m -Tečaj XVI. 48. številka. V Trstu, v sredo 17. junija 1891 „E D I N O S V1 ishaja dvakrat na rerten. T«»kn ar»do in icboto oh 1. uri popoludn* „Edinost" stane: ta vse leto gl. «.-; isven Avst. ».— g\. za polu leta „ S.—; „ „ 4.50 , Hft četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične itevilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka r Tntn po & nov.. ▼ O-orici in * Ajdovščini po 41 nov. Mi naročiš« brez priložen« naročnin* «« apravniitvo n« otlra. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. jednakom boji P N a S e I jih je v neomejenem zaupanji do božje pravico in v g o reći ljubezni do samoga n n b e. Narod naš je pobožen kakor malokatari drugi. To ni fraza/ to je gola resnica! Vse njega duševno življenje je neločljivo in harmonično spojeno z resnicami sv. vere. Tudi vse narodne tradicije vzrasle lo na podlagi verskega čuvstva. Malokje drugje se narodni čut in verski čut tako lepo popolnjujeta nego pri nas. V srcih naroda našega klijo trdna vera, da mu je cerkev prva in pre-skrbna mati: mati, skrbeča seveda v prvi vrsti za večni blagor, a poleg tega tudi za telesni in dušni blagor že na tem svetu. Dokler ohriinimo blngo to zavest v srcih naroda, ni se nam bati mnogohrojnih protivnikov. Cerkev mu je bila vedno varno pribežališče; tja se rad »ateka, dobro ve-doč, da vsaj tam je jednakopraven s drugimi — da sme Boga moliti po svoje. Iz šol in uradov proganja se mu premili materini jezik : v hiSi božji pa se jezik ta spoštuje. V cerkvi se mu oznanjajo av. resnice v materini besedi, kajti cerkev ne pozna mržnje do katerega-koli jezika in je tudi ne sme poznati. To je trdna vera pobožnega našega ljudstva; gorjč. ako se mu vera ta zrušil Narodnih protivnikov se no bojimo, ali gorjč, gorjč, ako bi se pokazalo, daje tudi njega preskrbna mati stopila na njih stran — ne iz prepričanja, ampak pro bono paoisf že par let sem opazujemo v Trstu znamenja, koje nas bolj vznemirjajo, nego vsi strupeni izbruhi z nasprotnike strani: tudi hiš božjih duri jele so se na pol in čeloma zapirati jeziku našemu! In zakaj vse toP Odgovarja se nam: pro bono paeis! Zaradi ljubega miru pričeli so pri sv. Jakobu izvrševati nečajtno nalogo raznaro- dovanja — in ja deloma že izvršili — iii^ zaradi ljubega miru »o nalogo to pri sv. .T ust u že povsem dovršili. Pri sv. Jukiitm — ki je povsem slovensko župnija — umikati se mora jezik naš korak za korakom in potisnjen jo že skoraj v zadnji kotiček. Cerkvene oblasti najveća briga pa je, da ga izpodrine tudi iz tega kotička. Spovednico tnu pnč fie privoščijo. Seveda : razun slovenskega življa itak skoro nikdo ne hodi k spovedi. V stolici sv. Justa pa skoro skoro utihnejo slovenski glasovi za vedno. Tako je svečnuo pri ju vil naš g. župan celemu mestnemu /boru — krivo u osa galerija pa jo ploskala. Kar se ni hotelo dovoliti in se je dosledno odklanjalo, dokler je pri av. Justu župnikovat 11 a-1 i j a n, dovolilo se je Islikim srcem sedaj, ko župnikuje tam mož, ki je po vsej Istri na glasu kot dober Hrvat in kojega smo doaedaj prištevali vernim sinom rodu svojega. In zakaj? Pro bono paeia! Zaradi ljubega miru! Ali to ne velja, gospdda! Ako vain je rea do ljubega miru, prva vam mora biti skrb, da živite v miru s onim življem, ki najbolj obiskuje hiše božje in ki je bil dosedaj vaša n a j t r d n i š a z u s I o m b a. D;i ugodite nekaterim, kojim je cerkev deveta briga, žalito one, kojim je cerkev jedino vnrno zavetje in pribežališče! Kje je logika? — Grof Taaffo odgovoril je nedavno mla-dočeškima poslancema pri posvetovanjih v proračunskem odseku, da ni smeti žaliti jednega naroda, samo zato, da bi se ugodilo drugemu narodu. No, vi pa ste užalili ccl na tisuče broječ razred vernikov, samo da ugodite nekaterim, o kojih vemo, da so odvisni in komandovani od drugove r-nikov! Ni roa, da se je italijansko verno ljudstvo protivilo slovenskim prepovedim in slovenskemu petju, ampak protivijo se \ /el »v •dinoat Jr tn £ besedi naši flekatori veleslavni, koji pa ne pohajajo cerkva, in pa mešana krivonosa družbu, shajajoča se na mestne dvorane galeriji. Tu je uprašanje povsem jednostavno: h o-l i bile slovenske propovodi potrebne ali neP Ako so bile potrebne, ne bi se bili smeli cerkveni organi pred nikomur umakniti — prod nikomur!! —, ako niso bile potrebne, se pa ni treba izgovarjati na „ljubi mir", ampak odgovori naj se nam jasno: to je odveč in zato bo odpravi. S tem pa, da so izgovarjate na »ljubi mir", priznavate sami, da so bile p o t r e b n o, a da ste se zbali pred poznanimi ropotači. In morda morda pridejo Še na dan pravi vzroki temu postopanju. Radi ljubega miru odpravili so slovenski jezik iz stolne cerkve, — mi pa menimo, da so jako slabo uslugo napra-pravili tljubemu miru". In da bi vsaj bili gotovi, da je s tem konec žrtvam za'Jjubi mir*1! Toda bojimo se, da to ni koneo, ampak še lo začetek koncu. Pri sv. Jakobu začela je kosa narodne naše pravice uničujoče svoje delo; sedaj je raztegnila svoj delokrog tja do sv. Justa, potem poj de naprej . . . . dokler bo kaj kositi. In ako se to zgodi, izgubi slovenski tržaški živelj najtrdnišo in skoro jedino svojo zasloinbo; ako se to zgodi, postal bode pač mir, a ne „ljubi mir", ampak mir — na grobovih. Ali zapomnite si: ko izgine tu slovenski živelj, izgine tudi truma vernikov, sestavljajoča ogromno večino obiskovalcev tržaških cerkvtL Dobri genius naroda slovenskega pa si zakriva svoj obraz, tugujoč na veliki in nepotrebni žrtvi, d'jač ter jela zopet milo plakati. „Umirite se, gospodičina!" Nestrpna tihota nastane. „Kaj bode sedaj P" oglasi so za nekaj časa otiraje si solze. Oskrbnik jo skomizgnil z ramama. „Poslal sem po mladega gospoda markiza v stolno mesto ; v nekoliko dneh bode tukaj." „In kaj P" „Adrijana, ohrabrite se; naš položaj je težaven. Gospa markiza ni zabila oporoke in jedini dedič je gospod Viktor, pokojnega gospoda markiza jedini sin iz prvega zakona.