslancev trgovsko-obrtne zbornice (2), poslancev veleposestva deset. K temu pride še kot virilist knezoškof ljubljanski. Skupaj šteje torej deželni zbor 50 poslancev, ki se rekrutirajo iz 29 volilnih okrajev. Tujski promet na Gorenjskem. Letos je bilo tujcev na Bledu 6163 oseb, lani 5775, od teh Avstrijcev letos in lani 4792, iz drugih držav letos 1371, lani 9S3. Ako primerjam leto 1906., ko je obiskalo Blud 2640 tujcev, vidimo, da tujski promet na Bledu prav dobro napreduje. Žal, da nimam podatkov o gibanju tujskega prometa iz okolice Bleda to so Žerovnica, Begunje, Polče, Radovljica, Kranjska gora, Dovje in Bohinj itd. Tudi v teh krajih sem prepričan, da se je tujski promet v zadnjih letih izdatno dvignil. V dokaz, da ima industrija tujskega prometa v krajih, kjer so dani predpogoji, res zlata tla, naj navedem še sledeče podatke. Deželna zveza za tujski promet na Tirolskem je izdala po svojem tajniku dr. Rohnu statistične izkaze o gibanju tujcev na Tirolskem v teku zadnjih 20 let. Investiralo se je tam v razne tujske naprave 250 milijonov kron, katere do-našajo okroglo 40 milijonov kron bruto dohodkov na leto. Direktni davek dežele se je od 5*5 na 96 milijonov zvišal. Užitninski davek od 2S na 46, prodaja tobaka od 5*8 na 9*6 milijonov. Tudi prebitek poštne uprave je poskočil od 257 na 806 tisoč kron. Kako se je dežela gospodarsko dvignila, se razvidi tudi iz stanja hranilnih vlog. V zadnjih 20. letih so se hranilne vloge pri raznih denarnih zavodih od 155 na 323 milijonov kron dvignile. Uradniki so imeli pred 10. leti 19 milijonov dohodkov, kateri so se dvignili na 42 milijonov. Iz teh malih številk se vidi, da je tujski promet zlata žila, iz katere se dviga narodno gospodarstvo v industriji, obrtu, poljedelstvu itd. in da vstvari novo vrednost na gospodarskem polju. Da ima pri tem v prvi \TSti država prav izdatni dobiček, je brez dvoma in tudi dežela pride pri tem na svoj račun. Ker Gorenjska nima izdatne industrije, da bi zamogla ljudsko stanje izboljšati, od poljedelstva je pa to pri naših razmerah tako in tako nemogoče, vidim napredek zaenkrat edino v tem, da se tujski promet kolikor je mogoče dvigne. Kako naj dežela dela ceste in druge investicije, ako nima davkoplačevalca, kateri davek plačuje? Edino tujski promet je torej, ki omogoča na Gorenjskem plačevati deželi in državi kar od nas zahteva. Vsak izdatek za tujski Dromet je produktiven in sta tako dežela, kakor država dolžna ta narodno-gospodarski napredek podpirati z vsemi razpoložljivimi močmi. Bled sam ima investirane glavnice za namene tujskega prometa okroglo 4 milijone kron. Od tega kapitala je dolga raznim denarnim zavodom okroglo 2X\Z milijona kron. To je celotni dolg, katerega ima občina in posestniki v občini Bled. Ta dolg zahteva letno najmanj 125 tisoč kron za pokritje anuitet in obresti. Davka direktnega imamo okroglo 25 tisoč kron predpisanega brez osebne dohodnine, katera na Bledu tako ni velika, k temu še razne doklade okroglo 140^> znaša 34 tisoč kron. Stanovalcev domačinov ima Bled okrog 2000, kateri rabijo za življenje malo računano, recimo 40 vinarjev na dan za osebo, letno 290 tisoč kron. Skupno torej 474 tisoč kron. Da večji del tega zneska ne more drugi plačati, nego na Bled došli tujec, je gotovo, kajti kmetijstvo ne da veliko dohodkov, še manj pa industrija, katere na Bledu ni prav