# Vloga in pomen Cerkve za slovenski na- rod je eden kljuènih elementov za razume- vanje Slovencev kot naroda. Slovenci dolga stoletja nismo imeli svoje dr`ave in zato tudi ne svojih politiènih, socialnih in kulturnih ustanov, je pa vse to zaradi svojega verske- ga delovanja delno nadomešèala Cerkev. Du- hovniki, kot eden izmed najbolj izobra`enih delov slovenskega naroda, so postali v 19. sto- letju, ob vsesplošnem (evropskem) razvoju narodnostne ideje in zavedanja, eni izmed no- silcev politiènih, socialnih in kulturnih idej. Konec 19. stoletja se je z rastoèim nemškem in italijanskim (deloma tudi mad`arskim) na- cionalizmom, razvojem gospodarstva, pove- zanim z okrepljenim liberalizmom tudi na Slovenskem pokazala potreba po krepitvi in umestitvi slovenskega nacionalnega razvoja v evropske socialnopolitiène in ekonomske tokove. To je kmalu zaèelo predstavljati ja- bolko spora med nastajajoèimi liberalnimi, socialdemokratskimi krogi na eni strani in katoliškim krogom na drugi strani. Predvsem slednji se je s katoliškimi shodi, ki so jih or- ganizirali leta 1892, 1900, 1906, 1913 in zad- njega `e po prvi svetovni vojni leta 1923, raz- meroma dobro prilagajal novim zahtevam ter v tistem èasu odigral vodilno vlogo med slo- venskim narodom, dokler mu tega ni nasilno odvzela komunistièna revolucija. Slovenski katolièani so `e na prvem ka- toliškem shodu opredelili pomen in potre- bo dru`bene anga`iranosti katolièanov, ki pa je imela prvenstveno versko razse`nost v duhu smernic pape`a Leona XIII. (1878–1903). Prvi katoliški shod je bil nato podlaga vsem dru- gim, še posebej pa drugemu in tretjemu, kjer so izdelali tudi èedalje bolj natanèen program socialnopolitiènega in kulturnoprosvetnega delovanja med Slovenci. Prvi katoliški shod je potekal v Ljubljani od 29. do 31. avgusta 1892. Tudi vsi naslednji katoliški shodi so se odvijali v Ljubljani, in sicer drugi katoliški shod od 10. do 12. septembra 1900, tretji ka- toliški shod je potekal od 26. do 28. avgu- sta 1906, èetrti katoliški (slovensko-hrvaški) shod je potekal od 24. do 27. avgusta 1913 ter peti in hkrati zadnji katoliški shod od 25. do 28. avgusta 1923. Vsi katoliški shodi na Slovenskem so bili organizirani po vzoru podobnih prireditev drugod po Evropi. Neposredna pobuda za sklic prvega katoliškega shoda je bil tako dru- gi avstrijski katoliški shod, ki je potekal na Dunaju leta 1889. V drugi polovico 19. sto- letja je namreè v Avstro-Ogrski katolištvo vedno bolj slabelo, zato so se katolièani ce- lotne monarhije na shodih leta 1877, posebno pa leta 1889 zavzeli za prenovo verskega `iv- ljenja v duhu dokumentov pape`a Leona XIII. o svobodi, filozofiji, socialnih in gos- podarskih vprašanjih, politiki itd. Pape` Leon XIII. se je namreè zavedal svoje naloge oz- nanjevanja kršèanskega nauka `e skoraj raz- kristjanjenemu svetu. V svojih okro`nicah je hotel dokazati, da daje kršèanstvo tudi v mo- dernem èasu pravilen in realistièen odgovor na nova dru`bena vprašanja. V svoji okro`nici Immortale Dei (1884), ki govori o kršèanski ureditvi dr`ave, med drugim zapiše tudi, da je kristjan poklican, da se za svoje ideale bori ter da se ta boj zaèenja v njem samem, in sicer tako, da slabost nadomesti s krepostjo, na- daljuje pa se v svetu z uveljavljanjem duha resnice in pravice. Tu ne gre za boj, ki bi te- meljil na nasilju, pa vendarle zahteva od ti-  % 7 &    * +' !,  % 7  ,        stega, ki se zanj odloèi, pripravljenost na `r- tve. Njegova okro`nica postavi tudi naèelo, ki pravi, da je na splošno prav in primerno, da katolièani sodelujejo pri javnem delu.1 Moèno je tudi odmevala delavska okro`ni- ca pape`a Leona XIII. Rerum novarum iz leta 1891, v kateri je spregovoril o te`kem polo- `aju delavcev ter postavil temelje kršèanske- mu reševanju socialnega vprašanja. Pape` Leon XIII. je med drugim tudi zapisal: “Edino zdravilo, ki bo pozdravilo rane, katere muèijo današnji svet, je, da se ta v javnem in osebnem `ivljenju vrne k Jezusu Kristusu in h kršèan- skim zakonom `ivljenja”2. Podobno nalogo so si zastavili tudi sloven- ski katoliški shodi, ki so bili sestavljeni iz ma- nifestnih zborovanj, ki so se jih udele`evali tudi najvišji slovenski cerkveni dostojanstve- niki, kot gostje pa tudi predstavniki iz avstrij- skih de`el, predstavniki slovenskih