* „A, kaj bode z nami P" zašepeta Adrijana. „To je zavisno od njega. Le Bog nam tukaj pomore", rekel je zamišljen odhajaje. „Le Bog!" ponavljala je Adrijana in plačoč sedla se v naslanjač . . . II. Dolge senoe raztezale so se po okolici ; od vzhoda bližala se je noč, vasica se je zavila v meglo in ptiči so omolknili. Jelo se je mračiti. Adrijana so je razgledala po prostoru ■ bila je skoro popolna tema; oddaljene stvari so ae preminjale v mračna strašila, oprava je škripala in napol odprte duri jele so se polagoma odpirati. V tem trenutku zdelo se je Adrijani, da mora priti tudi duh gospe markize, odete v črno ogrinjalo in v atlasovih čev-Ijičkih, kakor jo je videla na odru, kamor so jo bili položili — in groza jo je bilo. Skoči iz naslanjala ter se skrije za zaveso svoje postelje. Zadržujč sapo slišala je biti lastno srce in tresla se je mraza in razburjenja. k • > i OglMl in oznanila se račune po 8 m>v vra.ica t petitu; za nulov« t daVieliinf -^*"' črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vratic. Poslan*, javne zahval«, oamrtnle« itd ■e račune po pogodbi. V«i dopisi ne poAiljajo uredni&tvu t ulici Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne apre-jeraajo. Rokopisi ae ne vrafujo. Naročnino, reklamacije in inserate pre- ' «»ma npravnlštvo ▼ u I i r i Carintili 28. Odprte reklamacije ao proste poštnine Toda vrata so ostala na pol odprta in gospe markize ni bilo notri. Adrijana se je oavedočila o tem, opa-zovaje, vzdignivii glavico iz svojega skrivališča. „Česa se bojim P* vprašala je. „Mari me mamica ni ljubila — in jaz bi se je še bala P" „Hoteč dokazati istino svojih besed gre do vrat, odpre jih — in z vaklikom odskoči. Zunaj je stal oskrbnik. „Česa ste se tako vstrašiliP" vprašal je začujeno. „Ničesar", reče in tresoč se bliža gospodu oskrbniku, katerega lesketajoče oči so so ločile iz črne obleke. „Oh, ne" pravi mirno, „ustrašili ste se mene. Ne čudim se vain — kakor drugi verujete tudi vi v strahove. Morda so spominjate slike, viseče v modrem salonu, predstavljajoče pokojnega gosp. markiza!" „One BlikeP" reče zueujena Adrijana. „Da, one; pojdite prepričam vas in dovolim si tudi vam povedati dogodjaj, kateri živo spominja današnjega dne in kmalu boste imeli druge misli. Adrijana se nekoliko nasmehne in stopa za oskrbnikom v modri salon. Ustavita ao pred veliko črno sliko v pozlačenem okviru. Bil je to pokojni gospod markiz v telesni velikosti; vojaška obleka Slovenski napisi v Trstu. Nikjer na Sloverskem ni menda tako hvaležnega polja koristiti trojemu narodu, kakor uprav T Trstu. Tu stoje Slovani v neposredni bližini in mej svojimi najljutej-šimi nasprotniki, kateri si čem dslje utrjujejo tla ter širijo mej nami svoj upljiv in jezik. Ali ne samo jeziku našemu, ampak i obstoju našemu so nasprotniki ti nevarni. Šireč jezik in navade svoje iščejo zajedno mej nami ljubega kruha ; da, trgajo nam ga iz rok in ust. Na trgu in v prodajal« niči so skoraj sami gospodarji in njih upljiva ne občutimo samo Slovenci v Trstu, ampak tudi okoličani, mej koje se zajedajo ter spodkupujejo tla domačinom. Prodajal-nice jestvin in krčme so, osobito pa spodnji okolici, že ponajveč v njihovih rokah. Ozrimo se v sv. Ivan, Barkovlje, Rojan io Rocol — povsod nadkriljujejo tujci domačine ter jim delajo uspešno konkurenco. Mnogo je sicer slovenskih trgovcev v mestu, koji so pa za narod malone izgubljeni ker, živeči ▼ raejnarodnem nameša* nem mestu, udajajo se vedno bolj navadam in odnošajem prevladujočo laške večine. Čestokrat se prigodi, da slovenski trgovec nagovori in postreže laški svojega sorojaka ne poznavajoč ga. Da ne govorimo tu o napisih, koji so sestavljeni čeloma v la ŠČini, tudi pri najzavednejših slovenskih trgovcih v mestu. To se godi nekako radi lepšega, kajti pošten slovenski napis bi meščane preveč zbadal in društvo za olep-šanje mesta bi koj protestovalo proti temu „sconcio". No vemo se pravega razloga, zakaj pravo za pravo naši trgovci v mestu tako »pć ter se tako očitno sramujejo svojega rodu in jezika. Se-li res bojć škode, ker bi morda meščani k njim ne zahajali P Saj je vender dobro obiskovana prodajal-niča g. Preloga v ulici Molino a vento, čeprav jo krasi slovenski napis; enako tudi trgovina sladčicatni v ulici Ghega in druge prodajalnice, čijih gospodarji se ne sramujejo svoje narodnosti, čeprav niso prvaki v raznih slovenskih društvih, kakor nekateri drugi, ki se še vedno skrivajo za laškimi napisi ! Na dan s slovenskimi napisi, da bodo vedeli tržaški okoličani in drugi ljudje z dežele, kam se imajo obrniti, hoteči kupovati si potrebnega živeža in druzih predmetov ! S tem, da nočote pred svetom izpričati svoje narodnosti s slovenskimi napisi, škodujete sebi v gmotnem, narodu pa v gmotnem in duševnem obziru. Priprosta kmetica pride dobro oprtana z različno robo ali s polno mošnjico v Trst z name- podajala se je njegovemu životu in obraza poteze kazale so veselo nrav. „Pokojni milostni gospod", začel je oskrbnik, „bil je neobično vesel mož in včasih tudi malce razkošen. Pripovedovali so, da Be je mladi udovec, iuiajoč sinka — gospoda Viktorja — zaljubil v našo milostno gospo markizo. Nekega dne pripeljal je nas kočijaž oba novoporočenca k nam v grad. Izmej vseh služabnikov pomnim oni dogodek le jaz. Gospod markiz, lep mož, skočil je i voza in pomagal milostivi goBpe izstopiti. Še tisti dan bile so vse naše ženske kakor blazne. „Kako lep mož! Srečna gospa markiza!* In nade gospe markize v njenega moža so se izpolnile. Živela sta kakor dva goloba. Gospa markiza se ni izpremenila v ničem, razun nekaj neznatnih gub in naš milostivi gospod bil je po desetih letih uprav tako zaljubljen kakor v dan Bvatbe. Nijeden mraček ni kalil čistega obzorja njihovemu življenju na deželi ; živela stn mirno, ločena od vsega sveta, živela sta tako dvanajst let. Sedaj se je začel raz-por ; v našem gospodu se je vzbudila dolgo utajena želja po veselih družbah; skrbno ga je pregovarjala gospa markiza, milo je jokala in ga zapris gala. Neko jutro našli smo njegovo sobo prazno in najlepši konj iz našega hleva izginil je žnjim. (Dalje prih.) nom, kupiti si raznega blaga. Navadno se obrne do onega trgovca, ki jo ve najbolj za norico imeti, prilizovati sn in jo celo slovenski pozdraviti. Ta je pa mnogokrat brezsrčen Žid ali Lahon, ki prodaja slabo in preperelo robo, kojo vsiluje samo onim, ki se z lebka dajo oslepariti, za navidezno nizko ceno. Mestnemu ljudstvu in osebam, ki jih po nosu poznajo, ti ljudje ne ponujajo