Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2009
352(497.12 Videm)
COBISS 0
6006052,4
ŠTEVILKA 4 - LETNIK 14 - DECEMBER 2009
GLASILO OBČINE VIDEM
ŽELIMO VAM ČAROBNE PRAZNIKE... VESEL BOŽIČ IN V NOVEM LETU 2010 VSE LEPO.
Izbiramo na jlepše jaslice
V	sodelovanju s Papirnico in galanterijo Papirus smo za bralke in bralce glasila Naš glas pripravili nagradno igro. Do 20. januarja 2010 nam lahko pošljete fotografijo svojih jaslic in zraven pripišete, koliko figur »nastopa« v jaslicah. Fotografije lahko pošljete po pošti na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju, s pripisom »za nagradno igro«, ah po e-pošti: nada.golob@videm.si.
V	uredniškem odboru bomo med prispelimi fotografijami najlepše in najbolj izvirne jaslice tudi nagradili. Nagrade iz Papirnice in galanterije Papirus čakajo na vas.
Ponudba:
/: šolske torbe; nahrbtniki; peresnice, copati, /.vozki, vos likovni material in ostale šolske potrebščine
/:da bi vam dopust minil brez skrbi varil sporočamo, da lahko pri nas naročite vse učbenike in delovne zvezke po ugodnih plačilnih ptigojih
DODATNA POMORI: ženske torbice usnjena galanterija darilni bazar fotokopiranje
PKPlPNlC* - gSUMffEUm tterapftsgcs.p. Papinu ‘Mdm prt Ptuju St PEC: 7640042 Odptnrfrt au od730do 1900 v soboto od BOO do 1200
Prišel je božični čas, čas veselja in radosti,
čas, poln dobrih želja, pričakovanj in obljub.
Prepustite se temu toku in
naj obrodijo želje, skrite v srcih vseh ljudi.
Naj žarijo lučke, naj ne ugasne njih sij.
Naj ima Novo leto tople, modre oči.
Naj v njih so nebo in sanje ter sreča za vse ljudi.
Drage občanke, dragi občani!
Naj vam novo leto prinese čim več lepih stvari, naj bodo pozabljeni vsi dvomi in skrbi.
Uspehi naj vam povsod sledijo,
sreča, veselje, ljubezen naj med vami tlijo!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2010!
Uredništvo
Čestitamo mag. Darinki Ratajc, direktorici občinske uprave Videm, ob srečanju z abrahamom!
Draga Darinka,
spoznala si že ljubezen, učenje, odkrivanje, veselje in žalost. Toda vse to je šele okus po življenju. Leta pred teboj so veliko bogatejša, kot si misliš. Sprejmi jih z radostjo, ničesar ne odrini, vse sprejmi sebi v prid. Vse najboljše ti želimo iz srca.
Člani uredniškega odbora »Naš glas«
Ljubezen je podaritev brez računanja, brez vračanja.
Ne da se je kupiti, ne izračunati, ne izmeriti.
Ljubezni se ne da zapovedati. Je nepredvidljivost in skrivnost.
Je poezija in umetnost.
Kakor življenje ...
Mesec december—mesec spomina na marsikaj, mesec, v katerem razmišljamo o smislu življenja, o biti in opravljati naše poslanstvo. Vsak človek je za nekaj poslan, ima svoje poslanstvo, vsako živo bitje ima nek smisel. Vsak, ki nosi v sebi poslanstvo, je družbeno odgovoren za svoje poslanstvo. Poslavljanje od koledarskega leta je in bo burno, razkošno, prevzetno, bobneče in v soju bleščic, ognjemetov, a se že naslednje
jutro z novim letom začne resnica življenja.
Zenska, mati, gospodinja služi domu, družini, toplini doma in svoji službi. Vsem mora biti na voljo, vse mora pripraviti. Kdaj pa nam ostane čas za nas, za nas same? Okov, verig, spon in ograj v resnici marsikdaj sploh ni, a kako je potem mogoče, da jih vidimo povsod, na vsakem koraku, v vsakem trenutku? Jaz ... bi ... Bi, bi! In potem: ampak ... Vedno se najde ta nesrečni ampak. Ne zato, ker bi v resnici vedno znova obstajal, le potuha in izgovor nam je. Izgovor za našo lenobo, strahove, negotovost in bojazni. Za vse tisto, zaradi česar nas je sram pred samim seboj. In česar si ne bomo priznali. Vedno so krivi le drugi. Krivo je življenje, ki je kruto in se ne zmeni za sanje. Služba, denar, neodrasli otroci, ostareli starši, neozdravljiv prijatelj, zlomljena noga, obljuba napredovanja, neodplačan kredit, nedograjena hiša in tisti »ah«, samo še nekaj let do upokojitve ... do lepega spomenika, nekaj sveč ter šopka suhih rož. Nato pa nekje na robu mesta »cak« in te več ni. Da, vse je krivo, le mi sami nikoli! Pa je tako preprosto ... Zavedajmo se: pomlad se začne s prvim cvetom, dan s prvim svitom, noč s prvo zvezdo, potok s prvo kapljo, ogenj s prvo iskro, novo leto s 1. januarjem, ljubezen pa s prvim pogledom.
Čutimo, da je življenje samopostrežna, lahko si ga
obogatimo, si dajemo in smo ustvarjalni in srečni, kolikor si dopustimo biti. »Sanje so senca resničnosti.« Resnica življenja pa je, da je ena sama. Resnica je, da če koga prizadenemo, prizadenemo sebe. Ce komu pomagaš, pomagaš sebi. Vsi smo iz krvi in mesa, razlikujemo pa se po srcu in nameri. Marsikdo ne pomisli na smisel življenja, dokler se ne približa koncu. Ljudje pogrešamo svoj košček sreče, pa ne zato, ker je nikoli ne bi našli, ampak zato, ker se nismo ustavili, da bi jo užili. Ce pozabljaš na svoj prosti čas, se pazi! Izgubljaš svojo dušo. »Nihče ne vidi cveta, tako majhen je. Nimamo časa. Da bi pa videli, je potreben čas, kot je potreben čas, če hočemo imeti prijatelje.«
Dragi občani!
Se nekaj dni in leta 2009 bo konec. V občini Videm ugotavljamo, da smo vse zastavljene načrte ob izvrševanju proračuna v tem letu dosegli. Imamo jasno postavljene cilje, ki jih želimo v prihodnosti realizirati. Eden teh ciljev je bolje opraviti in dvigniti nivo svojega poslanstva. V občini čutimo dolžnost, obveznost in odgovornost, da skupaj z vami občani, našimi naročniki in partnerji pomagamo reševati vsakodnevne probleme in dolgoročne razvojne naloge na področju dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo, to sta naše poslanstvo in naša poslovna priložnost, ki ju
nameravamo izboljšati. Prepričani smo, da tak pristop in tako razumevanje svojega obstoja vodi k še boljšemu sodelovanju, hitrejšemu napredku in obojestranskemu zadovoljstvu, zato bomo naša tovrstna prizadevanja v bodoče še okrepili. Priložnost izkoriščam za iskreno zahvalo vsem vam, ki ste nam pomagali, zaupali in verjeli, da smo s svojim delom uresničevali vaše in naše cilje. Hvala! Opravičujem se za kakršen koli spodrsljaj, ki se nam je morebiti zgodil doslej. Tudi v bodoče si želimo dobrega in tvornega sodelovanja. Potrudili se bomo, da boste z nami in našim delom zelo zadovoljni, da bomo še okrepili vaše zaupanje in da bomo v letu, ki prihaja, prepričali tudi tiste, ki so nam doslej manj zaupali.
»So dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne minejo. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje. Naj smeh, ljubezen in mir v svetu srca prevzamejo, takrat lepše bo življenje!«
Naj bodo sreča, zdravje, mir naklonjeni vsem in lepe praznike.
Mag. Darinka Ratajc,
direktorica občinske uprave, s sodelavci
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafls Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naslovnica: Jaslice v cerkvi sv. Družine na Selih. Naklada 1900 kosov
Z županom Friderikom Bračičem ob koncu še enega
leta
Župan Friderik Bračič pravi, da je bilo leto 2009 zelo investicijsko naravnano, uresničeni mnogi projekti, kar bo v prihodnje težko ponoviti.
Leto 2009 se izteka. Za občino Videm je bilo to leto zelo investicijsko naravnano in za vodstvo zelo delovno in zahtevno. Dokončane so mnoge pomembne naložbe, tudi v cestni infrastrukturi, obnovljena je šola na Selih, nadaljuje se izgradnja kanalizacijskega sistema in zaključuje izgradnja že zadnjih kilometrov vodovoda v Halozah. Mnoge otvoritvene slovesnosti na vseh koncih videmske občine so spremljali tudi veseli, družabni dogodki, po KS so pripravili krajevna praznovanja, v Vidmu je bilo praznično na Vidovo nedeljo v juniju, skozi leto pa se je povsod zvrstilo veliko zanimivih iti pohvale vrednih kulturnih dogodkov. Leto 2009 si bomo zapomnili tudi po grenkem priokusu, po hudem neurju in številnih težavah, ki jih je sredi leta povzročilo vreme. Posledice so odpravljene, a obstaja bojazen, da se poletnim neurjem ne bo moč več izogniti.
V vodstvu občine pa se že ukvarjajo z načrti in izzivi v novem letu 2010. Tik pred sprejetjem je proračun za prihodnje leto, v katerem država ne bo tako zelo radodarna, sicer pa ima vodstvo občine postavljene jasne cilje in realna pričakovanja. Tudi o tem smo se pred dnevi pogovarjali z županom občine Videm Friderikom Bračičem.
Gospod župan, kako si boste zapomnil leto 2009 in predvsem po katerih naložbah in dogodkih?