izseljen- cev, hrvaški katolièani in drugi. Shodi pa niso pomenili le zborovanja, temveè so vkljuèe- vali tudi razlièna strokovna posvetovanja v od- sekih (odsek za šolstvo, kršèansko vedo in kul- turo, socialne zadeve, odsek za katoliško `iv- ljenje, tisk in za katoliško narodno organiza- cijo), na katerih so obravnavali najbolj pereèa gospodarska, politièna, kulturna, izobra`e- valna in znanstvena vprašanja. V okviru teh posvetovanj je nastalo kar nekaj izredno do- brih analiz slovenske dru`be v takratnem èasu in so slu`ile kot podlaga sklepom, ki so jih sprejemali na zborovanjih in so pomenili smernice za nadaljnjo anga`iranost in vklju- èevanje katolièanov v javni prostor. Èe sprem- ljamo sestavo takratnega slovenskega naro- da, je najbr` razumljivo, zakaj so bila v os- predju predvsem kmeèka in delavska vpraša-  % 7 &    * Bo`ièna meditacija, 2005. Risba s tušem na papir.  # nja. Prav kmete in delavce je najbolj priza- dela gospodarska kriza v drugi polovici 19. sto- letja. Šele mno`ièno katoliško zadru`ništvo, ki ga je na noge postavil Ivan Šuštar, razvil pa Janez Evangelist Krek, je proti 1900 uspelo zaustaviti propadanje pode`elja. Idejni okvir predlaganim sklepom na teh shodih so predstavljali politièni in socialni nadzori katoliške Cerkve, praktièni okvir pa so nudile izkušnje katoliškega socialnega gi- banja v Nemèiji in socialnega katolicizma v Avstriji, ki so ga slovenski katoliški vodite- lji prilagodili slovenskim razmeram. Kot sem `e omenila, so se na shodih moèno anga`i- rali tako takratni cerkveni voditelji kot tudi pomembni slovenski politiki. Tako sta dala shodom moèan osebni peèat škof dr. Jakob Missia ter dr. Anton Bonaventura Jegliè, du- hovnik dr. Anton Mahniè iz Gorice, ljubljan- ska duhovnika dr. Andrej Kalan ter dr. Ig- nacij `itnik, s svojimi somišljeniki se je uve- ljavil dr. Janez Evangelist Krek. Med laiki je bil zagotovo osrednji lik dr. Ivan Šušteršiè, kasnejši prvak katoliške narodne stranke. Kljub veliki anga`iranosti duhovnikov pri pri- pravah in na samih shodih, pa cilj katoliš- kih shodov ni bil prevlada duhovnikov v jav- nem `ivljenju, kot se rado veèkrat zmotno prikazuje, temveè doloèitev smernic, po ka- terih naj bi ravnali vsi slovenski katolièani v javnem `ivljenju, konkretne sklepe pa naj bi izpeljali izobra`eni in samozavestni kato- liški laiki. Glavna naloga Cerkve in cerkvene hierarhije pa naj bi bila le moralna podpo-  % 7 &    * Bo`ièna meditacija, 2005. Akril na platno.      ra, škof, kot najvišji na tej lestvici, pa avto- riteta v kritiènih trenutkih. Najpomembnejša shoda sta bila prvi in drugi shod, ki sta pomenila za katoliški ta- bor pravi polet. Prav prvi katoliški shod je izoblikoval katoliški politièni program, ki ni bil le privlaèen, temveè je bil sestavljen raz- meroma realno in je Slovenski ljudski stranki desetletja prinašal velike uspehe na volitvah in ustrezno temu tudi pomembno politièno vlogo, ki pa mu jo je komunistièna revolu- cija vzela. Shoda sta pomenila tudi enega vr- hov Krekovega delovanja. Krek je nato na tretjem katoliškem shodu ugotavljal ugod- no vzdušje, ki je zavladalo med slovenskimi katolièani po uveljavljanju socialnopolitiè- nih, gospodarskih in kulturnih reform3. Prav na osnovi programa katoliškega gibanja, ka- terega odraz so bili tudi katoliški shodi, je Slovenska ljudska stranka na Kranjskem (od 1905) ter v ostalih de`elah zagovarjala in uve- ljavljala naèela volilne reforme, ki naj bi pri- nesla veèje ugodnosti slovenski avtonomiji, ki pa se je kasneje, pri dejanski izvedbi, iz- kazala za ne najboljšo rešitev, saj so na Ko- roškem Slovenci (tudi zaradi nemškega pri- tiska) dobili le en mandat. To je bil tudi raz- log, da se koroški Slovenci tretjega katoliš- kega shoda niso udele`ili. Naslednji, èetrti katoliški shod, je potekal v znamenju zbli- `evanja med Slovenci in Hrvati, pa tudi raz- dora med Šušteršièem ter Krekom. Edini ka- toliški shod, ki je potekal v èasu Kraljevine SHS, pa je v ospredje postavil prizadevanja za prilagoditev novim politiènim in idejnim razmeram, medtem ko je bilo gospodarsko vprašanje, ki je bilo eno izmed stebrov pr- vega shoda, `e precej v ozadju.    % 7 389  :)  );984 “Vse to`i o hudih èasih. Huda revšèina tare kmeta, obrtnika in delavca. Od javnih zborov ubogi Lazar komaj drobtinice dobi. Nasprotno pa rastejo davki, mno`é se bremena, da kmet veè shajati — dihati ne more.” 4 S temi besedami je zbrano mno`ico na prvem katoliškem sho- du nagovoril predsednik shoda ljubljanski prelat dr. Andrej Èebašek, medtem ko je taj- ništvo in organizacijo zbora vodil bogoslovni profesor dr. Ivan Jane`iè. Pokroviteljstvo sho- da je prevzel tedanji ljubljanski škof dr. Jakob Missia, pripravljalni odbor zanj pa se je prviè sestal `e na zaèetku leta 1892. Poleg dr. Èe- baška in dr. Jane`ièa so imeli odloèilno vlo- go v organizaciji shoda in pri uresnièevanju njegovih sklepov duhovniki vseh slovenskih pokrajin, še posebej pa ljubljanski. Tako sta iz Gorice prišla dr. Anton Mahniè in dr. An- ton Gregorèiè, iz Ljubljane dr. Andrej Ka- lan, dr. Ignacij `itnik, dr. Janez Evangelist Krek, p. Hugolin Sattner, s Koroške pa Gre- gor Einsiedler. Kot je bilo `e omenjeno, so na shodu po- sebno pozornost namenili šolstvu, kršèan- skim vedam in umetnosti, katoliškemu `iv- ljenju, tisku, socialni problematiki ter kato- liškim narodnim organizacijam. Celoten shod je tudi prevevala te`nja, da bi sloven- ski katolièani obraèunali z liberalizmom in slogaštvom, ki sta dovoljevala, da so slovenski liberalci izkorišèali Cerkev in vero za širje- nje svojega politiènega vpliva, obenem pa so smešili in poni`evali vero in cerkvene dosto- janstvenike. Dr. Anton Mahniè je kot eden glavnih vsebinskih nosilcev shoda zahteval, da je treba katoliško narodno organizacijo zastaviti na jasnih katoliških naèelih, ter je zavraèal vsak kompromis z liberalnimi vo- ditelji, h kateremu so bili nagnjeni tudi ne- kateri duhovniki (še posebej dr. Anton Gre- gorèiè z Goriške). Katoliški politièni vodi- telji so podprli Mahnièeve zahteve, katerih glavni cilj je bilo “poglobljeno in dosledno krš- èansko `ivljenje v osebnem in javnem `ivlje- nju, ne pa loèevanje Slovencev, kot se danes rado poudarja”. Mahniè, Missija ter ostali idejni voditelji so imeli pri svojem delovanju pred  % 7 &    * # # oèmi predvsem nevarnost idej liberalizma na gospodarsko-socialnem, politiènem in idejno- filozofskem podroèju, ki so izhajale iz pou- darjanja èlovekove absolutne svobode. Libe- ralizem je sicer res izostril èut za svobodo, po- dobno kot komunizem za enakost, vendar sta oba zahtevala preveliko `rtev.5 Tako so opo- zarjali, da je liberalizem zaradi kapitalistiène proizvodnje, ki jo je ustvaril, le navidezno svo- bodomiseln, v resnici pa je tiranski. @e v uvodnem delu sem omenila, da so bili udele`enci shoda razdeljeni na šest od- sekov, ki so obravnavali posamezna zadana podroèja. Na shodu so tako sprejeli stališèe o uveljavljanju slovenskega šolstva, pri èemer pa se èlani niso mogli zediniti, ali naj zah- tevajo slovenski oddelek na salzburški uni- verzi ali naj podprejo ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Društvo sv. Cirila in Metoda za obrambo slovenskega šolstva na mejah je pod vodstvom duhovnika Toma Zupana zahtevalo tudi veèjo podporo pri obrambi slovenskega šolstva pred nemških pritiskom. Na tem shodu so katolièani zah- tevali tudi ustanovitev slovenske gimnazije v Ljubljani, to idejo pa je z novim protilibe- ralistiènim poudarkom na naslednjem shodu škof dr. Anton Bonaventura Jegliè zaèel tudi uresnièevati. Prav tako so zahtevali šolstvo na verski podlagi ter uvedbo slovenskega uè- nega jezika povsod, kjer so `iveli Slovenci. Stroga loèitev med zasebnim in javnim `ivljenjem, ki jo je zagovarjal liberalizem, je dobila svoj odraz tudi v odklanjanju politiène razse`nosti posameznikovega verskega pre- prièanja. Liberalci so sicer vsakemu priznavali pravico do (ne)izpovedovanja vere, toda to bi po njihovem moralo ostati na zasebni ravni in ne bi nikakor smelo vplivati na ravnanje posameznika v javnem `ivljenju, s èimer pa se predstavniki politiènega katolicizma niso mogli strinjati. Šušteršiè je tako odloèno nas- protoval liberalnemu naèelu, da je posamez- nikovo politièno `ivljenje popolnoma neod- visno od njegovega verskega preprièanja ter da njegova osebna vera nima nobenih posle- dic za njegovo javno delovanje. O tem je go- voril tudi v šolskem odseku 30. avgusta: “Pra- vijo sicer, da je ta, in oni v zasebnem `ivljenju dober katolik. Dobro. A to še ne zadostuje. Pravi katolièan je v zasebnem in javnem `ivljenju je- dini in isti, povsodi mu je in mu mora