radi enacib ostankov, kajti vedo, da jim malokdo gre na lim. Nepreredkoma naleti na take sleparje poŠttma slovenska kmetica, ki veruje priliznjenim besedam ter izdaje težko prižuljeni denar za malo-vredno blago; kmalu se sicer pokesa ter obeća, da se drugo pot ne pusti opehariti; in ko pride v drugič v Trst, krene v drugo prodajalnico, koja ima izloženo blago z jako vabljivimi cenami. Ali tudi to pot je opeharjena. Tem neprilikam in varanju poštenega slovenskega občinstva bi prav lehko prišli v okom slovenski prodajalci in trgovci, ako bi nad svoje prodajalnice razobesili slovenske napise in slovenski kupci bi se brez dvojbe obračali k njim ter se ne dali skubiti laškim in židovskim „poštenjakom41. Ali tudi v duševnem obziru škodijo ti „narodni" trgovci svojemu narodu, ker tujec, ki pride v Trst, videč nad vsemi prodajalnicatni zgolj laške napise in table misli si res, da so Slovenci v Trstu zgubljena raja, ki se ne sme pokazati mej svet, še manj pa govoriti svoj jezik. Enako pride v Štacune teh „narodnih" trgovcev čestokrat slovenski kupec ter v jako spake-drani laščini upraša, kar želi. Trgovec, ne umeč ga dobro, prinese mu kaj druzega in večkrat krati se čas brez potrebe. Kaj naj povemo o brezdušnih trgovcih v starem mestu ! Tu se često prodaja razno blago po sramotno nizkih cenah in naši preprosti ljudje dajejo se preslepiti ter kupujejo — mačko v vreči, kajti roba ta je stara in ničvredna. Tudi teh pijavic bi slovenski trgovci lehko obvarovali naše ljudi, ako ne bi se sramežljivo skrivali za svojimi italijanskimi napisi. In ni-li abotno zahtevati od slavnega magistrata, da spoštuje našo narodnost in jezik, ako se ga v grajevredni bojazljivosti sramujejo celo narodni trgovci v Trstu! Priporočate nam, da se držimo slovenskega reka „svoji k svojim" — sami pa se ga ogibijete ter nočete pripoznati, da ste i vi „svoji", naše narodnosti in jezika. Razobesite slovenske napise nad 9vojimi pro-dajalnicami in naši ljudje bodo vedeli, kam se obrniti, vaše prodajalnioe bodo pa vse enako obiskovane po domačinih. Tudi našim odličnejšim krogom — slovenki inteligenciji v Trstu — dali bi radi svet: da namreč odprć oči ter ne zahajajo v one lokale, nad čijih vratih se bliščć velikanski laški napisi, ali vsaj, da odločno zahtevajo od dotičnih gospodarjev, da iste nadomestijo s slovenskimi ; ako tega nočejo, pa naj zapusti te lokale ter si poiščejo druzih, kjer bodo njih narodnost bolj spoštovali za slovenski denar. Saj je vendar mnogo gostilničarjev in kavarnarjev v Trstu, ki bi kaj radi pre-menili svoj laški napis, ako bi jim slovenska družba zagotovila, da bode obiskovala njih gostilno ali kavarno. Prava ironija so laški napisi na nekih kavarnah, kjer se shajajo skoraj i zk 1 j učljivo slovenski gosti, a nikdo ne vidi in se ne zmeni za to anomalijo. Osobito v jedni kavarni zbira se naša inteligencija, koji se pa niti ne sanja, kako veleva nje narodna dolžnost. Gospodarji teh kavarn, kakor tudi druzih gostiln v mestu, bi iz-vestno prav nič ne izgubili, ako bi se otresli svoje zaspanosti ter dali tudi svojim gostom, kar jim gre. Tem nepriličnostim ni nikdo drugi kriv nego grajevredna apatija naše inteligencije, koja, ne da bi bila prostejšemu narodu v vzgled, daje mu s tem potuho, kajti tihouia pripoznava celo krivico, ki se nam godi od strani zasebnikov, ki živć ob našem denarji. Kaj pomagajo vsi naši shodi in ukrepi društva „Edinost", ako nikdo ne drži dane besede in gostje sami, dobro veduči za te sklepe in obete, strpljivo molče, ko nam tujizem preplavlja domače polje! Zganite se tedaj slovenski trgovci in kupci ter razobesite svoje slovenske napise, da svet spozna, da Trst ni še utonil v lahonskem morju ter da je pičlo število v zadnjem štetju tu naštetih Slovencev samo broj zavedajočih in srčnih sinov matere Slave; poleg njih pa da biva v Trstu in okolici še dvakratno število nezavednih, katere so nasprotniki zapisali mej svoje. Slovenski napisi bili bi znak slovanstva v Trstu ! Poročilo legitimacijskega odseka ob volitvi jednega 1 državnega poslanca za kmečke občine sodnih dkrajev istrskih: Poreč, Matavun, Bitje, Koper, Piran, Buzet, Vbdnjan, Pulj in Rovinj. (Nadaljevanje.) 6. Iz jednacega razloga — ker je bil namreč kaznovan — odklonili so glas Pavla Simonoviča. Kakor trdi komisija bil je Simonovič leta 1886 kaznovan radi nekega zločinstva. Protest pojašnjuje, da je bil imenovani leta 1885 obsojen radi nevarnega žuganja („per seria minaccia") na 4 tedne zapora. Simonovič je bil tedaj najbrže kaznovan radi hudodelstva javnega nasilstva po nevarnem žuganji; ker pa ni jasno, je-li od dneva dovršene Kazni do vsprejema Simonoviča v volilno listo pretekla doba 5 let, je njega volilna pravica dvomljiva. Drugi štiri volilni možje niso smeli voliti, češ, da njihova identeta ni sago* tovljena. 7. Glede Matija Kramerja pokojnega Ivana se je trdilo, da nima vulgarnega imena „Bančina", kakor je zapisano v legi-timacijski karti, in da mu je vulgarno ime „Sergente". Iz protesta je razvidno, da je Kramar oporekal trditvi tej ter je povedal, da je bil pač pri vojacih „sergente" (narednik), da pa njega in njegove hiše vulgarno ime je „Bančina". To spričujejo tudi dve prilogi protesta in sicer jedna od župnika in druga večih občanov iz Rakotole. 8. Anton Rajko pok. Ivana (Tome-lini) iz Montrilja ni smel voliti, ker v volilni listi ni nobenega Rajka s pridevkom Tomelini. Kakor pravi protest, trdil je Rajko pred komisijo, da so že njega dedi nosili ta pridevek. Protestu je tudi priložena priloga več občanov iz Montrilja, pričujoča da ima ta Rajko, kojega so oni volili in ki je prišel dne 4. marca k volitvi, v resnici pridevek „Tomelini11. Tudi iz zapisnika volitve volilnih mož je razvidno, da je pri Autonu Rajko pridejan pridevek „Tomelini", gotovo v ta namen, da se razloči od kakega druzega Antona Rajka, ki utegne tam bivati. 9. Glede Josipa Skropete pok. Josipa trdila je volilna komisija, da njemu je ime Jakob Josip Skropeta, in ne samo Josip Skropeta. Skropota je protestoval trdeč, da so ga pod imenom Josip Skropeta poklicali k vojaškemu naboru da mu vsi uradni dopitti prihajajo pod tem imenom in da v vsej občini Novaki ni druzega, kojemu bi bilo ime Josip Skropeta pok. Skropeta. Tudi za tega volilnega moža pridejano je protestu jednako potrdilo občanov, kakor za Rajka in Kramerja. 