Župan Friderik Bračič:
»Leto 2009 si bomo zapomnili kot leto, ki je imelo v našem občinskem proračunu veliko pomembnih investicij; tako na področju vodooskr-be, kanalizacije, izobraževanja in tudi na drugih področjih. Na izobraževalnem področju želim omeniti obnovo podružnične šole Sela, kjer smo pridobili tudi oddelek vrtca, v vrtcu Videm smo pridobili še en oddelek zraven, tako da imamo v občini skupaj že 7 oddelkov vrtca. Za našo občino je to zelo pomembno, predvsem pa smo zadovoljni, da smo lahko prostorsko zadostili vsem trenutnim potrebam po predšolskem varstvu. Pomemben je tudi projekt nadaljevanja in hkrati zaključka vodooskrbe v Zahodnih Halozah, kjer so združena sredstva iz naslova Kohezijskega sklada, iz državnega proračuna, pa tudi lastna sredstva naše občine. Delež sredstev so prispevali tudi občani, ki se bodo priključili na vodovodni sistem, nanj pa se bodo lahko po zaključku investicije sredi leta 2010 priključila tudi vsa gospodinjstva v naši občini. Omeniti želim tudi nadaljevanje del na kanalizacijskem sistemu in začeli smo z izgradnjo sekundarnega dela v naselju Pobrežje. Iz komunalne takse v naselju Videm smo zaključili s planiranimi kanalizacijskimi deli. V prihodnjem letu načrtujemo v tem delu naselja Videm zaključiti vsa dela na kanalizaciji. V prihodnje bomo morali namreč slediti z izgradnjo primarnega voda, kar bo vključeno v
Konzorcij občin v projektu Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, po dosedanjih načrtih pa se bo naložba začela izvajati v letu 2011. Korak naprej smo naredili pri komasacijah, podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, ki pa je že pričel z deli v KS Lancova vas.
Na področju športa smo dali svoj delež k razvoju, uspeli smo narediti igrišče z umetno travo v Vidmu. Pristopili smo k izgradnji travnatega igrišča v Tržcu, kjer je investicija zajeta v letih 2009/10. Posebno pozornost smo namenili varovanju naravne in kulturne dediščine, pomagali pri obnovi nekaterih objektov, občina pa je dala svoj delež iz občinskega proračuna za obnovo cerkve sv. Vida, v kateri se bodo kmalu oglasile nove orgle.
Na prostorskem planu smo pridobili pomembno osnovo za bodoči razvoj obrtno-poslovne cone. Na ministrstvu za okolje in prostor smo pridobili dovoljenje, da smo
v Lancovi vasi na območju bivše gramoznice pridobili 6 hektarjev površine za obrtno-poslovno cono, v tem paketu smo pridobili tudi površino za izgradnjo doma za starejše v Vidmu in prostor za stanovanjsko naselje v Pobrežju.
V	rednem postopku za prostorsko planiranje imamo vse tiste pobude, ki so jih podali občani za individualno gradnjo. Postopek teče, a se na pristojnem ministrstvu odmikajo, zadnje zagotovilo pa je, da bodo postopki končani v letu 2010. Da pa bi zadovoljili potrebam za izgradnjo športnega objekta v Tržcu, smo to zahtevo dali med prednostne, kot tudi postopek za izgradnjo pomožnega igrišča v Vidmu, s tem imamo v planu, da bi se dokončno tudi uredila oddaljenost hmeljišča od vrtca v Vidmu, občina in športniki pa bi tako pridobili še en prostor za športno dejavnost.
V	letošnjem letu smo bili zelo delavni na cestnem področju, saj so bili cilji letos zelo smelo zastavljeni. Zelo smo si prizadevali, da smo pridobili sred-
stva, ki so nam bila na voljo iz regionalnih razvojnih vzpodbud, uredili smo 14 odsekov cest v skupni dolžini 16,3 km. V dveh pomembnih projektih, obnova in razširitev ceste v Lancovi vasi in obnova drugega dela ceste v Šturmovcih, je občina vzpostavila nov način gradnje cest, v obeh primerih smo pridobili tudi okrog 4 kilometre kolesarskih poti. Tudi v bodoče želimo nadaljevati v približnem tempu in s trendih, ki se nam zdijo primerljivi z drugimi občinami v Sloveniji.
V	prihodnje, torej po letu 2010, nas čakajo še mnoga dela v cestni infrastrukturi. Urediti moramo še okrog 15 kilometrov povezovalnih cest in dovoznih odsekov.«
V	upravi občine Videm ste si skozi leto zelo prizadevali, da bi za nekatere projekte pridobili čim več dodatnega denarja, ttidi iz EU. Kako uspešni pa ste bili v teh postopkih?
Friderik Bračič: »Pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev smo bili v občini Videm uspešni in kolikor smo lahko v skladu z zakonom »počrpali« sredstev, smo to tudi storili, celo nekoliko več, saj smo k temu dodali tudi Kohezijska sredstva. V letu 2009 smo uspeli pridobiti za približno 3,5 milijona evrov dodatnih sredstev.«
»V LETU 2010 BOMO OD DRŽAVE DOBILI OKROG 180.000 EVROV MANJ SREDSTEV«
Gospodarska in finančna kriza se je dotaknila tudi lokalnih skupnosti in neka posledica tega se bo pri delovanju občin pokazala že v letu 2010, ko naj občine
ne bi dobile t. i. sredstev za izravnavo. Kako to pojasnjujete v občini Videm? Friderik Bračič: »Sedanji podatki so za nas zaskrbljujoči, saj nam vlada ukinja en del sredstev iz proračuna za leto 2010, torej tisti del sredstev iz finančne izravnave. Občina Videm bi imela zaradi manjših prihodkov iz naslova dohodnine v prihodnjem letu za 180.000 evrov manj sredstev kot sicer. V tekočem letu nam bodo torej prej omenjeni delež sredstev ukinili, kar pa bo na nek način vplivalo tudi na izvedbo nekaterih projektov, ki smo jih že načrtovali v novem letu. Tudi proračun za leto 2010 bomo morali skrčiti na investicijskem področju, saj je znano, da moramo na področju javne porabe uresničevati tisto, kar nam je po zakonu določeno. In če se vrnem še k proračunu za leto 2010, v katerem bomo imeli manj investicijskih sredstev, na nek način razumem slabo voljo svetnikov, ki potrjujejo proračun. Ob tem želim omeniti poplačilo že dokončanih investicij v letu 2009, ki pa jih bomo morali poravnati v letu 2010, zato je planiranih nekaj investicij manj, kar pa ne pomeni, da se občina Videm ne bo razvijala in skrbela za napredek na vseh področjih tudi v prihodnje.«
PROJEKTI ZA PRIHODNJE LETO NAREJENI, PLAČATI BO POTREBNO NEKATERE KONČANE INVESTICIJE
Nekatere načrte, predvsem pa investicije, ki vas čakajo v letu 2010 in ste jih kot prioritetne uvrstili tudi v pravkar sprejeti proračun, ste, gospod Bračič, že omenili na
začetku najinega pogovora. Lahko omenite tiste naložbe, ki bodo morda v ospredju in za katere bo morala občina Videm zagotoviti tudi največ proračunskega denarja?
Friderik Bračič: »V ospredju je prav gotovo dokončanje izgradnje vodovodnega sistema v Halozah, velika investicija za občinski proračun je tudi izgradnja kanalizacije v Pobrežju, in tukaj smo vezani na delež sredstev, ki jih mora občina zagotavljati iz svojega proračuna, del sredstev pa seveda pridobimo iz Regionalnih razvojnih vzpodbud. V prihodnjem letu moramo poplačati investicijo obnove šole Sela, omenil bi še investicije v cestni infrastrukturi, predvsem modernizacijo krajših odsekov, kjer bodo lahko s svojim deležem sodelovali tudi občani v sodelovanju z občino. V programu izvedbe je izgradnja igrišča v Tržen, čaka nas gradnja pločnika v Vidmu, od pokopališča do kapele, v programu izvedbe je gradnja pločnika od mostu v Vidmu do domačije Purg, v kar je vključen tudi projekt rekonstrukcije regionalne ceste (gradnja kanalizacije), mnogo dela, predvsem na področju cestne infrastrukture, nas čaka še po krajevnih skupnostih, kjer bomo delali
s sredstvi iz 23. člena, pridobiti nameravamo 271.000 evrov. Po sklepu občinskega sveta so odseki modernizacije cest že določeni.«
»REZULTAT SKORAJ ŠTIRILETNEGA DELA JE DOBER IN TEŽKO BO TO PONOVITI«
V prihodnjem letu se za vas in občinski svet zaključuje še en 4-letni mandat. Kako ste začrtali zadnje leto v mandatu?
Friderik Bračič: »Prihodnje leto bo prav gotovo leto, ki bo odraz sedanjega stanja, ki vlada v državi. Na finančnem področju občine že čutimo posledice, sicer pa smo bili v občinah zadnja leta vajeni velikih investicij in načrtov, česar v prihodnje prav gotovo ne bo mogoče izpeljati. Kvaliteta življenja v prihodnjem letu in verjetno še kasneje bo terjala svoje, predvsem pa veliko naše strpnosti, zato tudi v vodstvu občine skupaj s sodelavci pričakujem, da bomo znali obdržati strpnost, zaupanje, predvsem pa, da bomo še letos sprejeli proračun za leto 2010. Samo tako bomo lahko izpeljali začrtane projekte, začasnega financiranja pa si v naši občini ne želimo.
