ANTON RAMOVŠ Amoniti na loškem ozemlju Andrej Rant je v zanimivem sestavku Amoniti v prodnikih Sore zapisal: "Ni mi zna no, da bi bili doslej amoniti najdeni na loškem ozemlju, zato na tem mestu objavljam dva takšna primerka. "(Loški razgledi 44, 168-169). Lepo, da sta predstavljena amoni- ta iz dveh novih najdišč, čeprav ne iz žive skale, marveč iz drugotnega kraja. Oba sta v prodnikih; prvega je našel Andrej Rant v sivem apnenčevem prodniku na desnem bregu Sore pod Retečami, drugega pa Žagar v produ pri Dolu nad Goričanami, prav tako v prodniku sivega apnenca. Bolj kot najdba na drugotnem kraju, v obeh prime rih v Sorinem produ, je geologu pomembno prvotno najdišče. Tam se lahko nade jamo tudi celih primerkov, pa tudi starosti plasti običajno ni težko ugotoviti. Že prej znana najdišča amonitov na loškem ozemlju Na loškem ozemlju poznamo že več glavonožčevih primerkov iz različno starih triasnih plasti, ki jih predstavljam v pričujočem članku. Nanizani so po starosti nji hove najdbe. Amoniti iz rodu Tirolitespri Žireh. Prva meni znana omemba amonita na loškem ozemlju je iz okolice Žirov. F. Kossmat omenja v tolmaču h geološki karti Škofja Loka in Idrija, da tiroliti dokazujejo zgornjevverfenske plasti. V kamnolomu zahod no od Žirov navaja rod Tirolites, pri Šebreljah - že zunaj loškega ozemlja - pa vrsto Tirolites cassianus. V istem kamnolomu je našel še polža iz rodu Natiria in školjki Pseudomonotis beneckei in P. cf. kittli, zahodno od Zgornjega Vrsnika pri Žireh pa še školjčno vrsto P. cf. hinntidea. Spodnjetriasni tiroliti se pojavljajo še drugod, o njih pa kasneje po časovnem zaporedju. Amoniti v zgornjetriasnem apnencu blizu Zalega Loga. Drugi, v literaturi ome njeni amonit na loškem ozemlju, je znamenitemu raziskovalcu geologije loškega ozemlja, Francu Kossmatu, razkril pravo starost železnikarskih apnencev in dolo mitov. Na geološki karti Škofja Loka in Idrija in v tolmaču h karti leta 1910 jih je uvrstil v devonij, to je v stari zemeljski vek. Kmalu po izidu geološke karte in tol mača pa je pri ponovnem obhodu zgornje Selške doline našel v apnencu blizu Zalega Loga ostanke amonitov s filoidno suturno linijo in apnence uvrstil v zgornji trias (= srednji zemeljski vek). V pomembni obsežni razpravi je leta 1913 zapisal: "Vpoletju 1911 sem našel na levem pobočju potoka Davče juznovzhodno od Zalega Loga v apnencih, ki leže nad glinenimi skrilavci s pozidonijami, slabo ohranjene ostanke cefalopodov z gladko hišico. Eden izmed njih je kazal oblike amonitne suturne linije." Ta najdba je bila Kossmatu dokaz, da so tamkajšnji apnenci gotovo zgomjetriasne starosti in ne iz devonijske dobe. 11 LOŠKI RAZCiLEDl 45 Amonit v prodniku Radenske grape. Franci Cimerman je našel lep presek amo- nitne hišice v temnosivem apnenčevem prodniku Rudenske grape pri Rudnem. Njegova slika je bila objavljena že na 54. strani knjige Selška dolina v pretek losti in sedanjosti. Iz lepega amonitnega preseka pa ni mogoče ugotoviti rodu. je pa zelo verjetno iz ladinijskih ali zgornje- karnijskih apnencev, to je iz srednjega ali zgornjega triasa (si. 1). Amonit v obzidju crngrobske cerkve. Zanimiva triasna okamnina je bil v 28. šte vilki Loških razgledov opisan in upodob ljen amonit v plošči v obzidju crngrobske cerkve prav nasproti vodnjaka pred glav nim cerkvenim vhodom. Hišica je imela v premeru 13 cm, na odstranjeni hišici so bile vidne tri prekatne stenke. Amonit je bil zgornjekarnijske starosti ali iz spod njega dela zgornjega triasa. Kmalu po izidu Loških razgledov z opisom te najdbe je amonit izginil (si. 2). Amoniti v temnosivem apnencu med Kobilo in Gabrovim. Naslednje znano amo- nitno najdišče je na stezi in ob njej, ki pelje od Kobile proti Gabrovemu, tam, kjer se •;%2-. Presek glavonožca v temnosivem apnen čevem prodniku iz Rudenske grape pri Rudnem. Našel in fotografiral Franci Cimerman, (si. 1) Amonitna hišica premera 13 cm, kije bila v plošči temnosivega apnenca, nasproti vodnjaka pred glavnim vhodom crngrobske cerkve (Foto Tomaž Planina), (si. 2) 12 .AMOSm NA LOŠKEM OZEMLJI steza strmo vzpenja po gozdnatem svetu. Kamnina je tam zgornjekarnijski plastnati apnenec. V gosti temnosivi kamnini so ra zločni različni preseki amonitnih hišic, ki pa seveda niso določljive. Tam še nisem našel cele hišice, pa tudi razbijal nisem kaj prida. Mogoče se bo komu odvalila cela hišica iz kamnitega kosa ali iz žive skale, ki mole po pobočju. Oblike ostankov hišice kažejo, da pripadajo nekemu rodu iz skupine Tropitidae. V raztopljenih ap nenčastih vzorcih pa drobceni ostanki konodontov dokazujejo zgornjekarnijsko starost. O tem amonitnem najdišču sem pisal v Loških razgledih 33, 1986, na straneh 111 do 114. Najdišče nad crngrobsko cerkvijo. Okoli leta 1980 sem v črnem plastnatem apnencu ob kolovozu nad crngrobsko cerkvijo odkril prvi tamkajšnji amonitni ostanek. Tja me je pospremil navdušeni zbiratelj mineralov in fosilov France Stare. Najdba ga je zelo navdušila in z veliko zagnanostjo se je lotil iskanja in nabiranja fosilov v tamkajšnji okolici. Poleg koral, iglokožcev, polžev, školjk in brahiopo- dov je nabral še okoli 270 amonitov, ki pripadajo po njegovem prepričanju ka kim osmim taksonom (različnim rodo vom ali vrstam). Okoli 40 primerkov ima od tam še Davorin Preisinger, nekaj pa še drugi. Stare sodi, da so v najdišču nad crngrobsko cerkvijo nabrali že okoli 320-330 glavonožcev. Zanimivo je, da so v toliki množini skoraj samo majhni pri merki. Stare pove, da ima največji doslej znani okoli 90 mm v premeru hišice, ve čina hišic pa je manjša od 20 mm. Vse hišice so večinoma silificirane, nekatere pa limonitizirane, nabrane pa večinoma iz preperine silificiranega apnenca. Fotogra fije pokremenjenih primerkov dokazujejo lepoto, ki jo je narava pripravila v davni geološki preteklosti (si. 3, 4). Silificirana amonitna hišica iz preperine zgomjetriasnega karnijskega apnenca, naj dena nad crngrobsko cerkvijo. Hišica meri 14 mm v premeni. Našel France Stare (Foto Miran Udovč), (si. 3) Limonitizirana notranjost amonitne hišice iz preperine zgomjetriasnega karnijskega apnenca nad crngrobsko cerkvijo. Lepo se vi dijo zvijugane prekatne stenke odstranjene ga dela hišice. Velikost primerka je 20 mm. Našel France Stare (Foto Miran Udovč), (si. 4) 13 LOŠKI RAZGLEDI 4*> Starost temnosivega in črnkastega plastnatega apnenca so pojasnili konodonti z vrsto Epigondolella polygnathiformis. Žival, ki je imela zobčaste ostanke te vrste, je živela v zgornjetriasni dobi pred več kot 220 milijoni let. Amoniti - zelo za nesljivi merilci geoloških časov starega in srednjega zemeljskega veka - še niso dolo čeni. Njihovo določevanje pa bo zelo težavno, ker so silificirani ali limonitizirani. Amonite in navtilide iz crngrobskega najdišča omenja tudi A. P. Florjančič v se stavku: Cmgrobska depojsko-raziskovalna zbirka v Žabnici. Dvajset milimetrov veliko hišico silificiranega amonita kaže tudi fotografija (Minfos 26, 30-33). Še neobjavljeno o amonitih na loškem ozemlju. Okoli leta 1980 je moj cenjeni sodelavec France Stare na poti nad zadnjo kmetijo v naselju Sveta Barbara nad Poljansko dolino našel pet slabše ohranjenih amonitov. Taki so običajno tudi dru god, v bolj lapornih apnencih, uvrstiti pa jih smemo v rod Tirolites, ki je najpogostejši spodnjetriasni amonit v Sloveniji. Literatura Florjančič, A. P.: Cmgrobska depojsko raziskovalna zbirka v Žabnici. Minfos 26. 30-33. Tržič 1998. Kossmat, F.: Erlauterungen zur geologischen Kane von Bischoflack und Idria. Geol. R.-A., 1910, 101 S., Wien 1910. Kossmat, F.: Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion. Miti Geol. Ges. 6, 61-165, Wien 1913. Ramovš. A.: Kamnine Selške doline. - Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. 46-60, Železniki 1973. Ramovš, A.: Zanimive triasne okamnine v obzidju crngrobske cerkve. Loški razgledi 28. 271—275, Škofja Loka 1981. Ramovš, A.: Globokomorski zgornjetriasni (karnijski) apnenci na loškem ozemlju. Loški razgledi 33, 111-114, Škofja Loka 1986. Rant, A.: Amoniti v prodnikih Sore. Loški razgledi 44. 168-169. Škofja Loka 1997. 14