10. Glede Antona Pribetiča Gauiba rada trdilo se je, da je bil kaznovan radi prestopka po §. 460, no pa da bi se povedalo kedaj, in da se v volilni listi ne nahaja nikdo % imenom Anton Pribetič s pridevkom Gambarada. Protest omenja nadalje, da je komisija trdila, da je Pribe-tiču pridevek „Gambar" in ne „Gambarada". Protestu jo pridejano spričevalo prvotnih vulilcev, v kojem ti-lo trde, da bo izvolili volilnim uiožem uprav istega Antona Pribetiča, koji je prišel dne 4. marca k volitvi in da le ta in nikdo drugi v občini ima pridevek „Gambarada". Tudi glede tega volilnega moža razvidno je iz volilnega zapisnika volitve volilnih mož, da je njega imenu pridejan pridevek „Gambarada". Pripomniti bi še bilo, da se je tudi oporekalo identiteti volilnega moža Pavla Koseto, navedenega ad 4, češ, da mu je imo Ivan Pavel Koseto. Kar se je reklo glede Antona Vita soviča (št. 1) in tam navedena postavna določila, veljajo tudi za volilne može, imenovane pod številkami 7 — 10. Glede vseh teh volilnih mož bilo je nepostavno, da se jim je odrekala volilna pravila. 11. Slednjič so še odklonili volilnega moža Antona Radosa pok. Gašperja iz Visnjana, češ, da nima nikakega posestva, od katerega bi se plačeval sploh kak davek ali pa zadostni davek. Proti tej trditvi govore protestu pridejana dokazila, da je Anton Rados pok. Gašparja is Višnjana tekom časa zopet dobil v svojo last posestvo, ki je bilo deloma zarub-Ijeno po visokem erarji, in da poseda sedaj zemljišče približno 80 oralov. Toda ne glede na to, ako je bila tudi njega posestvo zarubljeno, imel je Rados volilno pravico. V Vodnjanu in Poreču odklonili so tedaj 9 volinih mož (VitasoviČa, Pa-storčiča, Koseto, Soliča, Kramerja, Rajko, Skropeto, Pribetiča in Radosa) povsem nepostavno, d A, celo proti jasnim določilom postave. Na vseh treh voliščih dobila sta oba kandidata vsak po 93 glasov. Sedaj treba premišljati, kak vpliv so imele te odklonitve na vspeh volitve, ako so v poštev jemlje, da ju izvolitev 12 volilnih mož Pomjanskih s ozirom na volilno agitacijo dvomljivih in da sta glasova volilnih mož Silian in Simonovič tudi dvomljiva. Ako bi bilo tudi res, kar se trdi o volilni agitaciji v Pomjanu, vender se ne more zahtevati, da so glasovi volilnih mož Pomjanskih prištejejo dru. Vergottiniju, kakor tudi ni dopuščeno, da se glasovi, ki so bili nepostavno odklonjeni, prištejejo dru L a g i n j i. V račun je treba torej postaviti 93-|-93=»186 glasov, kojemu številu .so že prišteti pomjanski glasovi; in ako so tem prišteje 9 odklonjenih glasov, imeli bi 195 glasov. Prišteti bi se morala še dvomljiva glasa Siliana in Simonoviča, ako se pokaže, da se je tudi njima po krivici odrekala volilna pravica. Absolutna večina znašala bi torej 98, eventuvalno 99 glasov. Toliko glasov ni dobil noben kandidat in zato ni bil nikdo izvoljen. Ali tudi jednakost glasov ni bila veljavna, ker se je nepostavno odklonilo več volilnih mož in so nekateri glasi dvomljivi. In zato ni bilo opravi o e n o, da se je na podlagi te jednakosti glasov izvršila druga volitev, koja ožja volitev naj bi konečno določila izvolitev. Legitimaeijski odsek smatra torej predstoječo volitev že v tem stadiji kot neveljavno, ki se mora uničiti, ne glede na to, kar se je pozneje pri tej volitvi godilo. Vzlic temu meni legitimaeijski odsek, da je potrebno govoriti tudi o postopanji pri ožji volitvi. (Koneo prih.) Politični pregled. NotranJ« dežela. Državni zbor. 21. seja dne 13. julija bila je prevažna za Trst in njega okolico : obravnavali so ob novi užitninski črti. Poročevalec g. dr. Menger otvoril je debato povdarjajoč, da pravica zahteva, da so v Trstu uvede užitninski davek. Sicer se ne da tajiti, da nove naredbe hudo zadenejo prebivalstvo tržaško. Zato pa je zahteval odsek, da se znižajo davki za prvih 5 let ter je zuhteval, da se kolikorm6či obzirno postopa Posl. Luzzatto se boji, da je užitninski tarif previsok. Dunajski tarif ni primeren za mesto tržaško. Ako morajo trgovci plačati dodatno carino, je to prav za prav dvojno obdačenje. Videč pa, kakega mišljenja je odsek, niti noče staviti posebnih predlogov. Posl. Burgstaller pravi, da to je stoletja stara, zapisana pravica, da se v Trstu ne plačuje užitnine. Velika krivica je, ako se odpravi ta svoboščina. Tudi po govornika menenji je užitninski tarif previsoko odmerjen, tembolj, ker so dunajske in tržaške razmere povsem različne. Mesta tržaškega bodočnost je nejasna, dočim je mesto dunajsko z njega povečanjem zadobilo pogoj nadaljnemu razcvitu. Po novem tarifu so posebno hudo zadeti tržaški okoličani. Finančni minister dr. Stein-bvch povdarja, da nikdo ne taji, da ne bi bilo potrebno da se po odpravi proste luke uvede užitninski davek. Pritožbe veljajo največ užitninski liniji in pa dodatni carini. Užitninska linija ustanovila se je po komisijalnih obravnavanjih z mestom tržaškim. (Okoličani, zapomnite si to! Op. vredn.) Trubalo je izbrati črto, kojo je možno nadzorovati. Posledica temu je seveda, da so prišla v črto nekatera sela, imejoča značaj „dežele". Vlada pa je že v odseku izjavila, da izda prehodna določila, veljavna za 6 let in da dovoli še druge olajšave: pavšaliranje, plačevanje davka na obroke, da se davek na vino plača po oddaji itd. Ni pa res, da bi bil užitninski davek tržaški tako velik kakor dunajski, ker je nižji. Pomisliti pa je, da sedaj odpade splošna svota 887.500 gld., kojo je dosedaj mesto plačevalo državi. — Po govoru finančnega ministra prešli so v podrobno debato. K §. 