Ce pa pogledam 4-letno obdobje in sam mandat, potem lahko rečem, da je bil izredno zahteven in tudi zelo uspešen na vseh področjih. Kjer smo si zadali naloge, smo jih izpeljali do konca. Uspešni smo bili tako v vodstvu občine, občinski upravi, zelo zahtevno pa je bilo tudi sodelovanje z vsemi političnimi opcijami v občini, kot tudi sodelovanje z občankami in občani. Rezultat štiriletnega dela je zelo dober, in če bi se tak mandat ponovil
v prihodnje, bi ga podpisal. Ampak pustimo to za prihodnost, kajti potrebno se je zavedati, da bo nov občinski mandat finančno še zahtevnejši, kot je bil ta.«
V veselem, prazničnem decembru se v občini, poleg rednega dela in načrtovanja za prihodnje proračunsko obdobje, verjetno veselite prijetnih druženj s sodelavci, poslovnimi partnerji, pa tudi z občani in najmlajšimi, ki so v pričakovanju obdarovanja dobrih mož. Gospod Bračič, kako vi gledate na decembrsko dogajanjei
Friderik Bračič: »Zagotovo je december poseben mesec v letu, ko tudi v občinah analiziramo dosedanje delo, ocenjujemo, kako uspešni smo bili in kaj smo uspeli uresničiti od planiranega. Pod vse potegneš črto, združiš pluse in minuse in dobiš dejansko stanje. Leto, ki se izteka, je bilo, kot sem že prej omenil, za občino Videm zelo uspešno, zato bi se ob tej priložnosti zahvalil vsem tistim, s katerimi smo skozi leto sodelovali. Morda sem kot župan koga tudi razočaral, ampak tega ne jemljem osebno, saj je pri tako zahtevnem delu, ko se v kratkem obdobju pojavi veli-
ko želja in potreb, težko vsem naenkrat ugoditi. Zadovoljni pa so lahko vsi tisti, kjer smo njihove želje tudi uresničili, kar pa je zame prav veliko zadovoljstvo.«
Gospod župan, za konec pa še vaše praznično voščilo in dobre želje ob novem letu 2010...
Friderik Bračič: »Vsem našim občankam in občanom, mojim sodelavcem, članom občinskega sveta, vsem poslovnim partnerjem, s katerimi smo sodelovali in se družili z njimi ter ustvarjali novo podobo občine Videm, se zahvaljujem za dobro sode-
lovanje. Tudi v prihodnje si želim, da bi tako sodelovali in skupaj uresničevali zastavljene cilje in naloge. Vse to pa bomo lahko uresničevali, če bomo duševno in telesno zdravi, zato vsem želim predvsem največ zdravja v novem letu, želim osebnega zadovoljstva in sreče. Z njo pa osrečimo tudi druge in s tem bomo veliko naredili za našo skupnost.
Blagoslovljene božične praznike in srečno v novem letu 2010.«
TM
Foto: Rado Škrjanec
Prvo poslovno srečanje županov, direktorjev in
gospodarstvenikov
Na okrogli mizi, ki jo je organizirala Skupnost občine Slovenije.
Skupnost občin Slovenija, največje reprezentativno združenje slovenskih občin, ki združuje 166 občin v Sloveniji, je 19. novembra 2009 organizirala 1. poslovno srečanje županov, direktorjev in gospodarstvenikov, ki je potekalo v Ljubljani. Cilj srečanja, ki je bilo prvo te vrste, je bil predvsem povezati občine in gospodarstvenike z namenom bodočega lažjega sporazumevanja.
Dejstvo je, da so tako občine kot gospodarstvo tesno povezani in marsikdaj odvisni eni od drugih, zato je poznavanje potreb in pričakovanj tako enih kot drugih pomembno za razvoj lokalnih okolij. Rdeča nit poslovnega srečanja so bile investicije in tako se je skozi celoten dogodek sledilo zamisli, kako lokalnim skupnostim na eni ter gospodar-
stvenikom na drugi strani pomagati ter hkrati realizirati idejo v končni rezultat. Po začetnih uvodnih besedah predsednika Skupnosti Franca Kanglerja in kratkih predavanjih so si imeli udeleženci možnost ogledati predstavitve podjetij. Dvorana se je tako spremenila v živahno sejmišče, mize, ki so prevzele vlogo stojnic, pa so bile z zanimanjem obiskane. Občinam so tako podjetja predstavila storitve na področju učinkovite rabe energije, razvoju turističnih destinacij, javne razsvetljave, izdelave maket, okoljskih investicij, pa tudi praktične rešitve izgradnje zunanjih igral ter opreme za vrtce, šole in podobno. Zagotovo so prijazne besede razstavljavcev ter inovativno zarisane predstavitve podjetij marsikateremu županu dale
idejo za kakšno novo investicijo v svoji občini, česar se bodo na koncu najbolj razveselili občanke in občani. Na poslovnem srečanju so imeli udeleženci priložnost prisluhniti tudi strokovnjakom, ki so predstavili, kako se načrtujejo in izvajajo investicijski projekti v javnem sektorju ter o
investicijah v grajske objekte. Slednje predstavljajo v Sloveniji velik izziv, saj je mnogo gradov, ki bi s prenovo zagotovili ne le turistično promocijo za Slovenijo, temveč tudi nova delovna mesta in večnamensko uporabo grajskih prostorov.
Z INVESTITORJI RAZPRAVLJALI O PRIČAKOVANJIH TAKO OBČIN KOT PODJETIJ
Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo, kjer so župani
Franc Kangler (MO Maribor), Zoran Jankovič (MO Ljubljana), Srečko Meh (MO Velenje), Peter Mišja (Občina Podčetrtek) in investitorji razpravljali o pričakovanjih tako občin kot samih podjetij. Razprava je odprla mnogo
vprašanj, slišati pa je bilo tudi ogromno inovativnih zamisli in rešitev. Na Skupnosti občin Slovenije se zavedamo, da je takšnih priložnosti, kjer se srečata veji lokalne oblasti ter gospodarstvenikov, premalo. Zato bomo še naprej snova-
li naše ideje v smeri organiziranja takšnih in podobnih srečanj. Včasih je potrebno zasaditi le eno, samcato seme, korenine in listi pa zrastejo sami od sebe.
Tekst in foto: Alenka Jarc
Poslanska skupina SDS znova v Vzhodnoštajerski
regiji
PS SDS je v prejšnjem mandatu začela z obiskom regij po Sloveniji. V tej regiji so bili pred približno dvema letoma. Po besedah podpredsednika SDS Zvonka Černača se je vidno spremenilo marsikaj, marsikateri infrastrukturni objekt je bil v tem obdobju postavljen, zasnovana marsikatera investicija, marsičesa pa žal še ni postorjenega, saj se pri veliko vprašanjih zatika zaradi administrativno-birokratskih ovir ali zaradi premajhne aktivnosti tistih, ki so sedaj zadolženi za operacionalizacijo tistega, kar je v državi in kar je iz naslovov sredstev EU na voljo v obdobju nove finančne perspektive
2007-2013.
»Ena izmed okoliščin, o
kateri smo pred dvema leta govorili na Ptuju, je bila tudi regionalizacija pokrajine. V kar nekaj primerih smo se v okviru obiska srečali s tem, da predstavlja velik problem centralizacija odločanja, zaradi česar je velikokrat upočasnjen ali ogrožen razvoj. Da do tega ni prišlo, je ovira temu, da bi se lahko evropska sredstva koristila učinkoviteje in hitreje. Do 30. junija letošnjega leta bi moral biti objavljen javni razpis za sofinanciranje projektov iz t. i. regionalnih spodbud v višini 202 mio. evrov sredstev EU, kar pomeni, da bi se potencial, ki bi ga dala država in občine, podvojil. Tega ni bilo, tega tudi danes ni. T. i. peti razpis ne bo objavljen, sred-
stev ne bo možno koristiti in to v obdobju, ko bi bila ta sredstva še kako pomembna za spodbujanje razvojnih potencialov države. 21. novembra bo minilo leto dni od Pahorjeve vlade. Takrat je Slovenija rasla skoraj dvakrat hitreje v poprečju, kot je bilo poprečje EU, sedaj padamo dvakrat hitreje. BDP se je v zadnjem letu skrčil skoraj za 10 %, zadolženost se je povečala, ob 1,8 milijardnem primanjkljaju je bila Slovenija v 1. polovici leta zadolžena za 3,5 milijarde evrov, napovedi Pahorjeve vlade za leti 2010 in 2011 pa govorijo o tem, da bo v vsakem letu za približno 1,8 milijarde primanjkljaja in da se bo javni dolg podvojil - iz pribl. 8 na 15,2 milijar-
de. Čez dve leti bo torej vsak Slovenec zadolžen za približno 8.000 evrov,« je poudaril Černač.
Izpostavil je tudi brezposelnost, ki se je povečala iz
58.000	na skoraj 100.000 brezposelnih. Tudi pri reševanju problema glede reševanja meje s Hrvaško po Černačevih besedah rešitve niso ustrezne. »Arbitražni sporazum je tak, kot je bil podpisan, slab, saj ne bo uredil razmerij z našo sosedo. V prejšnjem mandatu je bil dosežen konsenz glede reševanja tega vprašanje na 3 bistvenih elementih: načelu pravičnosti, izhodišču 25. junij 1991 in reševanju meje v celoti s strani vseh političnih strank, razen SNS. Sedaj pri tem reševanju manjka
načelo pravičnosti. Meja se bo določala po mednarodnem pravu, kar si je Hrvaška ves čas tudi želela. Če bi želela prejšnja vlada tak sporazum podpisati, bi ga lahko kadar koli, vendar je bilo načelo pravičnosti tisto, zaradi česar do dogovora ni prišlo,« je ob koncu tiskovne konference zaključil Černač.
Poslanec Marinič je najprej izpostavil, »da bi bilo lažje, če bi bila PS SDS na tokratnem obisku v 14. pokrajini Vzhodna Štajerska, vendar je bila žal podpora temu odtečena. Danes bi se veliko lažje soočali s konkretnimi problemi, ki so posledica gospodarske in finančne krize. Interventnih zakonov pri vzpostavljanju 2. lokalnega nivoja ne bi bilo potrebno sprejemati, saj bi se lahko veliko teh nalog opravi-
lo v pokrajinah«.
