60   -
Kaj je panslavizem i
Narodnost slovanska začela se je razvijati, odkar so sosedni jeziki, to je, nemški, magjarski iu italijanski se vsedli za gosposko mizo, in Slovanom le oglodane kosti metali, da jih gradijo; ali, da jasneje govorimo, od tega časa, kar je v Avstrii pod cesarjem Jožefom I. centralizacija bila začeta iu v to ime nemški jezik za vladajočega postavljen. Pred tem časom ni bilo strahu za nobeno narodnost, ker pervič vlada ni se mešala v občinske zadeve, postav ni toliko bilo kot zdaj, in tudi zelo redke narodne šole niso imele jasno in očitno protiuarodne naloge in namena nemškega, magjarskega. laškega. Dokler človek ne ve za  nevarnost  in  sovražnika  še  ne pozna,   more   mirno
------61    ------
spati; ko mu je pa očitno, da ima protivnika, mora biti na oprezi. — To jevtedaj pravi vzrok,  kako so se iz dolgega spanja zdramili Cehi, Slovaki, Slovenci, Horvati; zbudili so se, ker njim seje narinul nemški jezik na Oeskem, Morav-skem, Šlezkem; na Koroškem, Štajarskem inKrajuskem; tali-janski pa na Goriškem, v Istri i, v Dalmacii. In to jim je še toliko lože   bilo,   ker  je   Nemec   Herder   v slavnem svojem delu: „ldeen zu eiuer Geschichte der Menschheit" in v prevodih   narodnih   pesem Slovane   visoko   štimal   kot   dobrega plemenitega serca   in   kot   narodne pesnike visoke cene. — Ravno tako so se Magjari prebudili ko narod v zmislu narodnem,   kadar  jim je   cesar   Jožef  nemški   jezik   namesto latinskega  oktroiral;   al ko so tega stresli,   začeli so sami z jezikom magjarskim v spone narodne  kovati vse Slovane, ki žive v stari ogerski zemlji.   Proti temu so se ze-dinili najpopred Jugoslaveni,   za temi še le Slovaki,   in pa Dekaj Rusiui, ki žive na jugu od Tatrah. Najkrajše narodno življenje imajo Vlahi,   ki   se  še le zdaj zdigujejo proti nenaravnem delanju in postopanju narodnem.
Namen Nemcov pri nas in na Ceskem, pa poslednjih deset let celo po vsi Avstrii, očitno je ponemčevanje. Kdor to taji, laže nevedoma in tedaj neumno, ali pak vedoma in nalašč. Mislim, da ni treba o tem dokazov. Ce jih pa kdo želi, moremo mu postreči z besedami samih Nemcov, ter-dečih, da se Slavjani imajo ponemčiti; postreči moremo z razlago vseh deržavnih zadev, ki njim je vsem pečat germa-niziranja na čelu; postreči jim posebno moremo s tem, da je geimaniziranje bilo na veliko škodo omike in pravega človeškega razvitka namen vseh naših šol, to je, občnih ali normalnih, realnih, gimnazijah,ih in tudi vseučilišč. O tem tedaj za zdaj nič več.
Sila silo goni; Slovani se opirajo temu početju. Sili neupirati se znamenuje, da človek ne ima v sebi živečnosti. Tedaj prašamo tukaj: ali so Slovani krivi, da je med njimi in Nemci, med njimi in Madžari, med njimi in Lahi so-vražtvo? Mi Slovani imamo se tem svojim protivnikom zahvaliti, da so nas po brezpametnem svojem ravnanji prebudili iz mlačnega, neveljanega spanja, v kterem smo vodo vodili le na ptuje mline, vence pleli le za tuje glave, pesme peli le za tuje ušesa.
Al ravno v tem leži konservatizem, da skušaš deržati, kar imaš; samo da se to dela pošteno in tako, da je pravega možaka vredno. Al tega večidel pri naših pro-tivnikih ni najti; in v tem posebno gerdo postopajo naši netopirji, to je, nemškutarji; misleči in prepričani, da je njihova pot nepoštena. Ni jih sram, da rabijo nepoštene sredstva, da lažejo, da rodoljube obrekujejo. Posebno radi pa zdaj zopet ravno ti poturčenjaki in za njimi sem ter tje tudi poštenejši Nemci imajo v ustah besedo „panslavizem" „panslavist4i.