biti vera glavni smoter, povsod mu je vera v prvi vrsti na dnevnem redu. Kaj pomaga, èe doma v sobici pred Kristusom kleèim, èe pa ga v javnem `iv- ljenju kot svojega gospoda ne priznavam! Kri- stus je naš gospod v zasebnem in javnem ̀ ivljenju in njemu bodemo nekdaj za vse svoje `ivljenje, zasebno in javno, odgovor dajali!”6 Znanstveno-umetnosti odsek je zahteval ustanovitev Leonove dru`be7 in širjenje umet- niškega duha, medtem ko je odsek za tisk poudarjal velik pomen kvalitetnega tiska na katoliških naèelih. Zelo pomembni za razvoj slovenskega gos- podarstva in sociale so bili sklepi socialne- ga odseka, kjer je vodilno vlogo prevzel Krek. Shod je doloèil reševanje kmeèkega in delav- skega vprašanja, kar so poglabljali in dogra- jevali tudi naslednji shodi. Odloèitve, sprejete na tem in na naslednjih katoliških shodih so bistveno vplivale na izboljšanje socialnih raz- mer na Slovenskem, politièno pa, kot sem `e napisala, odpirale katolièanom v katoliški narodni stranki vedno veèjo odmevnost in priljubljenost med Slovenci. Èlani so tako zahtevali ustanovitev zadrug in posojilnic ter zavarovalnic, omejitev noènega dela, prepo- ved dela za otroke, uveljavljanje socialnih pra- vic delavcev. Prav tu je Krek izrekel svoj znani rek, ki je bil podlaga za vse njegovo social- no delovanje: “Zavedati se moramo, da ne de- limo delavcem milosti, ampak pravico.” 8 Èe zakljuèim s prvim katoliškim shodom — shod je pomenil velièastno manifestacijo narašèajoèega vpliva politiènega katolicizma. S sprejetjem resolucij o socialnem vprašanju ter njihovo dejansko uresnièevanje je kato-  % 7 &    *     $ liškemu taboru v naslednjih letih pripomogel pridobivati široko podporo med kmeti in de- lavci. Ta podpora mu je prinesla tudi poli- tièno prevlado, medtem ko se takratni libe- ralni tabor ni bil sposoben postaviti po robu in je v obdobju zaostrenih socialnih bojev “vedno bolj izgubljal stik s èasom”.9 <   % 7 3)=  )8   )9==4 Tudi drugi katoliški shod je potekal v zna- menju zborovanj, mno`iènih manifestacij, dela posameznih odsekov ter skupnih pobo`- nosti. Tu se je še poglobilo prizadevanje za rešitev socialnega vprašanja, ustanovili so ka- toliško uèiteljsko organizacijo, ki je dobila ime po škofu Antonu Martinu Slomšku, za- vetniku uèiteljev. Vendar Slomškova zveza sprva ni za`ivela ter je naletela na velik od- por v de`elnem šolskem svetu, kjer so ime- li veèino liberalci. Krepitev do`ivi zveza šele s prevlado SLS na Kranjskem (1908)10. Tudi na drugem katoliškem shodu je o razmerju med katolištvom in politiko spre- govoril dr. Šušteršiè: “Skozi vse evangelije be- remo, da so bili sovra`niki Kristusovi pismarji, farizeji, veliki duhovniki itd. To je bila takrat- na inteligenca judovskega naroda. ‘Inteligenca’ je torej `e takrat sovra`ila Kristusa, in ta ti- pus se je tudi ohranil do današnjega dne. In nasprotovala je inteligenca Kristusu na ravno tak naèin in z istimi sredstvi kot danes:s sofi- stiko, z la`jo, z obrekovanjem; rekli so, da je s satanom v zvezi, potem so ga šli k cesarske- mu namestniku to`it kot veleizdajalca in konè- no so ga obto`ili in na smrt obsodili kot bogo- skrunca ... Skozi vsa stoletja do današnjega dne smo našli ljudi, ki išèejo blasfemije tam, kjer jih ni, pa je tam ne vidijo, kjer je! ... Bodimo potola`eni in se ne razburjajmo nad Kajfe`i; ostali bodo, dokler bode svet stal: ta tipus ne bode izumrl!” 11 V nadaljevanju svojega govora je tudi poudaril, da se bo v javnem (na po- litiènem podroèju) `ivljenju izbojeval boj  % 7 &    * med katolištvom in njegovimi nasprotniki: “Da, res je, moja privatna stvar je, èe verujem ali ne, to je res. Moja privatna stvar je pa tudi, da to vero nesem v javno `ivljenje! ... Ali ve- ljajo v javnem `ivljenju tisti veèni zakoni, kakor v zasebnem `ivljenju ali drugi? Ali ima èlovek Angel (študija za vitraj), 2006. Kola`, tuš, papir.  # dve duši, eno za doma, èe se zapre v svojo so- bico, ali pa k veèjemu za cerkev, eno pa za javno `ivljenje? Ali ni èlovek podlo`en Bogu in nje- govim zakonom od prvega hipa svojega `ivljenja do zadnjega, povsod, kjer bodi, kamor pride, v vseh odnošajih, v zasebnem in v javnem `iv- ljenju? Torej vera spada tudi v javnost, je javni faktor, javen element! To nasprotniki sami nehoté pri vsaki priliki priznavajo. ... Èe je vera privatna stvar, zakaj se pa gospodje tako raz- burjajo?!” 