PS SDS je obiskala Vzhod-noštajersko regijo v štirih skupinah, in sicer preko deset javnih zavodov, preko deset podjetij, obiske pa so opravili v štirinajstih občinah. Poudarek so dali tistim javnim zavodom, ki se soočajo z nenehnimi težavami. Tako so obiskali tudi Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki ima tradicijo in pomembno vlogo na našem območju. »Če nam je v prejšnjem mandatu uspelo pridobiti dva nova programa na področju negovalnega oddelka in na področju kirurgije z operacijo kolka, se sedaj soočamo s krčenjem programa in s tem, da bi tiste tradicionalne programe prenesli v okvir UKC Maribor, kar je žalostna popotnica in je v nasprotju s
tistim, kar smo želeli nadaljevati v ptujski bolnišnici,« je o obisku ptujske bolnišnice dejal Marinič. Obiskali so tudi Zavod Dornava, kjer država ne zagotavlja dovolj visokih finančnih sredstev. Ob tem so obiskali tudi veliko vrtcev in osnovnih šol, pri tem je poslanec Marinič poudaril še, da jim je uspelo v Sč Ptuj v prejšnjem mandatu pridobiti enoizmenski pouk ter nekaj dodatnih programov. Obiskali pa so še manjša podjetja ter obrtnike na obrobju mesta.
Poslanec Marinič je zaključil z besedami, da so tako želeli preveriti stanje na terenu in zbrati vsebine, ki so nujne, da se vnesejo v zakonodajo. »Poslanska skupina SDS je bila tista, ki je predlagala amandma na osnovni predlog
_______
o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju od 2010 do 2015, da se razvojna pomoč razširi na občine Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž — na njihovo pobudo je bilo to tudi sprejeto.«
Sledila je še javna tribuna z naslovom »Ptujska regija in njene razvojne perspektive«, ki je bila obiskana v velikem številu, s številnimi vprašanji in pa seveda odgovori sodelujočih, in sicer Andreja Vizjaka, Zofije Mazej Kukovič, Zvonka Černača, Branka Mariniča in Rajka Fajta.
V občini Videm se predstavniki SDS-a tokrat niso mudili, saj so jo obiskali pred dvema letoma, takrat pa so si ogledali še vrtec, igrišče, na Selih pa šolo.
Stanka Letonja
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke in občani!
Poglobljeno sem razmišljal, da bi vam vsaj v zadnjem mesecu letošnjega leta napisal kaj vzpodbudnega. Žal nisem našel vzpodbudne vsebine, da bi vas zgolj tolažil, mi nekako ne leži. Kaj malega bi se našlo, a kaj, ko je toliko velikih stvari, ki Slovenije res ne
peljejo v dobre čase.
Slabe gospodarske in ekonomske razmere. Nekateri ekonomisti pravijo, da smo tehnično izšli iz krize. Kaj to pomaga, če ni gospodarske rasti. Naj skušam to ponazoriti na zelo enostaven način. Lanskoletna gospodarska rast je bila +5, letošnja —8. To je tako, kot če bi bila lanskoletna temperatura 5 °C, letošnja —8 °C, sedaj se je ogrelo za +1 °C, če torej odštejemo ta +1, še vedno dobimo —7. Brezposelnih oseb je bilo konec novembra letos 95.445. Napovedi kažejo, da bo število brezposelnih v letu 2010 naraslo od
125.000	do 130.000. Stavke sindikatov smo lahko doživljali kot nekakšno pokritje hrbta Semoliču in nekaterim
sindikalistom, ki so se “spaj-dašili s sedanjo vlado”. Zahteve za minimalno plačo 600 evrov? Bolj pametno bi bilo kakšno delovno mesto manj, v času krize, plačo pa povišati na več kot 600 evrov. Zahteva stavkajočih “liderjev” naj se pokojninska reforma ne dela v smeri podaljševanja delovne dobe. To je dobra zahteva, a kaj, ko se s to vsebino v vladi nihče več ne ukvarja.
Tudi pri tej pokojninski reformi, ki jo je napovedala sedanja vlada, bi lahko podali prispodobo. Podjetje beleži upad naročil, zato vodstvo predlaga podaljšanje delovnega časa. Pogrešali pa smo stavkovne zahteve po novih delovnih mestih, kar je nenehna zahteva gospodarske
in obrtne zbornice. Dvajset let demokratičnih procesov v Sloveniji. Podelitev visokega državnega priznanja Ertlu, ki je bil med teptalci človekovih pravic še tik pred začetkom osamosvajanja Slovenije, ni častno dejanje predsednika države. Obsodba v Hudi jami pa naj bi bila “drugorazredna tema”. Ali ne gre pri teh vsebinah za ogrožanje ustavnih vrednot? Arbitražni sporazum postavlja Slovenijo izven družine pomorskih držav, kar danes Slovenija nedvomno je. Zaradi napake pri podpisu takšne vsebine arbitražnega sporazuma se sedaj iščejo rešitve v referendumu, presoja na ustavnem sodišču. Narobe svet, bi lahko rekli.
Državni proračun za leti
2010 in 2011 ni dober, saj ne temelji na realnih ekonomskih temeljih. Pogrešamo, da ni nobenih novih postavk, ki bi v naše ožje ali širše okolje prinašale novi državni ali evropski denar. Težave pri obveznem financiranju občin se že kažejo. Nekatere občine so prekomerno zadolžene,
zato v letu, ki je pred nami, tudi večjih investicij po naših občinah ni pričakovati. Zagotovo pa nas v letu 2010 čakajo lokalne, občinske volitve. Pa vendar, smo v decembru, v mesecu praznovanja božiča in starega leta ter v pričakovanju novega. To je čas, ko bomo skupaj z družino in v
družbi naših najbližjih morda vsaj za hip pozabili, v kakšnih časih živimo. Kot pravijo, je upanje tisto, ki umre zadnje, zato lahko upamo, da bomo iz te krize vendarle odšli kot zmagovalci.
Želim vam blagoslovljene božične praznike, leto 2010
pa naj bo polno poguma, s katerim bomo lažje premagovali težave, in volje, s katero bomo lažje hodili čez ovire. Vse dobro v letu, ki prihaja!
Branko Marinič,
poslanec DZ RS
Obvestilo in opozorilo vsem lastnikom in posestnikom zemljišč
sou
skupna
občinska
uprava
InšpekcijaSKUPNEOBČIN-SKE UPRAVE PTUJ preventivno obvešča lastnike in posestnike zemljišč na spremembo Zakona o varstvu okolja, ki se je korenito spremenil v določbah v primeru nezakonito odloženih odpad-
kov, saj bo inšpekcija začela poostreno izvajati določbe omenjenega zakona.
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 70/08) je dodan k osnovnemu zakonu o varstvu okolja novi 157. a-člen, ki določa, da mora lastnik oziroma upravljavec zemljišča, na čigar zemljišču se naha-
jajo odpadki, ne glede na to, kako so prispeli na zemljišče, te odpadke odstraniti sam na lastne stroške. Če se ugotovi povzročitelj odlaganja odpadkov, lahko lastnik ali upravljavec zemljišča terja povračilo stroškov odstranitve odpadkov od povzročitelja. V kolikor lastnik zemljišča tega ne stori sam, mu odstranitev odpadkov naloži
pristojni inšpektor, in sicer občinski inšpektor za odstranitev komunalnih odpadkov oziroma inšpektor za okolje za ostale odpadke.
Stroške odstranitve plača lastnik ali upravljavec zemljišča, ki pa jih lahko terja od povzročitelja odlaganja odpadkov.
Mag. Olga Fekonja, Skupna občinska uprava
Obvestilo najemnikom grobov
Občina Videm obvešča vse najemnike grobov na pokopališču Leskovec in Videm, da ima sprejet Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti (Uradne objave ObčineVidem št. 1, letnik 4, junij 1999), ki enako velja za vse najemnike.
Odlok ureja pogrebne storitve in svečanosti, določa upravljalca pokopališča in njegove pristojnosti, prostorsko ureditev pokopališča ter obnašanje na pokopališču.
Posebej pomemben je 27.člen Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki določa:
»Mere grobnega prostora so naslednje:
• za enojni grob dolžina 2m in širina l,5m
•	za dvojni grob dolžina 2 m in širina l,80m
•	za žarni grob dolžina Im in širina lm
•	globina prvega pokopa najmanj l,80m
Velikost grobnice določi upravljalec pokopališča (Občina Videm) v skladu z načrtom razdelitve.«
Na podlagi 20.člena Odloka si mora vsak najemnik groba za postavitev in odstranitev robnikov, postavitev in obnovo spomenika ter ostale spremembe grobnega prostora pridobiti soglasje upravljalca (Občine Videm).
Glede na navedeno vljudno naprošamo
vse najemnike grobov, katerih nagrobni spomeniki presegajo v 27.členu Odloka navedene dimenzije, da vko-likor imajo možnost le te prilagodijo veljavnim merilom, po predhodno pridobljenem soglasju občine.
Tiste najemnike, ki pa še nameravajo postaviti nagrobni spomenik, pa obveščamo, da si morajo pred postavitvijo pridobiti soglasje, za katerega lahko zaprosijo na Občini Videm. Hvala za razumevanje!
Številka: 353521/09 Datum: 01.12.2009
Občina Videm
|4*f#—
Za vodovod zagotovljeni vsi potrebni finančni viri
Župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta na novinarski konferenci povedala, da so s podpisom pogodbe z okoljskim ministrstvom zdaj zagotovljeni vsi finančni viri za plačilo še zadnje faze izgradnje vodovoda Zahodne Haloze.
Videmski župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc sta na novinarski konferenci 16. novembra predstavila podpisano pogodbo z Ministrstvom za okolje in prostor za financiranje izgradnje primarnega vodovoda, ob tem pa poudarila, da so s tem zagotovljeni vsi potrebni finančni viri, tudi vsi pričakovani deleži sredstev, da bodo še zadnja haloška gospodinjstva v občinah Videm in Majšperk dobila ?nožnostpriključka na javni vodovodni sistem. Junija 2010 se namreč že izteče pogodbeni rok za dokončanje vseh načrtovanih del druge faze izgradnje vodovodnega omrežja.
Doslej smo šli uspešno skozi vse faze izgradnje vodovodnega omrežja in zdaj smo vse bliže cilju, je poudaril župan Bračič, ter dodal, da je bil cilj projekta od vsega začetka prebivalcem občin Videm in Majšperk zagotoviti dolgoročno in celovito oskrbo s pitno vodo. Tukajšnje prebivalstvo se zdaj večinoma oskrbuje z vodo iz individualnih virov; vodnjakov in zbiralnikov padavinske vode, katerih kapacitete v sušnih obdobjih ne zadoščajo za vse prebivalce
in njihove potrebe.
