386 Listek. *^H LISTEK- **«L- Fr. Omerza. Homerjeva Iliada. L—VI. spev. Ponatis iz »Mentorja". V Ljubljani, 1916. Založila Katoliška bukvama. Tiskala [zakaj ne: »natisnila"?] Katoliška tiskarna. 100 str. Cena 1 60 K. Po dolgem času se je pri nas zopet našel šolnik, ki prevaja klasično literaturo in ki se je lotil prevoda vsega Homerja. O težavah, na katere je naletel pri tem delu, govori prevajatelj v kratkem predgovoru tega ponatiska. Ta predgovor, še bolj pa delo samo, kaže neko značilno hibo v našem prevajanju, ki je v enaki meri značilna tudi. za naše znanstveno delovanje. Prv^ kar Jj[ bilo naravno pri takem delu, bi bilo — tako misli človek — vendar to, da si prevajatelj, ki se loti pri nas prevoda vsega Homerja, dohrg,.,ogle.da, kakci^fl^a„_^xaMLLd -n§s ^red njim že drugi. Kar je pri njih dobrega, vzame in na tem gradi dalje. Kar pa je pri njih slabega, to je novemu prevajatelju opomin in svarilo, česa se naj ogiblje. „Errando discimus", pravi prelagatelj sam v predgovoru; vendar pa je pametneje, da se učimo najprej na tem, kako so se motili drugi, potem šele ob lastnih zmotah. Zahteva, da naj nadaljujemo na tem, kar so pred nami zgradili že drugi, izhaja ne samo iz pijetete do resnega in dobrega dela prednamcev, ampak tudi iz čisto trezne, praktične ekonomije. Novi prevajatelj pa dela baš narobe: kar so opravili že pred njim drugi, to mu je komaj po sluhu znano — on hoče opraviti vse iz sebe samega, iz svojega. To se je bridko maščevalo nad njim. Skoro 4000 heksametrov smo dobili od njega, toda ti heksametri so brez vsakega homerskega poleta, brez vsake gibčnosti in plastike. Prelagatelj čuti to sam, zato opravičuje v predgovoru prve štiri speve, ki pa niso nič slabše zgrajeni od ostalih dveh. Njegov prevod in pa njegove besede o Stritarju in Koseškem v predgovoru so dokaz, da pozna tehniko našega heksametra in njega probleme vse premalo. In vendar je zahteva, da pozna oni, ki hoče prevesti kar vsega Homerja, poleg Homerja in njegovega jezika tudi tehniko našega heksametra, tako samoumevna in primitivna, daje človeka skoro že sram, opozarjati na njo. » Štirideset let je že minilo, kar je napisal Leveč (..Slovenski šestomer" — Zvon. 1876, str. 364): „Reči smemo tedaj, da zdaj so uterjena pravila za šestomer, kakoršen se prilega slovenskemu ušesu in brez milosti moramo zahtevati od naših pesnikov, da se ravnajo po njih. Kedor dan danes po Koseškem in Borisu Miranu dela slabe šestomere, Bog mu grehe odpusti, a slovenski krasoslovec mu jih ne more." Sodelovanje Stritarja in Levca, ki sta v glavnem udarila temelje tehniki našega heksametra, je tudi za zgodovino naše umetnosti nad vse zanimiv in singularen akt: kar je Stritar spoznal z nekako pesniško intuicijo, to je Leveč z intelektualno analizo dokazal. Mimo tega ne sme brez kazni in greha iti noben slovenski šesto-mernik. — Toda že davno pred njima* je zaklical Prešeren »Čebelice šestomerjevcem:" „Ak kdo v heksametru namest spondeja al daktila posluži se troheja, ne ve, kam se cenzure dejo, on vprega Pegaza v galejo." Listek. 387 Kako živo so baš Prešerna zanimali problemi našega heksametra, nam priča njegova elegija „V spomin Matija Čopa" priobčena v »Novicah" (1846, list 8). Pod naslovom ima opombo, da je zložena „Po gerški ali latinski meri". To opombo razlaga Prešeren pod črto tako: »G.asniki z udarji, ali od dveh soglasnikov v ravno tisti, ali od eniga v ravno tisti, od druziga v prihodnji besedi nasledvani so dolgo, vsi drugi kratko merjeni. Glasnik pred glasnikam se vselej pogoltne.