12 Ko beremo te vrstice, bi lahko mirno ponovili zadnje vprašanje, ko govo- rimo o današnjem javnem prostoru, kjer je vsak, ki je veren, oznaèen kot pristranski. Spomnimo se samo odziva medijev v lanskem letu, ko je društvo Akademski pravnik po- vabilo k rdeèi maši ob zaèetku akademske- ga leta pravnike, sodnike ter vse, ki se pri svo- jem delu sreèujejo s pravom. Takrat so se me- diji na široko razpisali o tem, kako je nedo- pustno, da gre sodnik k taki maši, saj s tem dokazuje, da je veren, kot tak pa po mnenju liberalnih medijev ne more biti nepristranski. Zanimivo, da se te ugotovitve ne uporablja za vse, ki se oznaèujejo za ateiste. $   % 7 38>  8;  )9=>4 Na pobudo ljubljanskega škofa A. B. Je- glièa je bil v Ljubljani avgusta leta 1906 skli- can tretji katoliški shod, katerega glavni na- men je bil pregled dotedanjega dela ter za- èrtanje novih nalog, ki naj bi koristile slo- venskemu narodu. @e pred samim zaèetkom shoda so se v Trstu dobili slovenski in hrvaški študentje, na predveèer shoda pa še slovenska  % 7 &    * Angel, 2007. Poslikava na masivno veèbarvno taljeno steklo.      dijaška zveza. Oboje je predstavljajo uvod v tretji shod, ki so se ga poleg Slovencev iz ve- èine slovenskih de`el (kot sem `e zapisala, so koroški slovenski katoliški voditelji zaradi raz- hajanj z vodstvom SLS, ki so mu oèitali, da se ob volilni reformi ni zadosti zavzelo za dru- gi slovenski koroški dr`avnozborski mandat, shod bojkotirali13) udele`ili tudi gostje iz Hr- vaške, Èeške, Moravske, Bosne in Dunaja ter lavantinski, tr`aški in goriški škof. V primerjavi s prvima dvema katoliški- ma shodoma tretji ni prinesel opaznih no- vosti. Znotraj shoda so delovali cerkevnopo- litièni odsek, odsek za knji`evnost in umet- nost, socialni odsek ter organizacijski odsek. Izjema je bil le organizacijski odsek, ki je predlagal, da se zdru`ijo vsi katoliško misleèi Slovenci v skupno stranko z izvršilnimi od- bori po de`elah. Na èelu stranke naj bi bil osrednji odbor, po volilnih okrajih pa naj bi delovala politièna društva. S svojim predlo- gom je tako tretji katoliški shod prispeval h koncu “procesa vsestranskega razmaha kato- liškega gibanja ... ki je dobilo svojo definitivno in dovršeno obliko” 14. Na tretjem shodu je Krek sicer ugotavljal ugodno vzdušje, ki je zavladalo med sloven- skim katolièani pri uveljavljanju socialnopo- litiènih in gospodarskih ter kulturnih reform.15 Tretji katoliški shod je imel, kljub preprièanju škofa Jeglièa, da so shodi pomembni predvsem za krepitev verskega `ivljenja, tudi velik po- litièni vpliv. Prvak SLS dr. Šuštaršiè je na sho- du izkoristil vsako priliko, da je obraèunal s politiènimi nasprotniki stranke, kar je vrglo senco na sam shod. Kljub vsemu pa je tudi tretji katoliški shod, tako kot prejšnja dva, zaz- namovala velika mno`ica udele`encev posa- meznih zborovanj ter pobo`nosti. ?   % 7 38:  8@  )9):4 Èetrti katoliški shod, za katerega je prav tako dal pobudo škof Jegliè, je v manifesta- tivnem smislu daleè prekašal vse dotedanje katoliške shode, medtem ko v vsebinskem oziru ni presegel prejšnjih. Škof Jegliè je `e v zaèetku leta 1913 k sodelovanju na shodu povabil tudi katolièane na Hrvaškem, ki so se na vabilo tudi odzvali. Dr. Josip Gruden16 je tako 22. marca v Slovencu povabil na slo- vensko-hrvaški katoliški shod in v njem pou- daril, da je osnovni namen shoda “po`iviti in okrepiti versko misel, nastopiti z vso silo proti slabemu tisku, sprièo 1.600 letnega jubileja zma- ge kršèanstva nad poganstvom pa manifest za katoliško idejo”.17 @e prvi dan se je v Ljubljani zbrala ve- lika mno`ica ljudi. “Ob osmih zjutraj se je zaèel razvršèati na sedmih zbirališèih slavnost- ni sprevod, namenjen k slovesni slu`bi bo`- ji na Kongresnem trgu. Na èelu sprevoda so šli konjeniki in belokranjski fanfaristi, za njim dolga vrsta poslancev, de`elnih odbornikov, `upanov in obèinskih svetovalcev, nato pa se vrstili: vestfalski Slovenski, okoli 100 oseb moè- no zastopanih Poljakov in deputacije Èehov, oboji v pestrih nošah, nad 1.500 Hrvatov, de- loma v narodnih nošah, akademiki in stare- šine, 300 èeških Orlov, okoli 2.500 glav moèna skupina slovenskih narodnih noš, Belokranjci, Primorci, Bogomile, pevci, gospodarske orga- nizacije, uèiteljstvo, rokodelska društva, pros- vetne organizacije, delavske organizacije in nazadnje Marijine dru`be, skupno nad 20.000 oseb z 12 godbami in 141 zastavami. /.../ Na Kongresnem trgu je prièakalo sprevod 11 ju- goslovanskih škofov in dolga vrsta drugih cerk- venih in posvetnih dostojanstvenikov ...” 