Kako zelo pomembna je izgradnja vodovodnega omrežja in za kako pomembno pridobitev gre v teh časih, pa je župan Bračič zanimivo ponazoril z nekaj zanimivimi statističnimi podatki, za primer pa vzel 70-letni-ka, kije 55 let na hrbtu prenašal vodo iz zasebnega vodnjaka do svoje domačije in nazaj. V približnem izračunu bi to znašalo, daje v tem času vodo prenesel okoli 30.000-krat. In če izvzamemo, da je vsakokrat nesel po 25 litrov vode, znese to skupno 750.000 litrov vode ali 750 ton bremena, ki ga je na hrbtu znosil domov. Ob tem lahko ugotovimo, da je moral haloški človek za to porabiti veliko svojega prostega
časa. Zato je izgradnja javnega vodovoda izjemen dosežek.
NA VODO IZ JAVNEGA VODOVODA ČAKA ŠE BLIZU 140 GOSPODINJSTEV VIDEMSKE OBČINE
»Zdaj bo vodovod v Halozah pripeljan na sleherni breg in do vsake domačije, kar bo pokrajino premaknilo v novo zgodovinski obdobje. V letu 2008 smo začeli izvajati drugo fazo izgradnje vodovoda,
v tistem letu smo uspeli pridobiti tudi sredstva iz regionalnih razvojnih vzpodbud v vrednosti milijon evrov, . K temu je občina dodala svoj delež v višini 542.000 evrov in skupni projekt sekundar je vreden 1,6 mio. evrov. V drugi fazi gradimo primarni vod, v sklopu teh del bomo zgradili tudi lokalne prečrpal-nice in vodohran, te objekte pa bomo začeli graditi že v začetku leta 2010. Vrednost primarnega voda bo znašala okrog 1,6 milijona evrov; država bo iz svojega proračuna zagotovila dobrih 586.000 evrov, kohezijski delež znaša dobrih 463.000 evrov, občina Videm pa bo k temu dodala
553.000	evrov. Ce vse skupaj združimo v celoviti projekt, pa bo vrednost tega pro-
jekta na koncu 3,3 milijona evrov.«
Sicer pa sta primerni in sekundarni vod že zgrajena, saj so po zagotovilu župana Bračiča zgradili še zadnjih 26 kilometrov sekundarnega voda, končan pa je tudi primarni vod v dolžini 18 kilometrov. Kot je poudaril župan Bračič, je občina Videm tudi že odplačala večino svojih obveznosti, ostalo naj bi le še dobrih
248.000	evrov, ki pa jih bo občina zagotovila v novem proračunu za leto 2010. V obeh občinah pa se bo na javno vodovodno omrežje lahko priključilo še 584 prebivalcev, samo v občini Videm pa naj bi na vodo čakalo še blizu 140 haloških domačij.
TM
V Veliki Varnici naj bi kmalu pričeli z gradnjo vodohrana ...
Trenutno stanje na terenu ...
Odprt nov mejni prehod Zg. Leskovec
Državna sekretarka na Ministrstva za javno upravo Tina Teržan je 28. oktobra svečano odprla in predala v uporabo novozgrajeni mejni prehod za meddržavni cestni potniški promet Zgornji Leskovec, ki zagotavlja varovanje zunanje meje Evropske unije v skladu s schengenskimi standardi. Uvodni nagovor na otvoritvi je imel župan občine Videm Friderik Bračič, ki je dejal, daje mejni prehod bolj dejavnik povezovanja in boljšega sodelovanja kot razdvajanja in poostrenega nadzora. Odprtja mejnega prehoda pa so se udeležili tudi poslanec DZ Branko Marinič, hrvaški župan sosednje mejne občine Bednja ter hrvaški policisti in cariniki. Naložba je vredna okrog milijon evrov.
Državna sekretarka Teržano-va je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da novi mejni prehod ne predstavlja le mejnega prehoda med
sosednjima državama, ampak postaja ena od pomembnih točk prehoda na južni schen-genski, zunanji meji Evropske unije.
»Današnja otvoritev mejnega prehoda za meddržavni cestni potniški promet Zgornji Leskovec nas pelje vedno bliže k zaključku naloge, ki jo je Ministrstvo za javno upravo prevzelo z vodenjem projekta izgradnje zunanje meje EU. Slovenija je bila ena izmed najbolj pripravljenih novih kandidatk za vstop v schen-gensko območje. Ministrstvo za javno upravo je uspelo do vstopa v schengensko območje vzpostaviti celoten slovenski del zunanje meje EU v skladu s schengenskimi standardi. Ustrezno smo uredili 48 cestnih mejnih prehodov, večje število prehodnih mest in po en letališki, pomorski ter železniški mejni prehod. Tem mejnim prehodom so se v letošnjem letu pridružili še
KONTROLNI OBJEKT NA 92 m2,
NAMENJEN POLICIJI IN CARINI
Gradnja mejnega prehoda se je pričela v novembru 2008 in bila - kljub zimskim razmeram - zaključena v aprilu 2009, ko je bil opravljen tehnični pregled in pridobljeno uporabno dovoljenje. Skupna neto površina kontrolnega objekta, namenjena policiji in carini, znaša skoraj 92 m2. Nadzor nad pretokom ljudi in blaga se bo odvijal na platoju s površino skoraj 1.600 m2, z dvema stezama, opremljenima s sodobno opremo za usmerjanje in nadzor prometa.
Skupna vrednost investicije je znašala okvirno 1 mio. EUR. Poleg sredstev državnega proračuna so bila pomemben finančni vir tudi evropska sredstva, saj je projekt sofinancirala Evropska unija iz sredstev Sklada za zunanje meje. Ministrstvo za javno upravo je namreč kot posredniško telo v obdobju 2007—2013 upravičeno do sredstev Sklada za zunanje meje, ki je eden od štirih migracijskih skladov, ustanovljenih pri Evropski komisiji v okviru splošnega programa »Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov«. Tako so okvirno 45 % vseh porabljenih sredstev pridobili iz Sklada za zunanje meje.
Zbrani gostje in gostitelji na slovesnosti ob odprtju novega mejnega prehoda so bili enotni, da je mejni prehod pomemben v sodelovanju in povezovanju dveh držav.
novozgrajeni mejni prehodi Petrina, Rigonce in Zgornji Leskovec, v zaključevanju pa je tudi izgradnja novega mejnega prehoda Babno Polje. Vse to je plod nekajletnega trdega dela številnih javnih
da Zgornji Leskovec zagotavlja ustrezno infrastrukturo za nadzor meje in izpolnjevanje schengenskih kriterijev, hkrati pa pomeni tudi vzpostavitev primernih delovnih pogojev za zaposlene policiste in cari-
Na mejnem prehodu niso rezali vrvice, družno pa so simbolično dvignili zapornico državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Tina Teržan, vodja sektorja mejne policije Generalne Policijske uprave Melita Močnik in namestnik generalnega direktorja carinske uprave mag. Stanislav Mikuž.
uslužbencev v različnih resorjih.
MEJNI PREHOD ZG. LEKSOVEC ENA OD POMEMBNIH TOČK PREHODA NA JUŽNI SCHENGENSKI MEJI
Novogradnja mejnega preho-
nike ter zagotovitev ustreznih pogojev za prehajanje potnikov oziroma prometa na mejnem prehodu. Objekt, ki stoji pred nami, je sodobno zasnovana zgradba, ki zagotavlja učinkovito schengensko kontrolo, in kot taka predstavlja končno rešitev vzpostavitve
mejnega prehoda.
Prav je, da poudarimo, da
novi mejni prehod Zgornji Leskovec ne predstavlja le
mejnega prehoda med dvema sosednjima državama, ampak postaja ena od pomembnih točk prehoda na južni schen-genski, zunanji meji EU.
Ob tej priložnosti se želim v imenu Vlade RS, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za notranje zadeve in Carinske uprave zahvaliti vsem, ki so - in ste - zaslužni, da smo uspešno zaključili projekt izgradnje MP Zgornji Leskovec. Zahvala je namenjena predvsem zaposlenim v državni upravi, projektantom, izvajalcem inženiringa in nadzora ter izvajalcem gradbenih
del, ki jim je v sorazmerno kratkem času uspelo zgraditi ta mejni prehod. Vsekakor pa gre naša zahvala tudi vam uslužbencem na mejnem prehodu, ki ste se izkazali v kooperativnosti v času gradnje, saj je ta ves čas potekala ob rednem prometu. In nenazadnje gre naša iskrena zahvala tudi prebivalcem teh krajev, za njihovo potrpežljivost,« je zaključila Teržanova.
TM
Foto: Rado Škrjanec
Prisrčni in jesensko razpoloženi v kulturnem programu pa so bili učenci OS Videm in Leskovec.
Zdravnica Ma ja Pelci je zda j zasebnica v Vidmu
Zdravnica Maja Pelci v Vidmu dela že štiri leta, 19. oktobra pa je s krajšo slovesnostjo tudi uradno odprla zasebno ambulanto splošne zdravstvene prakse kot koncesionar-ka. Lani ji je namreč občina Videm podelila koncesijo, zdaj pa se je po porodniškem dopustu znova vrnila v ambulanto in pričela z delom. Trenutno skrbi za 1800 pacientov, v Vidmu pa se, kot sama pravi, dobro počuti.
Pelclova se je na slovesnosti posebej zahvalila občini in
posebej županu Bračiču za podeljeno koncesijo, ki ji bo poslej omogočala samostojnejše delo, pa tudi več časa za delo v svoji ambulanti. Omenila je tudi korekten odnos ptujskega zdravstvenega doma, kjer navsezadnje ostajajo sodelavci na nujni medicinski pomoči.
Vesel, da se je zdravnica Maja Pelci odločila za odprtje zasebne ambulante, pa je bil tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim povedal: »Vesel sem, da se
	
	ufi; m
Prijeten kulturni utrinek je dodala vokalna pevska skupina Fortuna.