Ker so ,5Novicea nam prinesle glas, da se zopet te besede raznašajo po Slovenii in posebno po Ljubljani, poglejmo njim naravnost v obraz.
Panslavizem znamenuje prizadevanje ali težnjo, da se narodnost slavenska razvija, izobražuje, obderži s pomočjo drugih Slavenov, tedaj pri nas Slovencih, da slo-veuski jezik mikamo, razvijamo in svojo narodnost otmemo germaniziranju, talijančenju, magjarjenju gledajoč na ostale Slovane.
Pri tem ste dve poti očitne: Književna ali literarna, in poli ti ču a ali deržavna; je tedaj dvojni panslavizem: literarni in politični. Poglejmo: kaj je uni, kaj je ta, in kam spada pervi, kam drugi, da ne mečemo neumno ali pa hudobno obeh v en koš.
(Konec prihodnjič.)
-----69-----
Kaj je panslavizem?
(Konec).
Književni ali literarni panslavizem ni nič dru-zega, kot da se druge ali še celo vse slovenske narečja učimo, iz inih slovenskih litrratur presajamo in prestavljamo, kar je lepega in za slovenski naš narod veljavnega. Kdo nam more, kdo nam sme to braniti? Kaj tega ne delajo vsi veči narodi sedanji, in ravno največ Nemci, izmed kterih nekteri toliko na nas upijejo in lajajo, kot da mi kaj nepoštenega začenjamo. Nemško takošno prizadetje literarno gre gor do Martina Lutra, ki ga nemški slovničari in zgo-dopisci literature hvalijo pervega panteutoua; al v ožjem pomenku pervega pangermanista.
Ako bi Nemci ne bili tako pametni, in bi ne bili vsi, to je, Alemani, Bavaroavstrijanci, Frankosaksoni in severni Nemci ali Brandenburžci, prejeli jezik M. Lutra, rojenega na sredi med temi narečji, gotovo bi Nemci namesto sedanjega enega jezika pisali četiri razne jezike. To je tedaj panteutonizem. Toda Grimm, največi nemški slov-ničar sedanjega časa, slovi ravno zavoljo tega, ker umi in rabi v svojih delih vse nemške narečja, in še dalje čez nemško mejo vse germanske jezike, tedaj engležki (vendar
----    70----
dilo bilo z Avstrijo,   ako bi  bili tudi Siaveni tako postopali kakor nekteri drugi  narodi?
> S tem pa nismo hotli nič družeča reci, kakor to, da po preteklosti avstrijanskih narodov nikdo Slavenom nima očitati politiškega panslavizma; al tudi to, da tako očitanje gre na postavo kazensko, in da tedaj ni varno brez dokazov v rokah kriviti koga, da je v tem zmislu panslavist. Al to je ravno za nepoštene protivnike prav lahko; ker če dokazov ni, lahko se izgovore: „Saj nisem te krivil politiškega, ampak literarnega panslavizma!44 Zato še enkrat moramo tukaj reči, da si drugega ne želimo, kot le poštene protivnike, in lahko se bomo razumeli; ker vsak iskren Slovenec raje ima dela s pravimi Nemci kot z našimi netopirji al poturčenjaki slovenskimi.
Dokončavši tedaj to prašanje, kaj je panslavist, odgovarjamo, da moreš biti književni panslavist, to je, da se učiš staroslavenski, serbski, ruski, poljski, češki jezik, in iz njih ko pridna bčela serčeš med slavjanski, in tega ti pošten protivnik ne more braniti. Moreš pa biti poli tisk i panslavist, če bi ti na um padlo, združiti se z Rusi in inimi narodi na prevrat in razpad Avstrije; in tako delo gre v kazcusko postavo, ker je to puntarski namen.
