#
0
"

&

Sedela si ob oknu.
Srebrnolasa z zemljevidom gubic
si se potapljala v kri`anko,
kot da rešuješ brodolomce.
Še nikdar mi nisi bila bolj mila.
Neslišno sem se pribli`ala,
ti z rokami pokrila o~i kot neko~
in postala brezskrben otrok.
Samo za trenutek.
Zdaj te ni ve~.
Jaz pa še vedno ~utim
tvoj obraz v dlaneh.
)"*$
	





0(



 $
Nekega dne je Ljubezen sre~ala Pravi~nost in se vanjo
zaljubila. Pravi~nost, ki je ve~ino ~asa pre`ivela v
grajskem stolpu, je komajda opazila ne`no Ljubezen.
Zvoki milih pesmi, ki jih ji je Ljubezen prepevala, niso
segli do nje. Tudi solza, s katerimi je Ljubezen pojila
kamnito globel, Pravi~nost ni mogla videti. Bila je
previsoko. Poleg tega je bilo njeno okno vedno zaprto.
Vendar Ljubezen ni obupala.
Vedno znova se je vra~ala pod stolp svoje obo`evane
Pravi~nosti in iz dneva v dan ~ude`no rasla.
Ko je dosegla vrh stolpa, je zbrala pogum in potrkala.
Pravi~nost je radovedna odprla okno. Zagledala je
Ljubezen in presene~ena vzkliknila: “Joj, kako si zrasla,
odkar se nisva videli! Jaz pa sem ostala prav takšna,
kakršna sem bila”.
Stopila je iz kamrice, sedla Ljubezni v odprto dlan in
zaihtela:
“Usmili se me in povej, kaj naj storim, da bi tudi jaz
postala ve~ja.”
Ljubezen je mehko odgovorila:
“Tesno se me okleni in skupaj bova segli do zvezd!”.
0
"

 #
Kamen je skrivnostna stvar.
Domišljajo si, da ni `iv.
~eprav je pripet na zemljo,
najraje raste v nebo.
Kamen je lahko
gladek, oster ali robat.
To izveš, ~e ga pogledaš
ali ko te poljubi na vrat.
Kamen
raznih barv in oblik
je lahko v ve~nost zazrt
spomenik.
Kadar vanj strela udari
ali pod kladivom je~i,
zahreš~i od jeze
in se razleti.
V~asih kak kamen
~ude`no za`ari.
Takrat o`ivi
in se v ~ute~e srce spremeni.
0
"

	





*$


'
Poglej, dekle!
Tisti, ki v kotu sam sedi,
v tema~ne misli zatopljen,
je sin hudobnega mo`a.
Njegovi grehi so zaznamovali ga.
Zaman v njem iš~em krivde sled.
Le strah odseva mu v o~eh.
Ti sam, pobli`e ga poglej!
Na njem nobenih znamenj ni,
saj je prav tak kot jaz in ti!
0
"


 #
Šla sem po ulici.
Hodil je ob meni.
Vstopila sem v avtobus.
Povzpel se je za mano.
Sedla sem.
On poleg mene.
Tudi v kino, na ve~erjo in domov
me je spremljal.
Legla sva v posteljo.
Stegnila sem roko,
da bi se ga dotaknila.
Izginil je.
Sne`nobelo mehkobo so napojile solze.
Ko sem zjutraj odprla o~i,
je bil spet ob meni.
Z blazine je pobiral bisere
in me posipal z njimi.
0
"

	





1
Z njega ime kot tvoje
kri~i.
No~em,
da se ga dotikajo
kolesa!
Grebem vanj s prsti,
dokler ga ne prekrije
kri.
&
Jutro.
Pred menoj zrcalo.
V `ilah reka neizpolnjenih `elja.
Lotim se dela.
Zgladim ostri gubi okrog ust.
Grenak nasmeh spremenim v sre~en smehljaj.
V o~i naselim samozavesten `arek uspešnosti.
Da ne opaziš mojih ran.
0
"

 #
Midva
dve polovici sva sveta.
Ti si svetloba,
samotna jaz tema.
Le preden se zdani,
za hip se zdru`iva.
Bil je trenutek
blagodehte~,
ko veter zazibal je bor.
Zdaj ga ni ve~.
Bil je trenutek
srebrnokipe~,
ko val poljubil je skalo.
Zdaj ga ni ve~.
Bil je trenutek
ves zlato`are~,
ko tvoj se pogled je sprehodil po meni.
Zdaj ga ni ve~.
0
"