V spomin na ta svečani dogodek in na začetek zasebne prakse v videmski občini sta župan Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc Maji Pelci podarila umetniško sliko.
je zdravnica Pelclova kljub krizni situaciji odločila za ta korak, hkrati pa sem prepričan, da je njena odločitev popolnoma pravilna. Prepričan sem, da bodo prišli tudi boljši časi. Vesel pa sem tudi zato, ker je z našo ambulanto izpolnjen še en krak več za naše občane, zlasti za tiste bolne in potrebne pomoči.« V spomin na ta svečani dogodek in na začetek zasebne prakse v videmski občini sta župan Bračič in direktori-
ca občinske uprave Darinka Ratajc Maji Pelci podarila umetniško sliko, kulturni utrinek pa so dodale še pevke vokalne skupine Fortuna, v kateri prepeva tudi Pelclova. Sledila je še pestra kulinarična pogostitev in ogled prostorov ambulante.
TM
Ro svečanosti zunaj so se gostje pomudili še v notranjosti ambulantnih prostorov, kjer smo srečali tudi del občinske ekipe.
Slovesnost pod klancem Strmec
Simbolično odprtje ceste, ko so imeli škarje v rokah župan F.
Bračič, predsednica KS Dolena M. Belšak in najstarejša krajanka iz Zg. Pristave Marija Čoki.
V KS Dolena so v oktobru nazdravili novi pridobitvi v cestni infrastrukturi — modernizirani cesti, ki povezuje Dravinjsko dolino z Dravskim poljem. S krajšo slovesnostjo so v Doleni odprli odsek ceste čez Strmec, dolg 2.200 metrov, ob tem pa poudarili, da je to zdaj cesta veselja in zaupanja, vožnja po njej pa prijetnejša in bolj varna.
Predsednica KS Dolena Marija Belšak je ob odprtju povedala, da so v KS veseli, da se lahko spet pohvalijo z novo pridobitvijo, čeprav bi si žele-
li, da bi bilo teh še več. Župan Friderik Bračič pa je spomnil, da je bila cesta v zadnjih letih močno »načeta«, marsikje je bil asfalt že dotrajan, bankine slabo vzdrževane, zato so se v občini odločili, da okrog 10 kilometrov ceste od Marinje vasi (na meji z občino Žetale) do Sel (do meje z občino Plajdina) v celoti obnovijo. Projekt so razdelili v dve fazi, prijavili so se tudi za državna sredstva in velik del potrebnih sredstev, okrog 75 odstotkov, uspeli pridobiti prav iz naslova regionalnih razvojnih projektov. Pohvalil je tudi občin-
sko upravo, ki je zelo transparentno vodila ta projekt, vreden kar okrog 700.000 evrov. Odsek od Dolene do Sel je vreden okrog 245.000 evrov, delež občine je znašal
85.000	evrov, je dodal Bračič, v sklopu tega projekta pa so uredili tudi krožišče pri Selih, bankine in odvodnjavanje pa so delo režijskega obrata Videm.
Obnovljeno cesto v Strmec je blagoslovil pater Slavko Stermšek, kulturni program so dodali pevci, plesalci in
muzikanti FD Rožmarin Dolena, domačini pa so v domu krajanov pripravili še bogato pogostitev in se v velikem številu poveselili ob novi pridobitvi.
TM
Zbrani na slovesnosti v Doleni
V Vareji dočakali 750 metrov asfalta

»Kdo čaka, dočaka,« tako so na slovesnosti ob odprtju modernizirane ceste v Vareji, ki jo je spremljalo deževno vreme, povedali krajani. Po nekaj letih prizadevanj in pogovorov na občini so letos naposled le dobili lepo, novo, predvsem pa trajno asfaltno cesto. Za Haloze je to še ena velika pridobitev, h kateri so veliko pripomogli tudi prizadevni krajani, ki 750 metrov dolg odsek ceste in dva krajša po 10 metrov že z veseljem koristijo vsak dati.
Marjan Jelen, predsednik KS Soviče-Vareja-Dravci, je na
otvoritvi med drugim dejal: »Danes ne bo velikih besed, naj govorijo dejanja, ki so velika za te haloške ljudi. Tisti, ki so se vozili po prašni poti, najbolj vedo, kaj pomeni slab kilometer asfaltne ceste. Za tako investicijo je potrebno prepričati svet KS, župana in občinski svet. Naša KS je najmanjša krajevna skupnost v občini, zato imamo tudi najmanj težav v infrastrukturi, je pa to slabo, ker imamo zato manj denarja. Pohvalil bi še tukajšnje domačine, ki so veliko pripomogli k tej investiciji.«
Vrvico na modernizirani cesti so skupaj prerezali župan Friderik Bračič, predsednik KS Soviče-Vareja-Dravci Marjan Jelen, pred. gradbenega odbora Franc Žerak in najstarejša krajanka Marija Kokot, pomagala pa jim je še mala Nika.
Veselo so zapeli tudi pevci Mejaši iz Repišč.
Dež ni zmotil slovesnosti v Vareji. Pri Brigiti in Branku Ojsteršku so skoraj vsi poiskali varno streho nad glavo.
Župan Friderik Bračič pa
je povedal, da je ta svečani dogodek nekaj posebnega, saj se v zgodovini v tem kraju še ni zgodilo kaj podobnega. Pohvalil je krajane, ki so bili vzorni po odzivu in organizaciji, po gospodinjstvih pa so prispevali tudi nek delež sredstev. Občina je na razpisu uspela dobiti tudi velik delež državnih sredstev, sicer pa je naložba občino veljala 145.00 evrov, dela pa je izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Zbranim v Vareji je župan zaželel, da bi se tak trend razvoja nadaljeval, pa ne samo v tem kraju, temveč po vsej občini, upo-
rabnikom ceste pa, da bi jih cesta osrečevala kot dobre sokrajane, sosede in prijate-lje.
Na koncu pa je še Franc Žerak, predsednik gradbenega odbora, namenil pohvalo in zahvalo vsem, ki so pomagali pri tej investiciji, pa tudi tistim, ki so poskrbeli za otvoritveno slovesnost in pogostitev vseh zbranih. Veselo druženje se je potem nadaljevalo v bližnjem lovskem domu, kjer pa so na svoj račun prišli tudi ljubitelji domačih slaščic. Domačinke so jih namreč spekle v najrazličnejših okusih in barvah.
TM
Kulturni utrinek je dodala mlada flavtistka Klara Širovnik.
Cesta od Vidma do jezu Markovci s kolesarsko stezo
28. oktobra so slovesno odprli moderniziran cestni odsek Videm—Markovci (jez) v dolžini približno 2,2 km, širini 6 metrov ter z označeno kolesarsko potjo. Novo kolesarsko pot so preizkusili tudi župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc ter svetnika Marjan Jelen in Andrej Rožman, saj so se na slovesno otvoritev pripeljali kar s kolesi.
Župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc ter svetnika Marjan Jelen in Andrej Rožman, tudi predsednik KS Videm, so se na slovesno otvoritev pripeljali kar s kolesi.
Župan Bračič je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo ob realizaciji dolgoletne želje tako vaščanov kot občine, da bi to postala »cesta varnosti«. Zaradi zmožnosti financiranja je bil projekt razdeljen v dve fazi. Razgovorov okrog te ceste, predvsem za pridobitev širine ceste, je bilo veliko, zato se je župan zahvalil lastnikom za razumevanje in za to, da so se uspeli poeno-
titi o pomembnosti te ceste ter projekt uresničiti. Uresničiti pa so ga uspeli tudi zato, ker so pridobili državna sredstva iz kandidature na razpisu Regionalnih razvojnih spodbud. Za projekt so namenili 150.000 evrov lastnih občinskih sredstev in okrog
330.000	evrov sredstev, pridobljenih na razpisu. Zahvala župana je bila namenjena tudi občinski upravi in občinskim
Ob koncu uradnega dela je sledil še svečani prerez traku.
Novo pridobitev v Šturmovcih je blagoslovil videmski pater Slavko Stermšek.
svetnikom, ki so razumeli zahtevnost tega projekta. Svoj govor pa je župan zaključil z željo, da naj ta cesta krajane povezuje in jih dela srečne. Krajanom je ob tej pridobitvi čestital tudi poslanec Državnega zbora RS Branko Marinič, ki je to pridobitev označil za razvoj, napredek, obenem pa dodal, da naj ta cesta povezuje in naj dobi tisti pomen, ki si ga zasluži. »Ta cesta naj vodi ljudi z ljubeznijo, tako v Šturmovce kot tudi v druge kraje,« je zaključil poslanec Marinič.
Sledil je še kratek nagovor predsednika KS Videm Andreja Rožmana, ki se je prav tako zahvalil za razumevanje pri realizaciji tega projekta občini, krajevni skupnosti in vsem posameznikom. Zahva-
lil se je še direktorici občinske uprave Darinki Ratajc in ji hkrati »namignil«, da še niso gotovi, saj jih čaka še ena faza modernizacije ceste.
Sledil je blagoslov ceste, nato pa so trak svečano prerezali župan Friderik Bračič, predsednik KS Videm Andrej Rožman in predsednik gradbenega odbora Martin Stra-fela.
Besedilo in foto:
Stanka Letonja
Novi kilometri asfalta v Veliki Varnici
Velikovarničani na območju KS Leskovec so, kot bi rekli nekateri, združili moči in vse sile v želji, da bi jim občina Videm pomagala pri ureditvi še ene makadamske ceste. In uspeli so, tudi zato, ker so bili vztrajni in živeli v prepričanju, da jih bolje urejena cesta lahko še bolj poveže po haloških gričih. Zadovoljstvo in srečo so krajani Velike Varnice delili 9. oktobra pri Gasilski trojki in etnografskem muzeju, kjer je bila otvoritvena slovesnost 2,8 kilometra modernizirane ceste. Trak na cesti so v družbi župana Friderika Bračiča prerezali še Franc Kozel, Srečko Kozel in Janez Gabrovec — vsi člani sveta KS Leskovec.