1. (uvedenje užitninskega davka na opojne pijače, sladkor in mineralna olja) oglasi se k besedi poslanec Ivan Nabergoj ter pravi: Pravni ta načrt, o katerem se obravnava, je za vso okolioo kričeča krivica. Po tem načrtu pri dejo v užitniusko črto vasi, ki nimajo naj manjega znaka kscega mesta in gaizvestno tudi nikdar ne zadobe. Ta naredba je za prebivalce okolice preostra. Okolica tržuška vatrajala je trdno v vseh viharjih, razsajavših ob Adriji. (Pohvala na desni). Še živi mnogo njih, ki so v viharjih leta 1848. in v vojnih dobah I. 1859. in 1866. zapustili svoja domača ognjišča, da so s puško v roki varovali obrežje proti notranjim in vnanjim sovražnikom. Posl. Burgstaller: Tako je storil ves Trst! Posl. & u k 1 j e : Mir! Posl. Burgstaller: To je res ! Posl. Stalitz: Res je, tudi jaz sem bil poleg! (Nemir.) Posl. Nabergoj nadaljuje: V za hvalo za to naj bi zadela ubogo prebivalstvo toli kruta usoda. To bi provzročilo gospodarski in politiški propad prebivalstva. Tržaška okolioa ječi že stoletja pod ptujim pritiskom, brez avtonomijo, brez prijateljev in brez varstva; iztiskalo se je to okolioo, kakor kako oitrono. V bližnji bodočnosti utegne država apelovati na požrtvovalnost vseh narodov. Da bi le našla odmev pri taistih, koje sedaj podpira na stroške okolioe. (Živa pohvala in ploakanje na desnici.) Poslanca Burgstaller in Luzzatto sta še nas velo vala nekatere premembo, ki pa niso obveljale. Potem so vsprejeli vso postavo v tretjem branji. Poslanoi Fuss, Roser in tovariš: predlagajo, da se izvoli zdravstven odsek 24 Članov, kojemu bode nalog sestaviti postavni načrt za osnovo zbornic zdravnikov. — P r o r a ć u n h k i odsek vsprejel je v svoji seji dne 15. t. m, z 21 proti 5 glasom Plenerjev predlog, da se odpra vije izredno doklado pridobitnemu davku za nižje razrede davkoplačevalcev. Proti predlogu glasovali so člani komer v a-tivnega kluba. Potem so vsprejeli resolucijo Šu kij evo, s kojo se vlado poživlja, da že v jeseni predloži novo reformo davkov, Vnanje države. Iz Carirada poročajo: Najmočneji rod, Asiri v Jemunu se je spuntal. Vojaki, nad ustaše poslani, bili so tspeni in izgubili so 100 mož. Guverner Jemenski javlja, da imajo ustaši puške repetirke in kanone. Ministerski svet je sklenil, da se v Jcmen odpošlje 10.000 mož. „Popolo Romano* poroča: Pogajanja o trgovinski pogodbi mej Italijo, Nemčijo, Avstro-OgerBko in Švico prično dne 27. julija v Bernu. Malvano in drugi višji uradniki imenovani italijanskimi posredovalci. znebe, ne verjamemo, vsaj je on list f od veje, katera v podobi ponemče-valne šole in Ščuvanja zoper naš narod tepe naše pravice v prah . . . . ! Nasproti pa se je moral prestaviti prej omenjeni g. učitelj, ne da bi se mogla kaka krivda dokazati; pa tudi ko se je nedolžnost njegova pokazala, ne da bi se zadostilo časti njegovi! To nam daje kaj misliti. Preganjajo se nam poštenjaki in značaji, značaji tam, kjer so nam najbolj potrebni v odgojo otrok ! Nasproti pa se povzdigujejo na boljša mesta ljudje brez značaja, le da voljo svojih višjih spolnjujejo, na izvrstna spričevala gleda se po nekod le v drugi vrsti! Ta nedostatnost v naši učiteljski upravi naj pripravi gg. poslance našu do rednega koraka pri g. ministru Gauču ! Resnicoljub. DOPISI. Z Štajerskega. [Izv. dop.] (Stanje naših učiteljev.) Pred menoj leži pismice, došlo po naključbi mi v roke, katero pismice je drastična slika, kako delajo pri nas z učitelji, ako ti svojega verskega in narodnega prepričanja nezatajć. V nekem trgu služil je dolgih dvajset let izvrsten učitelj, priljubljen ljudstvu zbog svojega prijaznega vedenja, vernega obnašanja in narodnega mišljenja. To vse pa je strašno bodlo v oči njegovega tovariša, strastnega nemčurjs. Dolgo je ril in iskal priložnosti ga očrniti pri višjib, dokler ga slednjič ne zatoži, češ, da je v gostilni nekoč izgovoril: Ako pridejo nad nas Rusi, potegnili bomo z njimi. Kmalo po tej za-tožbi izda c. kr. okrožna sodnija povelje žandarjem, naj učitelja primejo in odvedejo Celje, ne d a b i se bilo o r e s n i o i ovih besed prej preiskovalo. Kako je to prevzelo g. učitelja, ko so ga kakor hudodelca prijeli in gnali v zapor, piše sam : „Kakor v žareči peči ne more voda zmrzniti, ravno tako je nemogoče „človeku" mene kaj taoega dolžiti, kajti moje srce je, sinem reči, kakor kristal čisto patrijotičnem obziru in kakor pred kot vojak, sem tudi sedaj pripravljen za domo-moviito umreti". Dalje piše: „Vzeli somi nožek, krajcarje, uro z verižico, pustili bo mi pa čisto moje sreč 1" Še le potem se je naroČilo okrajni sodniji, da je o resnici ovih besed preiskovala in ker nobena priča od m n o s i h n i vedela o tem nič, izpuščen je bil ie le sedmi dan iz zapora. „Pridem domov ves prestrašen, pobit, strašno ranjen na moji časti, brez vsega upa .. . Toda mislite, da se je obrekovalcu kaj zgodilo za to P Nič, Čisto nič, temveč en je še vedno kakor popred nadučitelj, kjer si še vedno nabira lavorik za nemstvo s vednim ščuvanjem zoper Slovence. Ta si nabira še druzih lavorik in te so v ozki zvezi z nevarnostjo otrok, njemu izročenih. Minolo zimo, ko je pokrival naše hribe skoraj neprodiren sneg in stiskal mras, kakoršnega stari ljudje ne pomuijo, ukazal je šolarjem na streho, da izmetejo preobilico snega. Kdor pozna nevarnosti tega dela, čudil se bo, da se upa za varnost mladine skrben učitelj takšno delo izročevati otrokom ! Še lepše je pokazal svojo skrb za otroke v križevem tednu v šoli, ko se je slučajno nekemu šolarju railil petrolej in je učitelj zahteval od šolarjev žveplenk, da ga je užgal. Velik plamen in smrad prestrašil je otroke, da so začeli skozi okna skakati in si je v tem neko dekletce roko pokvarilo. Mogoče da bi bile nesreče še večje, da je niso zabranili ljudje, iz oerkvo prišedši. On pa je v Šoli dalje učil, naj otroci v taki priliki petrolej le užgejo, brez da bi pomislil, v kolike nevarnosti in nesrečo spravi s tem priproste otroke z Btariši in drugimi vred ! Vsa ta njegova dejanja, nevarna za mladino, zapomnili so si stariši in sedaj mislim se po gg. poslancih bodo pritožilli na višjem mestu. Ali to kaj izda in se ga Različne vesti. Iz državnega zbora. Včeraj je pričela proračunska debata. Prvi je govoril češki poslanec dr. Grćgr. Njegova stranka je narodna, avtonomistična in v resnici svobodoljubna. Govornik je svaril Poljake, da se ne vežejo z Nemci. Njegova stranka se bori za obstanek naroda češkega. Za Grćgrom govorila sta poslanca Menger in Šuklje za proračun, Giani in Hofmann proti. Trgovinski minister je predložil postavni načrt ob napravah za pospeševanje sporazumljenja mej obrtnimi podjetniki in delavci. Poslanec Nabergoj je interpeloval radi uvršćenja mesta tržaškega v prvi razred aktivitetne doklade državnih uradnikov. Infamija. Doznali smo, da ndrodni naši