pomešan z romanizmi), skandinavski, holaudski. In to je literarni pangermauizem; Grimm-a in njegove naslednike vsak učen Nemec visoko siuje; po naših gimnazijah se trobi slava vseh germanskih jezikov; zakaj ne bi tudi nam Slavenom, in posebno nam Slovencom to zavoljo slovanskih jezikov na voljo in dopuščeno bilo? Kakor uči Grimm, za njim Kehrein, in še drugi, da se nemškega jezika, kadar se piše, ne moreš naučiti, če ne znaš raznih nemških in germanskih narečij, tako le neumni, slepi pro-tivniki morejo berbljati in regljati, da nam ni treba slovenskega, ampak le kranjskega jezika, in da Stajarcu ni treba kraujskega, Kranjcu ne štajarskega podnarečja znati; in ker smo danes vendar proti volji teh netopirjev že dosegli ime »slovenski jezik" (panslovenizem), sedaj nam branijo, da po nemških izgledih slovenski jezik pilimo in nado-polnujemo učeč se staroslovenski in štokavski (ilirski ali serbski) jezik. Al to še le ni nič; to ste dve narečji (če zaslužite to ime) preozke, premale; če hočemo svoj jezik in narod dobro razumeti in poznati, moramo po izgledu Grimm-ovem ogledati se še dalje na ruski jezik, ki je nam Jugoslavenom najbližji, za tem na češki in poljski. To so misli slavnega pesnika J. Kol I ar-a, ki jih je tako lepo v svoji prevredni knjigi: „ Vzajemnost slovanska" napisal. — V takem zmislu literarnem pervi in največi panslavist je slavni naš Miklošič, ki še celo na stroške c. kr. akademije znanost na Dunaji izdaja primerjajočo slovnico vseh slovanskih narečij. To je tedaj največi, in še celo službeni literarni panslavist v Avstrii. Ce bi pak pri nas v Slovenii kdo le rekel, kar vsak pošten človek vidi, da se s samim znanjem slovenskega jezika ne bomo iz mlake izvlekli, to se kmali pošast panslavizma sproži, za živo znamenje, kakošen je revec ali pa nepoštenjak taki protivnik.
To naj je dosti o literarnem panslavizmu.
Pol i tiski panslavizem je prizadevanje, da se vsi Slovani zlijo in zedinijo v eno deržavo. Enako prizadevanje nahaja se tudi pri drugih narodih. Glejmo ua starejo povest-nico nemško in bomo več takega našli; al ni treba nam reči, ki jih ne poznamo; poglejmo le na leto 1848; vsi Nemci iz vseh žil so se napenjali, da se iz „zaveznega deržavlja" (Bundesstaat), kar posebno v postavodavstvu in sedanjih politiških spletkah jasno vidimo, zedine v eno in edino deržavo. Posebno so avstrijanski Nemci močno si prizadevali, da se to obistini in izpelja. Dobro še pomnimo, kako se je vpilo in gonilo, da naj bi še celo Slovenci Nemce v tem deržavokolnem prizadetju podpirali; in če je kdo rekel, da te volitve za Frankobrod niso za Avstrijo, da bi to moglo Avstrijo razdjati, kmalo je gotovo bilo: „To je panslavist!" — Res čudna logika!! — Hočete, da omenimo Slezvik-Holstajn? Al to, kar bund fran-kobrodski dela v Kodanju (Kopenhageu-u), ni panteuto-nizem? Tn ko je leta 1859 na tem bilo, da se laški boj dalje razširi, brali smo tolikokrat v raznih nemških listih, da bo to boj germanski proti boju sloveno-romanskemu, — da se vsi Germani morajo zediniti v eno zvez. — To pro-tivnikom našim „pro domo sua" velja, tako mora biti; če bi pa kteremu Slavenu na um padlo, da kaj takega glede Slavenov samo juhne, križaj ga, on je panslavist!
Toda po obstoječih postavah moramo kazati, da je uno prizadevanje za Avstrijo na pogubo biti moglo, da tedaj tako panteutonsko, pangermansko in panslavistiško postopanje v zmislu političkem spada pod kazensko postavo. Nočemo prašati, koliko je panteutonov kaznovanih bilo, ker razun Bakunina pansjavista političkega, kar nam je v pameti, ni bilo nobenega. Čudno bi se vendar zdeti moglo; ker dobro znamo, kako se je delalo protivno po nemških krajih in po slavenskih; dobro znamo, da so narodi slovanski pritekli in svitlo prestolje z deržavo vred vzderžali proti po-puntanim protivnikom avstrijanske deržave.   Kaj bi se zgo-