V kulturnem programu tudi tokrat ni manjkalo haloške pristnosti. Mateja in Natalija znata pritegniti z narečjem.
Župan Bračič je tokrat v svojem rodnem kraju pokazal veliko mero zadovoljstva, še posebej, ker so bili krajani tokrat zelo prizadevni in so se vključili v akcijo. Poudaril je, da so skupaj opravili zelo zahtevno in hkrati odgovorno delo, saj so poleg moderniza-
cije ceste izvedli še gradbena dela na vodovodu in v zemljo položili tudi novo vodovodno omrežje. Spomnil je, da je bilo cesto zaradi težke dostopnosti, predvsem do zadnjih kmetij, ki so zelo visoko, velikokrat težko vzdrževati, vendar je župan Bračič
Novo pridobitev v cestni infrastrukturi je blagoslovil leskovški župnik Edi Vajda.
Na slovesnosti pri etnografskem muzeju, na modernizirani cesti v Veliki Varnici, se je zbralo veliko ljudi.
prepričan, da bo poslej tod življenje nekoliko lažje, predvsem pa lepše in boljše. Naložba je veljala dobrih
500.000	evrov, od tega je občina iz proračuna namenila okrog 140.000 evrov,
425.000	evrov pa so uspeli pridobiti iz strukturnih razvojnih skladov. Izvajalec del pa je bilo podjetje Žveplan, seveda ob sodelovanju delavcev podjetja Nizke gradnje. »Ta cesta je za boljše življenje, lepšo bodočnost, za povezanost med krajani. Potrebno se je zavedati, da ti kraji ponujajo veliko priložnosti. Naj bo tudi v prihodnje vodilo skupno delo, skozi katerega bomo
znali poiskati tudi dodatna razvojna sredstva,« je še povedal župan Bračič.
PO ASFALTNI CESTI BOLJ VARNO,
SO PREPRIČANI »VARNIČANI«
V Halozah bi si seveda želeli čim več urejenih, asfaltiranih cest, je povedal Franc Kozel, predsednik KS Leskovec, ter dodal, da na žalost še kar nekaj kilometrov ostaja prav makadamskih cest, vendar bodo tudi te z leti verjetno uspeli urediti.
Zadovoljstva ob tako pomembni pridobitvi pa ni skrival niti domačin Janez
In na koncu še svečani trenutek prereza vrvice. Naznanil je odprtje še ene asfaltne ceste v Halozah.
Gabrovec, tudi svetnik v KS Leskovec, ki se je skozi zahvalo in posebna priznanja zahvalil prav vsem, ki so pomagali, še najbolj pa županu Bračiču, direktorici občinske uprave mag. Darinki Ratajc, občinskim svetnikom, svetnikom KS Leskovec in izvajalcem del.
Modernizirano cesto v Veliki Varnici je blagoslovil leskov-ški župnik Edi Vajda, kulturni program pa so dodali:
Mateja Vidovič in Natalija Senekovič s skečem, pevci Mejaši iz Repišč in harmonikar Aljaž Hliš. Sledila je še bogata pogostitev, mize so bile polne dobrot, med temi pa seveda ni manjkalo niti slastnih pečenih kostanjev.
TM
Foto: Rado Škrjanec
Domačini so se na poseben način tudi zahvalili.
Zdaj se tudi Šelovi vozijo po asfaltu ...
V prvih hladnih dneh jeseni in po dolgih letih čakanja je asfaltno prevleko dobil tudi odsek lokalne ceste v Jurov-cih. Predvsem težko so ta asfalt pričakovali Šelovi, ki se vsakodnevno vozijo po tej cesti domov, in tudi tisti, ki jo koristijo za bližnjico skozi »Trenek« do Lancove vasi.
Za nekaj sto metrov asfalta so se borili vaščani, ki tukaj živijo, pa četudi sta to dve
hiši in jim ta asfalt pripada, tako kot vsem ostalim. Veliko pa je pomagala tudi krajevna skupnost, ki je vse skupaj realizirala. Za del še neasfaltirane ceste je sicer zmanjkalo sredstev, je pa veselje toliko večje za Šelove, ki so se vsa ta leta do svojih domov vozili po makadamu.
Besedilo in foto: M. Kmetec
Dolgo pričakovani asfalt v Jurovcih
KS Lancova vas v letu 2009, načrti za prihodnje leto
Za KS Lancova vas se je izteklo še eno leto delovanja. Načrti za leto 2009 so bili usmerjeni predvsem na investicijsko področje, saj je bila glavnina sredstev iz proračuna namenjena projektu modernizacije cestnega odseka Frangež—Rajh, dokončano pa je tudi avtobusno postajališče.
Anton Jus, predsednik sveta KS Lancova vas, je povedal, da se je zaključilo še eno leto, ki je bilo za KS pomembno
predvsem na investicijskem področju. Nova pridobitev v cestni infrastrukturi je sicer le ena, je pa ta zelo pomembna, saj so si zanjo na KS prizadevali kar nekaj časa. Ob dokončanju del na odseku Frangež-Rajh je Jus izrazil veliko zadovoljstvo, saj so dela hitro stekla in bila zaključena v predvidenem roku. Na novo urejena in modernizirana cesta ima tudi označeno kolesarsko stezo in bo tako poslej bistveno bolj varna za
Pogled na dokončano avtobusno postajališče
Na novo urejena cesta na odseku Frangež-Rajh je razširjena, ima tudi kolesarsko stezo in bo poslej bolj varna, predvsem za pešce in kolesarje.
kolesarje in pešce. Prav tako so še pred koncem leta zaključili z deli na avtobusnem postajališču, saj je le-to dobilo asfaltno prevleko in potrebno prometno signalizacijo. Dela so torej dokončana, uradno pa jih bodo predali svojemu namenu prihodnje leto, ko nameravajo spet organizirati srečanje krajanov.
Sicer pa imajo v KS Lancova vas tudi pestro in razgibano društveno življenje, saj so društva, ki delujejo v vasi, zelo aktivna. Skupaj z njimi so se tako spomladi lotili tudi čistilne akcije, ki jo vsako leto organizira občina Videm, v mesecu maju pa so skupaj s FD Lancova vas organizirali pohod po Halozah. Jus je ob tem še dodal, da se prav vsem
društvom zahvaljuje za sodelovanje, takšne povezanosti in skupnega sodelovanja pa si želi tudi v prihodnjem letu.
NAČRTI ZA 2010
Načrtov za leto 2010 imajo kar nekaj, v ospredju pa bodo predvsem modernizacije posameznih cestnih odsekov, in sicer Vidovič (prej Lončar)—Turk, most-Letič (Popovci), načrtujejo pa tudi izgradnjo javne razsvetljave na odseku most—Zgornja Pristava. V KS si vsekakor željo, da bi težili k enakomernemu razvoju, zavedajo pa se, da je realizacija zastavljenih načrtov odvisna predvsem od deleža, ki jim ga bodo namenili v občinskem proračunu.
Sicer pa se Anton Jus ob kon-
cu vsem krajanom zahvaljuje za dobro sodelovanje, posebna zahvala pa gre tudi občini Videm in županu Frideriku Bračiču, saj brez njiju ne bi
mogli realizirati zastavljenih ciljev.
Besedilo in foto: PK
Po čem bodo leto 2009 pomnili v KS Pobrežje
Tudi v letošnjem letu so se v KS Pobrežje projektov lotili z veliko vnemo. Nekaj jih je uspelo realizirati, ostalo pa je še kar nekaj želja, ki pa so odvisne od proračuna za leto 2010. Predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc je pojasnil, da so v letošnjem letu dali poudarek predvsem izgradnji kanalizacije, dokončali pa so še javno razsvetljavo na odse-
ku Marela-Nahberger.
»V tem letu smo se vključevali tudi v razne delovne akcije (med drugim smo pomagali »Cabudrovi Micki« pri čiščenju okolice in spravilu drv) ter se udeležili številnih prireditev, nekatere izmed njih smo organizirali tudi sami. Za prihodnje leto v KS Pobrežje načrtujemo nadaljevanje izgradnje kanalizacije

V tem letu so se Pob reža ni lotili spravila drv za »Cabudrovo Micko«.
Javna razsvetljava na odseku Marela-Nahrebrger je zgrajena.
v Pobrežju, razširitev vaške ceste in izgradnjo pločnika na odseku Gajšt-avtobusna postaja. V načrtu pa je še izgradnja javne razsvetljave na odseku vaški dom-Kokol ter prestavitev dotrajanega električnega voda na odsekih Habjanič—Zavec in Novak— Krajnc. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je vse to odvisno predvsem od proračuna Občine Videm, ki nam ga
bo namenila za leto 2010,« je o načrtih za prihodnje leto zaključil predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc, obenem pa vsem občankam in občanom zaželel blagoslovljene božične praznike, leto 2010 pa naj prinese sreče, zdravja, veselja in medsebojnega razumevanja.
Stanka Letonja Foto: TM in SL
KS Leskovec
Leto, ki se izteka, je za krajane KS Leskovec z vidika realizacije programa občine imelo različen pomen. Medtem ko so se eni veselili pomembnih pridobitev, kot so ceste in vodovod, so se drugi spraševali, kaj je z njimi.
težišče dela v letu 2009 v cestnem programu, kjer je bilo moderniziranega 2,9 km ceste v Veliki Varnici (med Gasilsko trojko in Ložino). V letu pred nami je predviden odsek ceste v Belavšek, t. i. Kačekov breg, v obsegu 250,-
Pogled na center Leskovca
Naj navedemo, da so nekatere potrebe, ki jih zadovoljujejo v sodelovanju s KS in občino, bile realizirane v vseh delih KS. Sem vsekakor sodijo zimska služba ter vzdrževanje in gramoziranje občinskih cest. Ne glede na to, da so razdalje in posebnost terena različne, je bila dejavnost realizirana za vse. Pri tem pa spet govorim o občinskih cestah, sem pa ne sodijo državne ali zasebne ceste.