nič, razun kakor že omenjeno, tujski promet. Tudi iz gozdov je malo dohodkov, tako da preostaja edino tujski promet, katerega se moramo z vso silo okleniti, da nas reši prav gotovega gospodarskega pogina po stanju današnjih žalostnih denarnih razmer. Kajti ako eno ali recimo dve leti ne bi prišli tujci na Bled, potem imamo katastrofo, katera bi imela za ves narodno - gospodarski razvoj Kranjske nepregledno slabe posledice. Do sedaj smo imeli še to srečo, da nas ni zadela taka poguba, a bali smo se vedno kake epidemič-ne bolezni v poletnem času, seveda v prvi vrsti zato, ker nimamo vodovoda, kateri se pa letos po zaslugi deželnega odbora gradi in bo konec leta 1914 dogotovljen. Težko pričakujemo ta od dežele in države subvencionirani dar, kajti, ako omenjam le en hotel z 20 sobami, ki nima niti kozarca pitne vode na razpolago in mora soseda prositi za vodo iz vodnjaka, si lahko vsak misli,kako bi bil tujec postrežen, ako sosed vodo odreče! Tako in enako se godi veČini hotelov in drugim napravam tujskega i prometa. Da so pa celi kraji okolo jezera, kateri se samo zaradi tega ne morejo razviti v blagor tujskega prometa, ker nimajo prav nobene pitne vode, je pa le žalibog vsakemu Blej-čanu preveč dobro znano. Da pri tem trpi tako posameznik, kakor celota tujskega prometa, je žalostno dejstvo, a do sedaj si sami pač nismo mogli pomagati. Vodovod za Bled in okolico, katerega gradi tvrd-ka Kress iz Prage in vsa dela prav dobro napredujejo pod spretnim vodstvom inženirja Luka, bo veljal čez pol milijona kron. Prepričar sem, da je škGda na tujskem prometu zaradi tega že v tem iskati, ker nismo dobili vsaj pred 10. leti vodovoda, kateri bi bil gotovo na tujski promet zelo ugodno vplival. Marsikateri tujec, ki je bil namenjen, da si kupi vilo, ali svet, da si vilo postavi, je odšel mrmraje z Bleda, ko je zvedel, da si svet lahko kupi, tudi vilo sezida, a vodovoda da ni. Preveč je tujec razvajen, da bi bil morda zadovoljen z vodnjakom, katerega bi pa moral tudi šele iskati. Žalostno dejstvo je to, da nam tako dežela in država že preje nista prišli na pomoč v svrho odkritja novih vrednosti na važnem gospodarskem polju industrije tujskega prometa, a zadovoljni smo vseeno, da bo vsaj sedaj ta ka-lamiteta odpravljena. Dobili bodemo izvrstno vodo iz Radovine, studenca »Zmrznek«, ki izvira pri Fužinah v Radovni izpod pokluške visoke ravnine! Ravnotako, kakor voda pa ovira na Bledu tujski promet tudi prav slaba razsvetljava. Največji nasprotnik »Završniške« električne centrale mora potrditi, da je danes vsako zdravilišče nemogoče, ako nima električne luči in moči za razne tujske naprave. Tirolska je bila mogoča v razvitku tujskega prometa zbog tega, ker ima tam malodane vsaka občina električno razsvetljavo, ne da bi omenjal večje kraje, kjer je tujski promet vzgledno razvit. Čuditi se je tujcem, da Bled v vedno večjem številu posečajo vzlic temu, da jim ne moremo nuditi dve najbolj važne moderne naprave to je vode in luči. Naravna lepota Bleda in sploh Gorenjske je privlačna sila za tujca, torej je predpogoj za ugodni razvitek tujskega prometa podan in zaslužijo vsi merodajni faktorji priznanje, kateri ta razvoj podpirajo. Hvaležni bomo tudi deželnemu odboru, da nam bo dal možnost nuditi tujcu moderno napravo luči, seveda se bo pa moral tudi na to ozirati, da nam luči ne bo predrago zaračunal. Da