— Pričujoča elegija se bo v prihodnjim Ilirskim listu tudi v tevtonski meri natisnila. Berite, sodite, zvolite!" — „Illyr. Blatt" (1846, Nr. 17) pa je prinesel „V spominj Matija Čopa" s sledečo opazko pod črto; „Zur Probe, wie sich die antike Svlben-messung in der slovenischen Sprache ausnimmt, ist in derselben die gegenwartige Elegie im letzten Blatte der Kmetijske novice erschienen". V »Novicah" imamo še sistem, ki je nekak kompromis med kvantitativnim in kvalitativnim, celo z dolžino , „positione", tukaj pa imamo že vseskozi kvalitativni metrum, po »zgolih udarjih", za katerega se je odločil Prešeren tedaj, ko je sprejel to elegijo v svoje »Poezije". Zmagala je „tevtonska", našemu jeziku mnogo bolj primerna mera. Tako imamo tudi pri Prešernu korektne heksametre s ponarejenimi spondeji, ki sta jih Stritar in Leveč dognala najprej pri — Koseškem. Stritar pa je napisal (Zvon 1876, str. 287): »Pri nas je imel Prešeien malo sreče s to obliko; njegovi šestomeri niso izgledni. * Mnogo bolje jih je pogodil Koseški ..."!!! -+ Vse kaže, da te teorije ni ustvaril niti Koseški, niti Prešeren, ampak da sta jo že našla doma. Leveč piše na zgoraj navedenem mestu: »Tak človek [namreč, ki bi še sedaj vkljub Stritarju in Koseškemu ne znal pisati pravilnih heksametrov] stokrat ostrejša kritiko zasluži nego p. Marko, ki je pred sto leti v svoji slovnici govoreč „von der krainerischen Dichtkunst" zapel šestomer : »Pišeta, pure, race, kopune, koštrune, teleta" — ter ga slovenskim pesnikom tedanjega časa za izgled postavil. FuimusTroes! Zdaj so drugi časi!" — Ne, baš nasprotno! Pohlina je treba pohvaliti, ker je ta njegov heksameter popolnoma korekten s pravilnim ponarejenim spondejem! Brati ga treba tako: »Piščeta, pure, race || kopiini, koštriini, teleta". Ta naglas ni nič nenavadnega. Razen tega pa dobimo šele na ta način korekten heksameter s cezuro, brez katere si heksametra v oni dobi ne moremo misliti. Heksametre brez cezure srno dob.li šele v tem prevodu. O tem heksametru piše * Pohlin (Grammatica, 2. izd. str. 222): »Die Reimart kann nach Art aller Sprachen eingerichtet \verden; wie jener nach Art lateinischer Poeten gemachter Vers in ginzem Lande bekannt ist ..." — kar je nekoliko neumljivo. Da mu pomeni »Reimart" metrum, je jasno, kako pa naj razumemo „im ganzen Lande"? Pač menda tako, da je ta »versus memorialis" splošno (med literati in v šoli!) znan kot vzorec za pravilen »kranjski" heksameter (»nach Art lateinischer Poeten"). Da nahajamo - v oni dobi tako malo korektnih heksametrov, ni nobeno čudo, navedeni pa ni osamljen. Teorija je sicer bila znana, toda praksa ji ni znala slediti. To nam še danes — 150 let pozneje! — dokazuje prevod g. Omerze. Če bi prelagatelj vzel v roke Maretičev prevod Ilijade (treče, Matičino drugo, izdanje. U Zagrebu, 1912.), bi v njem našel na str. 431—442 Stjepana Ivšiča članek „0 ovom prijevodu i nešto o našem heksametru uopče", iz katerega bi lahko marš kaj pridobil tudi za tehniko našega heksametra, če bo previden. Maretičev heksameter je kvalitativen metrum, ki se (v prvih štirih stopicah) ne boji trohejev, 28* 388 Listek. že zato, ker je v hrvaščini mnogo težje delati ponarejene spondeje ko pri nas. V tem mu ne smemo slediti. Tudi dopušča izjeme glavnega pravila, da imej vsak heksameter „u svakoj stopi jedan slog naglašen po običnom govoru" (1. c. str. 435) na ta način, da dovoljuje stopice, v katerih ni naglašen noben zlog, n. pr.: 1 iz Ejhalije | grada (| u | kojem je | kraljevo j Eurit . . . To mesto slove v našem prevodu tako (II, 729—731): Ki so pa bivali v Friki in skaloviti Itoni in pa v Ojhaliji dalje, Ojhalijca Evrita mestu te pa vodila u boju Asklepija dva sta sinova . . . V tem primeru bo boljše slediti Prešernu ko Maretiču. Bas na začetku heksametra, ki se mora s tem ravno posebno