18 Èeprav vsebina veèinoma ni bila nova, pa je pozornost zbudilo dejstvo, da so èlani zbo- rovanja `e opozarjali na velik pomen migra- cijskega in izseljeniškega vprašanja ter iskali rešitve v odnosu do ohranjanja narodne in ver- ske identitete izven meja matiènega ozemlja. V odseku za versko `ivljenje so zopet pou- darjali velik pomen poglabljanja vere vsakega posameznika v njegovem `ivljenju, posebno  % 7 &    *  #  % 7 &    * pozornost so namenili vsestranskemu verske- mu `ivljenju pri slovenskih izseljencih ter pri tem izrazili skrb za ohranitev vere in narodne pripadnosti teh, ki so zapustili domovino. V teh dneh je deloval tudi odsek za kršèansko izobrazbo, kjer so posebej poudarili, da je po- leg vere in naroda za vsakega èloveka izobraz- ba izredno pomembna, pri èemer more ve- liko vlogo odigrati katoliški tisk. V odseku za karitativno dejavnost so posebno skrb na- menili mladini ter delavkam in slu`kinjam. Socialnoustavni odsek pa je zadnji dan shoda obravnaval tudi delavsko in kmeèko vpraša- nje, pri èemer so poudarjali potrebo po sta- novskih organizacijah, boljši izobrazbi kme- tov ter delavcev ter potrebo po zadru`ništvu, ki naj bi pomagalo kmetu pri pre`ivetju ter razvoju.19 Mno`iènost tega katoliškega shoda je po- trdila prevlado katoliškega gibanja na Sloven- skem, kar so v neki meri priznavali tudi njegovi nasprotniki. Shod je zato pomenil velik mejnik v zgodovini katoliškega gibanja na Sloven- skem, ki je svoj vrh po vsej verjetnosti dose- gel na II. Evharistiènem kongresu za Jugosla- vijo20, ki je potekal v Ljubljani od 28. do 30. junija 1935 in je v treh dneh zbral okoli 200.000 katolièanov, kar je pomenilo najveèjo manifestacijo katolištva na Slovenskem v 20. stoletju, obenem pa je `elel biti hkrati tudi shod vseh katoliških Jugoslovanov.    % 7 38A  8;  )98:4 Na volitvah v Narodno skupšèino 18. mar- ca 1923 je Slovenska ljudska stranka dobila zmagovitih 60,5 % glasov oziroma 21 od 26 poslanskih sede`ev, kolikor jih je v Narod- ni skupšèini pripadalo Sloveniji. Eden izmed glavnih razlogov za tak uspeh je bila tudi ja- sna in odloèno izra`ena zahteva SLS po av- tonomiji, kar je stranka poudarjala tudi v svo- jem politiènem tisku ter strankarskih shodih. @e pred volitvami je SLS izdala brošuro z na- slovom Sodite po delih!, v kateri so zahtevali revizijo vidovdanske ustave, narodno sa- moodloèbo in preoblikovanje jugoslovanske kraljevine v federativno skupnost Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. Pri tem bi av- tonomno Slovenijo vodila slovenska vlada, ki bi jo volil slovenski parlament. V njego- vi zakonodajni pristojnosti bi bila tudi opre- delitev razmerja med Cerkvijo in dr`avo, do- loèitev pravic in dol`nosti Cerkve v odno- su do dr`ave, šolska zakonodaja, organiza- cija politiène in finanène upravo ... S tem bi, kot je poudarila SLS, zagotovili politièno, kulturno, socialno in narodno samostojnost slovenskega naroda.21 Po tako velikem po- litiènem uspehu je bil nato avgusta v Ljub- ljani organiziran še peti katoliški shod, s ka- terim je stranka tudi manifestativno potrdila svojo politièno prevlado, imel pa je velik po- men tudi za politièno uveljavitev SLS v novi jugoslovanski dr`avi, saj se je manifestativ- nega sprevoda drugi dan shoda udele`il tudi kralj Aleksander Karaðorðeviæ. Na shodu so sprejeli veè programskih re- solucij, ki so opredeljevale ravnanje sloven- skih katolièanov v vseh segmentih èloveko- vega zasebnega in javnega, dru`benega `iv- ljenja, tako na verskem, cerkvenem, dr`av- nem, šolskem, znanstvenem in socialnem po- droèju. Poudarili so velik pomen dru`ine kot temelja vsega èlovekovega bivanja, ter se zav- zeli za zašèito javne morale. Zahtevali so tudi, naj bosta v šolah vzgoja in pouk v vseh pred- metih, ki zahtevajo versko-nravna vprašanja, v skladu z naèeli katoliške vere, verouk pa naj bi bil obvezen predmet v šolah. Prav tako so, kot v vseh prejšnjih shodih, ponovno pou- darili velik pomen kvalitetnega katoliškega tiska, ki mora biti zavezan resnici. Shod