nasprotniki uporabljajo celd zadevo odprave proste luke, da bi okoličane huj-skali proti n&rodni stranki, odnosno proti zastopniku našemu, g. Ivanu Nabergoj u, češ: tu ga imate sedaj vašega Nabergoj a, sedaj vidite, kaj vam je on isposlovali" Postopanje to znači skrajno infamijo. Resnici na ljubo moramo priznati, da so se zastop-naši ob tej priliki poSteno trudili in da so v polni meri vršili svojo dolžnost, da bi kolikor-si-b6di izposlovali za okoličane naše. Osobito pa nam je priznati da je g. Ivan Nabergoj vse storil in poskusil, kar je bilo v njegovi moči. Da ni dosegel, kar je želel, ni njegova krivda. Vsaj so se trudili tudi drugi imenitni gospodje in krogi — g. župan Pitteri, vodja Polonio, poslanoi Burgstaller, Btalitz in Luzzatto, celi mestni zastop, trgovinska zbornica —, da bi dosegli, da se vsaj sa par mesecev odloži kritični ta moment, ter da bi kaj izdatnega dosegli na korist mestnega prebivalstva — ali vse je bilo zaman! V ob debati gosp župana poročilu so v mestnem zboru iz rečno konstatovali, da se jim je pač dalo nekoliko obljub gledć na malenkostne in postranske stvari, v glavnih upra-šanjih pa niso nič dosegli. Ako Nabergoju očitato, da ni nič dosegel, upra-Šamo vas po vsej pravioi: zakaj vaša italijanska gospdda niso nič opravili, da-si so letali po Dunaji od ministia do ministra, od parlamentaroa do parlamentarca? Dosegli niso nič, ker je bilo že napnej določeno, da se nič ne spremeni, in ker je bila vlada vsled tega neizprosna. — Ako so ta sumničenja in podtikajna zlobna do skrajnosti, je pa naslednje — otročje-smešno. Z nepoznane strani širi bo mej okoličani be dastoča, da je namreč vlada le zato tako trdovratna, ker jej politično društvo „Edinost" v novejšem času oponuje. Bedak je, kdor kaj tacega trdi, še večji bedak pa oni, ki kaj tacega verjame. Ko so na Dunaju ukrepali ob odpravi proste luke tržaške, imeli so izvestno v prvi vrsti pred očmi velike državne koristi in bore malo so poštevali naše lokalne razmere in praske: za politiko pa, kojo tira naše politično društvo in za osobe, ki stoje na čelu društva, so se gotovo toliko zmenili kakor za lanski sneg. Z našimi po- slanci sme vlada zadovoljna biti, — kajti ne delajo jej posebnih preglavic — in vender niso ničesar dosegli, da-si hi bili radi. Ne begajte torej ljudstva in ne varajte je ! Iz poročila legitimacijskega odseka izvec? >li so čitatelji naši o lažnjivem in drznem protestu, kojega je uložila italijanska stranka proti volitvi volilnih mož v Pom-janu. Protest ta je nesramen napad na čast in poštenje naših duhovnikov. Mi bi svetovali gg. duhovnikom, da h« obrnejo do predsedništva državnega zbora s posebno prošnjo, da izvedo imena onih, ki so podpisali ta obrekovanja. Potem pagne kaže druzega, nego sodnijškim [Atena iskati si zadoščenja. Kot priče glede postopanja župnika Vodopivca navaja rečeni italijanski protest — kakor smo posneli iz po-reške „Istrie" — naslednje osebe: Giu-seppe Sossich fu Martino, Matteo Perossa fu Giovanni detto Forbese, Atitonio Perossa fu Andrea, Matteo Perossa fu An-tonio, Giovanni Cociancich tu Mntteo, Giovanni German fu Giusepne, tutti da Pau-gnano. Giuseppe Bonin fu Antonio da Man/.ono. Matteo P.trossa fu Giovanni da Figarola, Giuseppe Perossa detto Soldatich da Figarola, Giuseppe Vescovo di Matteo dai Zupančiči, Giovanni Vescovo fu Andrea da Paugnano. Protest pravi nadalje, da g. župnik Vodopivec ni hotel dati naslednjim osebam listka za sv. obhajilo: Matteo Bencich fu Giorgio, oonsigliere co-munale di Paugnano; Giovanni Perossa fu Matteo, Giovanni German fu Giuseppe, Giovanni Perossa fu Matteo, Antonio Co-cianc cli fu Matteo, e perfino a donne, mogli o figlie di elettori nostri come Ma-ria Cociancioh di Antonio, Ana Bencich di Giuseppe, Antonia Vescovo di Antonio, tutti da Paugnano, tutti da udirsi al oaso in qualitft, di testimoni. Protest navaja naslednje volilce, ki so uaime prvotno vsprejeli italijansko listo, a so pozneje vsled silnega pritiska glasovali za slovenske kandidatu: „Ed in prova citiamo i no in i di al-elettori che dopo aver accettata la nostra scheds, terrorizzati dalla predica della do-menica la riconsegnarono e votarono col preto: Cociancich Giacomo fu Giovanni, Crevalin Giovanni di Matteo. Crevatin Andrea fu Giovanni Marin. Crevatin Giuseppe fu Giovanni, Crevatin Antonio fu Giovanni, Marsich Bortolo fu Giuseppe, Vuttovas Giovanni fu Matteo, Crevatin Michele detto Movrasa, Dobrigna Matteo detto Zula e Marsich Giovanni Maria detto Ciuda. tutti da Loparo sotto Trusche rispettiva-mente Paugnano, i quali tutti ebbero la soheda nostra da Andrea Giaoomin di Giovanni, oapovilla di Loparo. Cosi pure Co-slovich Antonio fu Antonio detto Iuras, Giovanni Coslovich fu Michele detto Iuras, Antonio Sau fu Andrea detto Movrasa, da Trusche, Cocianoich Matteo detto Bor-don, puro da Trusche, Giovanni Marsioh di Giuseppe, da Zabavia, Buz/.ai Giuseppe fu Giovanni e Giovanni Raeman fu Michele da Popetra sotto Trusche i quali tutti ebbero la scheda da Govanni Lo-vresich fu Giovanni consigliere comunale di Trusche. Imena smo priobčili po italijanskem pravopisu, kakor stoje v protestu. Za danes nam prostor ne dopuša, da bi obširneje odgovarjali na drzeu ta protest, toliko pa se nam je potrebno zdelo povedati, da naši rodoljubje na Pomjan-Ščini vedo, pri čem da so. Sicer sta nam došla o tej zadevi dva dopisa z odlične strani, kojih podatke tudi porabimo. Znani poetolovec „II Piccolo" re-penči se v številki od 15. t. m. proti oko-ličanskemu poslancu g. Nabergoju, ker se je ta drznil v državni zbornioi dotakniti se zatiranja tržaških okoličanov od strani lahonsko prevtadajoče stranke. Ponosno bije ob prsi rekoč, da tržaška občina vzdržuje „slovenske" cerkve in šole v okolici, katere plačuje z občinskim denarjem. „Piccolo" namreč prišteva ves občinski zaklad edino le Lnliom, ne misli pa na težke občinske doklade, koje nosijo ter bodo v še Teči meri morali nositi okoličani vsled uprav dobro znanega gospodarstva v mestnej šopirili palači. Ubogi okoličani plačujejo mogočnemu magistratu, kateri jpj v zahvalo predba civa, da jej vzdržuje Šole in cerkve s „svojim" denarjem? Enako gnjusno očitanje zmožna ie izustiti satno ta brbljava