markirati, morajo stati glavni, močni akcenti, ki jih ne more nositi kak brezbarven, slab „ki, ko, in", s katerim si prelagatelj baš v drugem spevu tolikokrat pomaga. Treba samo citati klasične heksametre, opazovati markantne začetke heksametrov v Prešernovi elegiji in videti, kako je Prešeren prvotni verziji pentametra: Res si, zaklade duha Krezove bil si nabral — ki jo ima „Illyr. Blatt", dal v »Poezijah" mnogo markantnejši začetek: Ti si zaklade duha Krčzove bil si nabral — kjer je odpravljena moteča pavza in tako odprt ritmu prostejši tek. Pri prelagatelju pa imamo v navedenih treh verzih baš na začetku trikrat zapored gluhi „pa", ki ti udari trikrat zapored v uho! V sredi heksametra seveda lahko popolnoma mirno stoji stopica, ki nima glavnega povdarka, ampak se mora zadovoljiti samo s sekundarnim. Saj je baš velika prožnost stavkovega akcenta, ki lahko pade sedaj na to, sedaj na ono, tudi metrično povdarjeno mesto, poleg razmerja med stopicami in zlogi besed in poleg cezur, ki razdele metrično enoto heksametra v dvoje ali troje ritmičnih enot, oni neizčrpani zaklad, ki dela heksameter tako sočen, gibek in plastičen. Vse te možnosti pa so vklenjene med dva mejnika, ki sta ostro markirana: začetek in konec heksametra. Na to ne sme pozabiti, kdor gradi slovenske heksametre! Dobre heksametre graditi je seveda nekaj več ko hruške peči. Delali so preglavice že častitljevemu očaku Homerju, tem bolj Rimljanom, ker se njih ;ezik dolgo ni znal prilagoditi temu zanj tujemu metru. Ennii, ki ga je prvi prenesel med Rimljane, je moral latinsko besedo „cerebrum" kar raztrgati na dva kosa, da jo je spravil v verz: „sax6 cere — comminuit — brutn"! Ovidij (Ex Ponto, IV. 12) . pošilja iz pregnanstva pozdrave svojim kolegom pesnikom v Rim in tarna, da ima prijatelj »Tuticanus" tako nesrečno ime (—v~ 17), da ga ni mogoče spraviti v elegijski verz. Plinij (Epist. VIII, 4) opozarja prijatelja Kaninija na rimske zmage in triumfe nad Daki, čes, kakšna snov in kakšna krasna naloga za mogočen epos. Ampak kaj, ko ima baš premagani daški_kralj „Decebalus" tako nesrecno_ime, da ga ni mogoče spraviti v latinski epi:'en verz. To ime ima namreč tri kračinc v debluj(u u u i IT | in je zaradi tega za heksameter nesposobno. Poet naj opeva v epu rimsko zmago, pa ne more v njem niti imenovati premaganega sovražnika!! In vendar pravi Plinij ravno tam : „. . . nihil est, quod non arte curaque, si non potest vinci, mitigetur". Seveda — ampak za to je treba dobro poznati „artem" in si narediti dovolj „curae". To se danes od profesorja, ki hoče posloveniti vsega Homerja, sme in mora zahtevati. Listek. 389 Za človeka, ki hoče prelagati Homerja, pa je seveda šele bore malo, če zna gradil heksametre: to so komaj logaritmi pred trigonometrijo ! Klasičen filolog, ki se loti prevajanja, bi moral prej dobro premozgati Wilamowitzov članek „Was ist iibersetzen" (Reden und Vortrage. Berlin, 1901). Če bo prelagatelj v nadaljevanju premagal te primitivnosti, bo mogoče govoriti tudi o globljih problemih takega prevoda. Danes to ne gre: onega homerskega „solnca", ki sveti že tisočletjem, ni v tem prevodu niti „sled sence zarje". In vendar je čas, da sine enkrat tudi nam! Duhoviti vitez iz Manče je med raznimi drugimi bistroumno povedal tudi to (II. del, 62. pogl), da so prevodi podobni tkanim flandrskim tapetam — od zadaj. Tega bi o tem prevodu ne mogel reči O njem — pa saj to ni niti prevod, to je komaj kopica heksametrov — veljajo prej besede, ki jih je izrekel Tennvson (Wi-lamowitz 1. c. str. 8) o nekem angleškem prevodu Homerja: These lame hexameters the strong-wing'd music of Homen . , .no — but a most burlesque barbarous experiment. /0°V**