bo moral posestnik, ki ima tujce v hiši, plačevati po 80 vin. kilovatno uro, je komaj upravičljivo, kajti ako se hoče pomagati kmetu s tem. da se mu bo dala ugodna cena za kilovatno uro, potem naj se tudi obrtniku in posestniku, ki ima s tujcem opraviti, na enak način pomaga, kar bi bilo popolnoma upravičeno zahtevati. Skoraj vsi obrtniki, in posestniki vil na Bledu, ki oddajajo stanovanja,so morali napraviti dolgove, da so poskrbeli za udobnost skromnega značaja tujcem, ki dohajajo k nam, in ta obrtnik ter posestnik naj sedaj plača za luč dvakrat toliko, kakor pa drugi sloji, ki bodo rabili moč elektrike. To ie komaj pravično in besede inž. pl. Šukljeta, ki jih je zapisal dne 29. septembra t. I. v »Slov. Narodu« zadnji odstavek mi ne gre iz spomina. Blejski gospodarji — delujoči na pospešitev tujskega prometa — angažirali so se nad svoje moči. V sedanjih težkih časih denarne krize preti mnogemu poštenjaku popolni gospodarski pogin. Iz stotih razlogov obzirnosti in zvestobe bil je deželni odbor dolžan, jemati poseben ozir na blejsko okolico in na nevaren nje položaj. Da so deželni gospodarji in mašinisti ustvarili ravno za te kraje izjemno ceno 80 v (beri: osemdeset vinarjev), je pač naravnost — sramotno! To so besede, ki nam segajo globoko v srce, a še globokeje v žep, ako se cene ne spremene za nas bodoče odjemalce električne sile centrale ob Završnici. Marsikateremu bo ta cena previsoka in premisliti si bo moral, ali sme in ali more vzeti to luč ali ne, ker ne ve, ali bo mogel plačevati luči tako drago ali ne, posebno, ker ga že sedaj tišče težke obresti od dolga ob tla, katerih ne sme ostati na dolgu, ako hoče, da ga dolg ne prežene iz domače grude recimo — v Ameriko! Res je, da bo Bledu pomagano z moderno lučjo, ali misel dotičnega, ki je cene za dobavo sestavljal in s tem računal, da luč tako in tako plača tujec, ki bo na Bledu bival, temelji popolnoma na napačnih nazorih. Ako se bo od tujca zahtevalo več plačila, kakor sedaj, bo tujec izostal, ker že sedaj ni bivanje na Bledu po ceni. To ni pretirana zahteva, Blej-čan ako hoče, da plača obresti od dolga in da more skromno živeti. je primoran od tujca zahtevati, da nekoliko več plača, a da bi potem zaradi luči še toliko in toliko več plačeval, to se mu ne sme nuditi, ako hočemo tujski promet razviti in ne — ovirati! Upamo, da si bo deželni odbor stvar premislil in nam omogočil, da sprejmemo moderno luč za tako ceno, da nam bo mogoče izhajati. Vse to velja pa tudi za Blejsko okolico s Kranjskogorsko dolino in Bohinjem. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. -f Lopovstvo, kakršnega ne pozna slovenska zgodovina. V trenot-ku, ko je prevzel častivredni Joža Gostinčar odgovorno uredništvo »Slovenca«, smo vedeli, da pripravljajo klerikalni poštenjaki lopovščino posebne vrste, glede katere smatrajo za potrebno, da se skrijejo in zavarujejo za plašč poslanske imunitete. In kar smo pričakovali, se je tudi izpolnilo. »Slovenec« od včeraj in petka je priobčil takšne infernalno zlobne napade na ljubljanski magistrat, da mora vsakemu poštenemu človeku zavreti kri vzpričo takšne peklenske hudobnosti, ki se jo lahko otipa v vsaki vrsti onega napada. Falot, ki je zagrešil one napade, ve prav dobro, da ni niti zrnca od tega, kar navaja, resnično, kljub temu pa se postavlja v pozo v najsvetejših čustvih užaljenega