čenča. Na druge nesramne zabavljioe, ki jasno pričajo o moralni propadlosti lahon-skega časopisja v Trstu, odgovarjamo le s — pfui! Sram vas bodi! Iz tržaike okolice se nam piše: Bojimo se za lastni obstoj tu v Trstu in njega okolici, in mesto da bi se nas pod piralo od dotičnih strani, jemljejo se nam še one svete stare pravice, katere smo uživali do sedaj. Dosedaj smo se zanašali na cerkev, češ, tu ima ljubljeni rodni naš jezik še svoje pravice ; vsaj Boga nam je dovoljeno hvaliti v materinem jeziku. Dogodki zadnjih dni poučili so nas, da se je pričela rušiti zadnja naša zaslomba, naša tvrdnjata. Stoletja že odmeva po glavni cerkvi sv. Justa beseda slovenske prepovedi ; stoletja poje se v tej cerkvi v rodnem našem jeziku in s tem hvali Stvarnika. In kar je tu veljalo do sedaj, kar je smelo biti v časih narodne, ne svobode, temveč sužnosti, to se podira danes, v dnevih vee-obče „pravice in enakopravnosti". Tržaški ordinarijat bil nam je desedaj primeroma pravičen. Ali to „naše vodstvo" udalo se je želji onih, katerim je sv. vera deveta briga. Iz tržaške mestne seje smo navajeni prejeuiHti udarce, a takega, kakor nas je sadel v zadnji mestni seji, takega nismo bili se vajeni. Preobčutljivo nas je zadel v imenovani seji prečitan odlok veleč, ordinarijato. Neverjetno «e nam je zdelo in vender je res. Odločilo se je, da se s pričetkom meseca oktobra tega leta opuste slovenske prepovedi in slovensko petje v cerkvi sv. Justa! Gospodje niso gotovo stvar dobro premislili in niso mislili na posledice. Te dni sem slišal pogovor več domačinov o tej stvari. Bili so to izmed najrazumnejših okoličanov. In ti so se izrazili, da bodo odslej rajše hodili v pravoslavno cerkev. Go-sp6da, tu ni sala! Naše ljudstvo je v tem nepopustljivo, vstrajno in braniti hoče do skrajnega pravice svojih pradedov. Torej glejte, kaj delate! V tem obziru pa vidi pisec teh vrstic gorostasno razliko med Trstom in Ljub-Ijan o. Tu imamo istiniteliberalce-brezveree a njih prošnje najdejo dobrohoten odziv pri miii duhovščini ; tu so ne snujejo „Katoliška politična društva", gospodje se tu ne mešajo v politiko. In ru bi bila bolj potrebno, negu v Ljubljani. Kdor ima ušesa naj sliši! wX". (Opomba uredništva. Ta od jako zavedne strani došli nam dopis ublažili smo in skrajšali kol ko rmoči in ga prijavljamo, ker je simptomatičen za čuvstvovanje sa-vednih naših okoličanov glede na najvejši ukrep veleč, ordinarijatu Spominjajoči se pa, poznane pri nas udomačene in nelepe taktike, protestujemo žo danes, ako bi se nam hotelo podtikati kakoršne-koli namene. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je pri „balincanju" 70 nvč. — Praznik sv. Alojzija obhaja šolska mladina, pohajajoča zavoda sv. Cirila in Metoda, v petek dne 19. junija. Zjutraj ob 7. uri je pri sv. Jakobu sv. maša, pri kateri pojejo otročiči. Mej mašo je prvo sv. obhajilo. Slavno občinstvo vabljeno je k tej službi božji. Popravek, „v 46. številki časopisa „Edinost" <-<1 10. junija govori nek pod-listkar imenom „Smolar" o vsprejemu ča-stitih tovarišev ob priliki zborovanja učiteljske „Zaveze" v Trstu, trdeč, da je pogrešal pri vsprejemu tovariše in prijatelje iz okolice tržaške in Tista. Konsta-tovati moram kot bivši predsednik vspre-jem nega odbora v obrambo čestitih tovarišev in tovarišie iz okolice tržaške in Trsta Lastnik pol. društvo „Edinost". sledeče: 1. V vsprejf maem odboru bili s.) le učitelji sežanskega društva, 'katere društvo je direktorij „Zaveze* svojedobno v to pooblastil, zatorej učitelji iz okolice tržaške in Trsta, koji so nam veliko pomagali, niso mogli oficijelno nikoga vspre-jemati. 2. V Trstu in okolici imeli so učitelji binkoštno suboto poduk, torej je opravičena njihova odsotnost pri vsprejemu. 3. Učitelji tržaške okolice so vsprejeli predsednika „Zavezi", g. dr. T. R., koje stopil na tržaška tla in s tem so tudi vsprejeli in pozdravili vue one, koje predsednik zastopa. 4. Učitelji in učiteljice tržaške okolice so sodelovali pri koncertu ter se tudi mnogobrojno udeležili koncerta in občnoga zbora. V Sežani, dne 14. junija 1891. Za vsprejemni odbor ob priliki zborovanja učiteljske „Zaveze*. A. Kante, predsednik. Bliakova poŠta. Društvo „Adri/a" v Barkovljah dobilo je od Viško-Glinške čitalnice vabilo k veselici, vršivši se dne t. m., v petek, t. j. 12. junija! Kakor jo razviditi iz poštnega pečata ljubljanskega, oddalo se je na pošto dne ! 2. t. m., v Barkovlje pa je dospelo dne 12. junija!! Potrebovalo je torej celih i deset dni za pot iz Ljubljane v Barkovlje. To pa je k-es bliskova pošta! | Iz Hrenovske fare se nam piše: V tej fari jo ljudstvo zares zavzoto za čast. božjo in kaj rado žrtvuje za pobožne namene. Pri sv. Miklavi napravili so nove zvonove in zvonik, v Šmiheli so pokopališče lepo popravili, v Hrušovji so cerkev in oltarje popravili, v Hrašeh so si nakupili nov križev pot, v Straneh popravili zakristijo. Pri sv. Bricu na Nanosu popravili so cerkvena okna in streho, napravili Križev pot in druge cerkvene potrebščine, tak6, da je cerkev, ki je bila poprej vsa razkopana, sedaj v najlepšem redu. Vse to je blagoslovil veleč. g. župnik Puc z asistenco. Zidarska dela preskrbel je Matevž Premru, po domaČe Simc in mizarska Ignac Pivk, oba is Hrenovce. Ta dva izvrstna sta v svoji 6troki, ali tudi sioer v vsakem pogledu. Će so pa podružnice toliko storile, smemo pa tudi upraiati, alij farna cerkev nič ne potrebuje? — Sicer pa bodi izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so kaj pripomogli k večji slavi božji. Popotnik. Aviso. Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena, slame, drv&, premoga, koaksa in sveč za čas od dne 1. septembra 1891 do 31. avgusta 1892 vršile se bodo pismeno ponudbene obravnave v uradnih prostorih o. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinov in sicer v nastopnih postajah: v Celovci dne 1. julija 1891, v Mariboru dne 7. julija 1891, v Gradoi dne 13. julija 1891, v Ljubljani dne 17. julija 1891, v Trstu dne 20. julija 1891, v Gorioi dne 22. julija 1891, v Pulji dne 24. 