je sprejel tudi posebno resolucijo o socialnem vprašanju, v kateri so opozorili na velike socialne nevarnosti, ki jih s seboj pri- naša sodobno kapitalistièno gospodarstvo. Moderni kapitalizem nujno pomeni razredni       % 7 &    * boj, zavrnili pa so tudi materialistièni socia- lizem in komunizem ter še enkrat izpostavili pomen katoliških naèel, na temelju katerih je potrebno reševati socialna vprašanja. V petem katoliškem shodu je videl gim- nazijski profesor dr. Franc Ambro`iè tudi idejne zaèetke slovenske Katoliške akcije. V sprejetih sklepih petega shoda je namreè še posebej poudarjeno, “da je temeljna naloga podrobno razvejane in stanovsko organizira- ne katoliške skupnosti v Sloveniji po izvedeni idejni loèitvi duhov poglobiti svoje `ivljenje po veri”. Koordinacijo obstojeèih katoliških zdru`enj in gibanj v obeh škofijah naj bi prev- zela Katoliška akcija, vendar na katoliškem shodu niso predvideli nobenih konkretnih rešitev, kako bi uresnièili te naèrte.22 +  Na Slovenskem so znamenja novih èasov najprej dojeli kršèanski socialisti, ki so izhajali iz Mahnièeve katoliške obnove. Mlajša du- hovšèina se je v duhu kršèanskosocialne ideje zaèela konec osemdesetih let 19. stoletja in- tenzivno spopadati s socialno problematiko. Velika spodbuda k temu so bile kršèansko socialne ideje dunajskega kroga, ki ga je pred- stavljal predvsem Karl Vogelsang, in ki so se uveljavile predvsem na drugem avstrijskem katoliškem shodu leta 1889 na Dunaju. V tem èasu pape` Leon XIII. izda tudi delavsko okro`nico Rerum novarum, s katero je spod- budil socialno misel pri katoliških mislecih. Mlajša generacija kršèanskih socialcev, ka- terih najvidnejši predstavniki so Janez Evan- gelist Krek, Ignacij `itnik in Andrej Kalan, je ob spoznanju te`kih razmer posameznih slojev ljudi, predvsem kmetov in delavcev, zaèela z zavestnim socialnim delovanjem, ki je izhajalo iz preprièanja, da brez katoliške obnove ne more biti socialno praviènega sve- ta. Na podlagi teh vplivov je katoliški tabor na prvem katoliškem shodu leta 1892 obli- koval svoj naèelni program, ki je temeljil na katoliških naèelih, s katerimi je `elel pre`eti celotno dru`bo v vseh njenih segmentih. Od- loèno je nasprotoval idejno nasprotnemu li- beralizmu in marksistiènemu socializmu. Na katoliških shodih, ki jih je katoliški ta- bor organiziral v naslednjih desetletjih, so krš- èanski socialisti pod vodstvom J. E. Kreka za- èeli aktivno reševati stisko delavcev in kme- tov z ustanavljanjem zadrug, posojilnic, hra- nilnic, zavarovalnic, s èimer so na svojo stran pridobili kmeèko prebivalstvo, ki je bilo ta- krat na robu propada. Prav tako so znotraj krš- èanskosocialnega programa, ki se je obliko- val in razvijal na katoliških shodih, spodbu- jali zašèito delavskih pravic. Delavce so mno- `ièno organizirali v okvir politiènih in izobra- `evalnih društev. Tudi z organizacijo katoliških shodov so katolièani `eleli doseèi veèjo zre- lost Slovencev na vseh ravneh dru`benega `iv- ljenja ter so skušali zagotoviti politiène, gos- podarske, socialne in druge pravice za posa- meznika ter ves narod. Preko katoliških sho- dov so katolièani utrjevali svojo versko pripad- nost na eni strani, na drugi strani pa so spod- bujali narodno zavest in blaginjo. Prav zaradi teh plemenitih in v danem zgodovinskem tre- nutku pomembnih ciljev je katoliški tabor do- bil odloèilno vlogo pri oblikovanju takratnega slovenskega prostora ter nedvomno dal smer- nice za temeljne in dolgoroène rešitve dru`- benih problemov na Slovenskem v luèi krš- èanstva. Nadaljnji razvoj je tudi potrdil pra- vilnost prijemov, ki so jih dali katoliški shodi, `al pa je druga svetovna vojna ter totalitarni re`im, ki je obraèunal s celotnim nasprotnim (katoliškim) taborom, ta razvoj kruto prekinil. Zdi se, da se vse dileme, s katerimi sta se na prehodu v 20. stoletje ukvarjala liberalni in katoliški tabor in za katere se je `e zdelo, da so se med obema vojnama rešile, znova vra- èajo in klièejo slovenske katolièane k novemu (šestemu) katoliškemu shodu, kjer bi našli od- govore na izzive sedanjega èasa, v katerem so katolièani ponovno odrinjeni (diskriminirani)  #  % 7 &    * na rob dru`be. Problem pa ni samo na nas- protni strani, temveè mora današnji katolièan èimprej opustiti pasivno dr`o, ki mu jo je vsilil pretekli totalitarni re`im in ki se jo, kot da ga je strah zunanjega (javnega, dru`benega) sveta, tako trdno oklepa, ter se mora aktivno spo- pasti z demoni 21. stoletja. 1. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, Ljubljana, Dru`ina, 1998, 43–54. 2. Leon XIII., okro`nica Exeunte anno, 25. 12. 1888. Po: M. Krem`ar, n. d. 3. Prim: III. Slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avg. 1906, ur. E. Lampe, Ljubljana, Katoliška bukvarna, 1907, 22–25. 4. Poroèilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem katoliškem shodu, kateri se je vršil 1892. leta v Ljubljani. Ljubljana, 1893. 5. Janez Juhant: Stoletnica prvega slovenskega katoliškega shoda, v: Slovenec, št. 205 (5. IX. 1992), 31. 6. Slovenec, št. 206 (11. IX. 1981), 2. 7. Leonova dru`ba, katoliško znanstveno društvo, je bila ustanovljeno 1892 ob 1. katoliškem shodu. Prvi predsednik dru`be je bil Janez Kulavic, podpredsednik Janez Evangelist Krek, tajnik Aleš Ušeniènik, blagajnik Jo`e Debevec. Èlani dru`be so prirejali javna predavanja s podroèja bogoslovja, modroslovja, leposlovja, pravoznanstva, naravoslovja in zgodovine. Svoje prispevke so objavljali v Katoliškem obzorniku (njegov naslednik je bil Èas), ki ga je do leta 1903 izdajal Ušeniènik pod svojim imenom, da je lahko svobodno obravnaval aktualna politièna vprašanja. Leta 1914 so Leonovo dru`bo preoblikovali v knji`evno društvo za strokovno znanstvo, poljudno znanstvo ter leposlovje. Èlani dru`be so si tudi prizadevali ustanoviti univerzo ter akademijo znanosti v Ljubljani. Univerza s teološko fakulteto je tako zaèela delovati 1919 leta. Dru`ba je po letu 1945 zaradi spremenjenih politiènih okolišèin nehala delovati, vendar so slovenski teološki profesorji v Rimu zato leta 1978 ustanovili Slovensko bogoslovno akademijo, ki redno prireja simpozije. Prim.: Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana, Zalo`ba Mladinska knjiga, 1999, 272. 8. Poroèilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem katoliškem shodu, kateri se je vršil 1892. leta v Ljubljani. Ljubljana, 1893. 9. Slovenska kronika XX. stoletja, ur. Janez Cvirn, Ljubljana, Nova revija, 2001, 184. 10. Fran Erjavec v svojem delu Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem kot enega izmed razlogov navaja fanatizem liberalnega uèiteljstva. Prim. F. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Prosvetna zveza, 1928. 11. Poroèilo o II. Slovenskem katoliškem shodu, ki se je vršil leta 1900 v Ljubljani, Pripravljalni odbor, Ljubljana, 1901, 195. Pri tem najbr` ni potrebno dodati, da je bila s temi besedami mišljena kritika tedanje kranjske in slovenske inteligence, ki je v veèini pripadala liberalnemu taboru. 12. Prav tam, 201. 13. Prim. Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne dr`ave: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana, Zalo`ba Modrijan, 2006. 14. III. Slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgust 1906, ur. E. Lampe, Ljubljana, Katoliška bukvarna, 1907. 15. Janez Juhant, Zvonko Bergant, Katoliško gibanje in Slovenci kot narod, v: Zbornik Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju, Ljubljana, Dru`ina, 2002, 272. 16. Duhovnik, prefekt in ravnatelj Alojzijevišèa, profesor zgodovine na ljubljanskem bogoslovju, kanonik, arhidiakon ljubljanskega mesta in knezoškofijski komisar za verouk na srednjih šolah. Vseskozi pa je imel veliko veselje do pisanja zgodovinskih prispevkov, študij in razprav. Bil je tudi predsednik Leonove dru`be, odbornik Muzejskega društva za Kranjsko, ravnatelj Kranjskega, pozneje Narodnega muzeja, in èlan nekaterih uredništev. Njegovi zvezki Zgodovine slovenskega naroda so izhajali od leta 1910 do 1922. Umrl je 1. novembra 1922. 17. Slovenec, št. 74 (22. III. 1913), 3. 18. Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana, Nova revija, 2005, 138. 19. Prav tam, 138–139. 20. Prim. Helena Jaklitsch, II. Evharistièni kongres za Jugoslavijo, v: Tretji dan, november/december 2005, št. 9/10. 21. Slovenska novejša zgodovina 1848–1992: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1. knjiga, Ljubljana, Zalo`ba Mladinska knjiga, 2005, 267–268. 22. France M. Dolinar, “Deus lo vult” - Katoliška akcija v Sloveniji 1927–1945, na: http://www.kath- kirche-kaernten.at/upload/ 22919_predavanje_dolinar.pdf, 4.