tožitelja in kriči: Na magistratu so sami tatovi, »ki žro na račun mestnih ubožcev, ki morajo zato stradati in zmrzovati ter po-ginjati lakote«, na magistratu so zločinci, ki so pouzmali stotisoče in milijone, na magistratu so hudodelci, ki so zapravili »ogromne vsote, ki jih je izposodila mestna uprava za razne zgradbe, katere pa se nikdar niso izvršile«! Tako kriči subjekt, ne da bi mogel navesti le enega lakta, samo zategadelj, ker se zaveda, da se nahaja pod varno zaščito Gostinčar-jeve poslaniške imunitete! Seveda na obdolžitve notoričnega falota, katerega vsaka beseda, ki izleti izza plota strupenega njegovega zobovja, je laž in podlo obrekovanje, bi pač ne kazalo poštenemu človeku reagirati, ker se človek le umaže, ako se peča — in če tudi natakne še tako debele rokavice — s takšnimi garjevimi in-dividuvi, toda zaradi slovenske javnosti je treba glasno in jasno povedati, da bo čul ves svet: Vse, prav vse, kar je nanizala hudobna, zločinska roka v »Slovencu«, je od kraja do konca zlagano, je navadno obrekovanje in natolcevanje brez vsake dejanske podlage in tisti, ki je te laži izlegel in izkuhal, si je upal to storiti samo zategadelj, ker se čuti varnega pod zaščito Gostinčarjeve imunitete. Ako bi bila le trohica tega res, kar je namazanega v brigantovskem — pardon, v »katoliškem« glasilu, bi pač ne bilo treba širokega hrbta malega Gostinčarja, da bi se za njim skrival avtor onih obdolžitev, in ravno dejstvo, da je prav Gostinčarjeva iimuniteta tisti plot, izza katerega se edino upajo streljati, je najjasnejši dokaz, da je vse, kar so klerikalni fa-•lotje izkuhali proti mestnemu magistratu, od kraja do konca zlagano, a ne morda v dobri veri, marveč namenoma. Falotje vedo, da lažejo in obrekujejo, zato tudi strahopetno kakor zajec čepe za Gostinčarjevim grmom. Toda nikar naj ne mislijo, da so vsled tega že na varnem in da jih nihče ne more prijeti za dolga ušesa. Se bodo že še našla pota in sredstva, da se dobi tudi za to izvršeno lopovščino primerno zadoščenje. Kakor smo namreč informirani, se vloži proti »Slovencu« tožba — in prepričani smo, da parlament ne bo niti trenotka premišljal, izročiti sodišču poštenjaka Gostinčarja, ki hoče svojo poslaniško imuniteto zlorabljati v to, da ščiti ž njo navadne lopove v njihovem nečednem poslu! Potem pa se vidimo pri Filipih! -f- Jasno kakor beli dan je, da bi radi klerikalci z notoričnimi lažmi, ki so jih izlegli te dni o mestni upravi, odvrnili pozornost javnosti od umazane Krekove in še umazanejše Johančine afere, pred vsem pa od »velikopoteznega« svojega gospodarstva v deželi. Zato so si kar na celini izmislili vesti o »tatvinah« in »de-fravdacijah« na mestnem magistratu, ki so se baje vršile ne samo leta, ampak že desetletja. Toda laž ima kratke noge, pravi pregovor. Zato se^tu-diničuditi, da so se klerikalni »poštenjaki« že pri prvem svojem naskoku ujeli v zanjko, iz katere se ne bodo mogli izmotati. Pravijo, da se je na magistratu »kradlo« in »defravdira-Io« že leta, op"*- ""i" S-S Vetrovi £ van a racira S £ = 1 v mm h» •= ■cbo 3. i2. pop. ,. I 9. zv. 14-9 I si. jvzh. I del. jasno 95 j si. sever. | jasno 4*7 \ brezvetr. 738-a. 7388 4. i 7. zj. I 73S-2 Srednja včerajšnja temperatura 9-3', norm. 66" Padavina v 24 uran 0'0 mm. mesla Ali veliko sedite? Sedežne po-Iožke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)