1891. Na-tančneji pogoji in ponudbeni obrazci raz-vidijo se iz obširnega razglasa v št. 130. „Slovenskega Naroda" z dne 11. junija 1891. Rojanako poeojilno in konaumno društvo Predstojništvo tega društva nas prosi objaviti, da se novi udje vsprejemajo vsako nedeljo pop. od 4 do 5 ure v pevski Šoli društva „Zarja" v Rojanu pred cerkvo. Predložila so se že pravila in čim prej bodo ista potrjena, začne društvo svoje redno delovanje. Kava po tržaških kavarnah neki podraži po odpravi proste luke ter bode stala skledica črne kava 10 kr. mesto 8t kakor dosedaj. Naredba ta bila bi pa dotičnim kavar.iarjem samo v škodo. Poekue samomoru. Izdelovalec dežnikov VIrtrtin Rus skočil je raz okno bvo-jega stanovanja od same žalosti, ker so ga potrdili v vojake. Težko poškodovanega prepeljali so ga v bolnico. Ljubezniv ljubimec mora biti neki Anton Gelsotnini, ki je svojo ljubico Ano Gentili tako proganjal se svojimi grožnjami, da jo revica od samega strahu zblaznela. Sodišče obsodilo ga je pri prodvčerajsneai vršivši se obravnavi na dve leti težke ječe. Naznanilo. Udano podpisani naznanjam Čestitim cerkvenim oskrbništvom in slavnemu občinstvu, da sem otvoril na Solkanski cesti št. 9 lastno voščarilico. — Izde lujem in prodajani sveče iz pristnega in ga ran to v s nega čebeliiega voska, kakor tudi sveče nižje vrste, kakeršne so v navadi za stransko mzsvečavo cerkva, pri pogrebih itd. Prizadeval si bodem, da svoje častite odjemnike zadovoljim z dobrim blagom, točno postrežbo in kolikor možno nizko ceno. Priporočevaje se za blagohotno podporo bilježim se z najodličnejšim spoštovanjem JERNEJ KOPAČ, Solkanska cesta št. 9. v Gorici. Spomladansko zdravljenje najboljšo je s čajem ic tavžentrož (milleflori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pa-lenjo v želodcu, homoroirialne bolezni itd, — Zavitek z navodom, /n 12 dni zdravljenja, stano 50 nov., dobi se edino v 8 10 odlikovani lekarni Prazmarer (telefon 207) Al dne Mori, Piazza Orande. Poštne po&iljatve Izvršujejo se neutegoma, Čuvati se je treba ponarejenega zdravila. Krasne uzorke nn privatne naručitelje 20—li badava i franco. Joste navidjene knjige uzoraka za krojače nofrankirano i uz uložak od 20 for., koji «5e se nakon ovriene naručbe uračunati. Tvari za odjela. Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za o. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolafte, llvre *, sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapnte, tvari koje se pero Plaid » putnike od 4-14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene snknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud muljaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brno. Veliko skladište snkna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednosti od ®/t milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j st pojmljivo, da preostano mnogo odresaka; svaki razumno misleći Čovjek mora sam uviditi. da so od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati neorke jer nebi uz koju stotinu narnčala nzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrejcaka i ustanaka, te su u takovih slučajevih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja josu bjelodane. — Odrezei, koji se ltedopsilaju, zamjenjuju sr il s« povrati novac. Kod naručbe treba navesti boju. duljinu i cimi u. Pošiljke jedino nz poštarsko ponzetje preko 10 for. fr tnko. 18 -24 Dopisuje u njemačkom, luiidjarakom, češkom, poljskom, italijauskom i frnncezkom jeziku. Avgust Brunner TRST Via Conti Številka 6 a. Tovarna strojev in želozolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREČE, 8E- 8ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Za notranje,*deželo prosto carine. Telefon štv. 291. Die Masrhinon-Fabrik und EisengiosBerei von August Brunner Ubernimmt allo einschlii-gigen Arbeiten als: MA8CHINEN, 1'RESSEN, P UM PEN, GITTER, 8n U LEN, Ri UREN, grttssuro uud kloinoro REPARATUREN. Nach dem Inlando rzollfroi. fl - 12 Candeo-ve škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu —n ulica Zonta 5 po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnico in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. *cd cd CO Cd o ■ —i "ed 25 s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudočega bakra Delo jo točno izvrfieno. Jako koristno o rubi tekočine Ne utrudi delavca Rabi so lahko več let brez da bo pokvari. BOLJE SO OD VSIH DRUGIH. 347 prvili nagrad pri raznih natecanjlh. Edini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit.Erg. prof. Giordanov Gorici, det.kmetijska gola. in Henrik Pegan v Trstu, Via SanitA 17. — Cena prosto carine f. 22. — Drezpluftni zamot. — Franco na postajah v Oorioi ali v Trstu; v Trstu tudi na brod. Plača se napred. 8 — 10 časi nam je preporučiti p. 11. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-ildnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni stro*evi provide^nu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tiskan io kao n. pr.: ta lupile urede, okruinlce, račune, list. artijai I zavitke s napisom, preporučite karto, posjetnloe, zaručite I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne računo, roftlitniko, punomoći, olonlke, Jestvenike, svako-vrstne skriialjke, izpovjedne oedutje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. js. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom {»odvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom zradbom. Drži u zalihi (fkladišću) sve potrebnu tiskanice i knjige za crkvena urede. Onda ima na prodaj sliedeue knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne toflajo ljudskih šol in gospodarjev v pouk oiena prljo SO nvč. sada -SO tvrdo vetana......n. OO Sodnijski obraaci snstavil R. Trnove«- . . n. tSO Vilim Tel, prevod Cugnera ..... n. 40 Ljudmila prevod J Lebana.....n. SO Filip prevod Križraana.......n. SO Antigona prevod Križmana......n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. SO Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zslo ih si. občinstvu preporu««amo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno unruČbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu narnčbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. CARLO PIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delulcem po nizkih cenah in na vse kraje. o-ia T*dnjat«lj in odgovorni urednik Maks CotlČ. Tiskarna Dolenc v Tratu