	





Vrtala sem v `ivo skalo.
Ni~ ni privrelo na dan.
Prekopala `elezno goro.
Kralj Matja` ni odprl o~i.
Rotila gluho no~,
naj ne zaduši tvojih korakov.
Zdaj iš~em varen kraj,
da skrijem svoje sanje.
Kam pred seboj bi zbe`ala?
Razpela bom mavrico,
sedla pod njo
in te ~akala.
^e te ob letu ne bo,
dala bom dušo vetrovom,
naj se `ogajo
z njo.
0
"

 #
%

23425
Pomladi so skopnele, odtekla leta,
odkar razkrila srce sem svoje;
odtlej v njem upanje nemirno polje,
ta krhki `arek slednjega poeta.
Fortuna se me je od nekdaj bala.
Le redko mi pustila je v svoj vrt,
ki zdaj `e dolgo je tesno zaprt,
da ne bi cvetja si nabrala.
^e od kesanja bom neko~
ihtela v gluho, nemo no~:
“Je vredna res, ta bol skele~a?”,
takrat srce se spet mi oglasi
in v prsih karajo~e zazveni:
“O, nenasitnica! Saj milost ta je sre~a!”.
0
"

	





6

Uf, kakšen dolg~as,
umanjkanje smisla!
Na zemljo za kak trenutek posko~im.
Tam za cveto~im drevesom
podobo mo`ato skrivaj si nadenem.
Pre`e~e po~akam,
~e kakšna se duša mimo prika`e.
Glej, glej, `e prihaja.
Svetla kot zora.
Srce ~ute~e.
Navidezno hladna,
v bistvu samotna.
Svoji naravi nasprotno `ive~a.
Ljubezni, te ~udne razvade, neveš~a.
Volje bo skromne.
Rojena za `rtev,
bi mojstrsko sodil.
Izza drevesa naglo bom stopil,
da v son~nem sijaju me prvi~ zagleda.
Zašiljen klobuk galantno si snamem.
Pred njo do tal se globoko priklonim.
Še za nasmeh iskre~ se potrudim.
Prepri~ana bo, da vitez sem pravi.
Tako spo~el bom vtis mo~an.
Utrl gaz bodo~ih ran.
Sledila bodo sre~anja
redka in be`na,
kar se da.
0
"

 #
V trenutku jo prebudil bom.
U`ival, ko se bo borila,
da ~ustev ~ar
bi pokorila.
Od vseh tegob ji bo najve~ja ta,
da ji odrekel bom dotik srca.
~etudi bi premikala gore
ne bo zmamila me.
Ko vila bo roke v Nebo
za njene prošnje gluho bo.
Še preden odcvetel bo maj
mi bo predana vsa:
z razumom, svetlobo duše in srca.
Popeljal jo do lastnega bom dna.
In jo zapustil.
Poti nazaj ne bo našla.
Ljubi me.
Nevarna je!
0
"

	





7
8
Ko zrem z višav na tvoje muke,
otiram rosne si o~i.
Odpuš~am ti v imenu svojem
in vseh, ki so ljubili kakor ti.
^emu kesati se, pekliti,
brez krivde grešno se ~utiti?
Komu posvetil tvoje sem srce,
samo Nebesom znano je.
O, daj, vihravi Amor,
del svoje mi mo~i!
Da z njo srce njegovo prebudim,
~e spi.
O, daj, vihravi Amor,
pol svoje mi mo~i!
Da z njo srce njegovo o`ivim,
~e manjka mu krvi.
“Razum mu vklenil je srce.
Vsa moja strašna mo~
okovja ne odstrani pro~.
Prepozna si, dekle!”
O silna Agapé,
daj svojo mi bo`ansko mo~!
Da bom ljubila ga.
~eprav bo brez srca.
0
"

 #
Med trnjem,
osatom —
samotna jablana.
Prišel je mimo mrakoben Tip.
V no~i brez zvezd
sta segla po del~ku neba.
Kar se Nebesom komaj pozna.
Nekega posebnega jutra
odpreš o~i.
Zasvita se ti:
Vse je `e utirjeno.
Pot zasedena.
Noben trenutek ni pravi,
da bi se odpravil po njej.
Bole~ina — brez smisla.
Hrepenenje — se poslavlja.
Svoboden si.
Kon~no!
In …
0
"