PREGLED OPRAVLJENIH PROJEKTOV IN CILJEV KS
Vodovod je tisti del projekta, ki se za tiste, ki vodo rabijo, vleče predolgo, velja pa ugotovitev, da je bilo v letu 2009 narejenega mnogo v Veliki Varnici in Trdobojcih in da je konec predviden junija 2010. Vrednost projekta znaša 1,6 mio. evrov.
Zraven vodovoda je bilo
000,00 evrov. Bila sta tudi izvedena dva manjša odseka v Veliki Varnici in Gradišču, in sicer po principu sofinanciranja občanov. Se vedno obstaja možnost za modernizacijo posameznih cestnih odsekov, kjer sodelujejo občani s svojim deležem za asfalt.
Tudi kanalizacija je ena od aktualnih tem, saj okupira izredno velik delež proračuna, v teku je namreč obsežni projekt zaščite podtalnice. Toda v Leskovcu je samostojna čistilna naprava in v naslednjem letu je predvidena širitev omrežja v Zg. Leskovcu v smeri proti Podlehniku. Občina Videm je v letošnjem letu povečala kapacitete vrtca, kar pomeni možnost zadovoljevanja te usluge za vse občane. Med šolskimi prevozi je uvedenih tudi nekaj novih prog, med drugim do Zveličar j eve kapele.
Pri sofinanciranju nabave gasilskih vozil se je v letu 2009
Zelo veselo pa je bilo letos tudi ob odprtju modernizirane ceste od »Gasilske trojke« do Ložine.
zaključila investicija v gasilsko vozilo GVC 24/50 pri PGD Leskovec. Kulturno-turistično društvo je dobilo del opreme. Zal pa so se v občini zavlekle investicije v gasilske domove, tj. v menjavo salonitk. Tako je predvidoma 2011 na vrsti tudi leskovški gasilski dom, v kolikor pa se bo predčasno zaključila investicija v dom na Selih, pa lahko tudi prej. V letu 2010 je predvideno tudi vlaganje v nogometno igrišče, kjer se predvidevajo sredstva za odkup dodatnih zemljišč. Po normativih je potrebno igrišče povečati in dodati tudi tekaško stezo.
Ko se eni veselijo pridobitev, se drugi sprašujejo, kaj je pri njih narobe. Vse to je povezano z velikimi razsežnostmi KS Leskovec, razvojnim zaostankom, pa tudi s prioritetami, ki niso vedno pravične, ampak so po odločitvah tudi politične.
Tako se spomnimo nekaterih, ki so že zdavnaj bili na vrsti, tistih, ki so pri-
šli in te vrste povsem zmešali, pa tudi za naprej govorimo o neki vrsti, točnost in beseda pa bosta vedno odvisni le od ljudi, ki uresničujejo to voljo. Zanesljivo je to, kar je narejeno, mogoče je to, kar je planirano, verjetno je to, kar je obljubljeno.
Kljub temu pa velja, da je bilo glede na obseg veliko narejenega in je tudi veliko planiranega. K temu bi bilo dobro osmisliti tudi to, da so prav vsi krajani krajani te krajevne skupnosti, in da bi se to moralo videti tudi v sorazmerni kvaliteti zadovoljevanja potreb, ki jih zadovoljujeta KS in občina.
Mag. Janez Merc

Vodovod zdaj končno dobivajo tudi v Veliki Varnici in Trdobojcih.
		♦ s	
			
v':t Jr
Leto pridobitev za KS Sela
Leto, ki se izteka, je bilo za KS Sela prav gotovo eno od uspešnejših v zadnjih letih. Selani so dočakali prenovo podružnične šole, sredi leta so ob vstopu v vas dobili krožišče, sredi katerega stoji kužno znamenje, pa obnovljeno Joklovo kapelo, makadamska cesta do lovskega doma je dobila asfaltno prevleko, novo kritino pa sta dobila tudi gasilski in kulturni dom. Selani so skozi leto skrbeli tudi za družabno plat življenja; na Dolenjskem so se udeležili 13- srečanja prebivalcev vasi Selo, Sela, Sele in Selce, pripravili so veselo praznovanje krajevnega praznika, dan gasilca GZ Videm in obeležili jubilej PGD Sela, žegnanje na anino v po družni cerkvi sv. Družine in ob koncu novembra zdaj že tradicionalno kulturno prireditev V jesenski noči.
mt np
Novo šolsko leto so učenci podružnice Sela začeli v prenovljeni in sodobno urejeni šoli.
Anton Peršuh, predsednik KS Sela, pravi, da je bi leto 2009 za KS Sela zelo razvojno naravnano in uresničeni vsi pomembnejši projekti. Najpomembnejši med njimi je prav gotovo obnovljena podružnična šola, ki je bila
v zelo slabem stanju in je že več let »klicala« po obnovi. V krajevni skupnosti so zadovoljni, da jim je v njihovih zahtevah in pobudah prisluhnilo vodstvo občine in obnovljeni šoli zdaj dodalo še oddelek vrtca, kar je za kraj in
Vstop v KS Sela od poletja skozi prvo občinsko krožišče
Selani pa se radi tudi družijo. V juniju so se udeležili tradicionalnega vseslovenskega srečanja Selanov na Dolenjskem.
okolico nedvomno izjemnega pomena. Zaslužni za to so vsi, ki so vpeti v delo KS Sela in občine Videm, je poudaril Peršuh, ob tem pa dodal, da so se vsem, ki so kakor koli pomagali do obnovljene sel-ske šole, že zahvalili ob slovesnem odprtju. Potrdil je tudi, da so za kraj na obrobju občine pomembne tudi vse ostale pridobitve, predvsem v cestni infrastrukturi, še posebej ponosni pa so na lepo urejeno krožišče, ki je s kužnim znamenjem daleč naokrog nekaj posebnega. V KS Sela bi si vsekakor želeli, da bi šel razvoj naprej v takem tempu, vendar bo težko, saj v občini za prihodnje leto ne načrtujejo nekih večjih naložb.
Vendarle pa jim v KS ostajajo pobude in želje, predvsem pa projekti, ki še niso uresničeni in za katere si bodo v prihodnje še zelo prizadevali, tudi ob pomoči svojih občinskih svetnikov. V svetu KS pa si bodo močno prizadevali, da bodo društva dobro delala in sodelovala med seboj, da bodo vasi vzorno urejene in krajani predvsem zadovoljni ter družabni. Če bodo v KS dosegli vse to, potem bo zadovoljstvo prihodnje leto, ko se jim izteka mandat, tudi doseglo pričakovano.
TM

Tudi gasilski dom in kulturna dvorana sta letos dobila novo kritino.
Letošnje in prihodnje zgodbe v KS Soviče-Vareja-
Dravci
Ekipa malega nogometa ŠD AS
15fc : -JrLiDfe!
V Vareji so obujali stare kmečke običaje in se lotili pridelovanja
Fotografije: Me
»tukle« na star način.
Bolj veselo, pestro je bilo na področju infrastrukture, saj smo vsako leto uspeli na novo asfaltirati kako cesto. Bolj klavrno zgleda za leto 2010, saj nas osnutek proračuna ne zajema v nobeni investiciji. Tako je bilo tudi letos, pa smo z dobro voljo vseh vpletenih vseeno veliko tiaredili. Zato ni razlogov, da ne bi bili optimisti tudi za drugo leto.
V bistvu sem prav vesel, da nekaterim vrlim občinskim svetnikom (morda še komu) ni uspelo prodati našega doma krajanov, kakor so si zamislili. Že na tisti seji, ko so o tem premlevali, sem jim jasno in glasno povedal, da iz te moke ne bo kruha, ker preveč dobro poznam svoje sokra-jane, ki so v gradnjo vložili nemalo prostovoljnih ur. Da pa bi bilo pravici zadoščeno, si je župan omislil zbor krajanov, na katerem so se moje napovedi v celoti potrdile. Na koncu se je vse skupaj dobro končalo, tako da smo dvorano predali v upravljanje KTD Klopotec. Sicer pa smo sklep o tem, da se prostori oddajo v najem enemu naših društev, sprejeli že na eni izmed sej KS ob koncu lanskega leta, tako
da si zdaj nihče ni izmislil »tople vode«.
Z dosedanjim razvojem v naši KS pa sem in moram biti zadovoljen ter hvaležen vsem, ki so podpirali naše želje in potrebe. Se posebej zato, ker smo po številu prebivalcev najmanjša KS. Prav zanimivo je poslušati nekatere, ki vneto zagovarjajo investicije v KS po glavarini. To preprosto pomeni manj ljudi, manj denarja. Ce bi bilo tako, bi mi najbrž še vedno delali tisti asfalt, ki smo ga že pred dvema letoma končali. Glavarina že, kaj pa občina enakomernega razvoja? Na to bi nekateri najraje kar pozabili, sploh tisti, ki tako radi povejo, da so pred-
stavniki cele občine. Ko pa se gre za razdelitev sredstev za investicije, pa hitro roke k sebi. Nič boljše ni pri sredstvih za delovanje KS, saj so nam predlagatelji proračuna kar iz teh vzeli za sofinanciranje gramoza krajanom, kar se mi ne zdi prav, saj so le-ta že tako ali tako majhna, a večje KS se bodo temu uklonile, ker jim iz naslova glavarine še kar nekaj ostane in ravninske tako nimajo nekih problemov z gramoziranjem. Za dve, tri haloške pa očitno ni pomembno. Koliko je, toliko je in konec, čeprav jaz in še nekateri tega ne bi nikoli
sprejeli, bo obveljala volja večine. Občinsko vodstvo bo že našlo argument, da mora biti tako.
Tako bomo najbrž tudi naslednje, zadnje leto našega mandata ostali brez prvega praznika naše KS. Sicer nisem zagovornik vsakoletnih praznikov, a po štirih oz. osmih letih mojega vodenja KS, bi si že zaslužili — tako krajani kot vsi tisti, ki so pripomogli k razvoju naših krajev, da se
skupaj poveselimo ob naših pridobitvah. Morda pa nam vseeno uspe s pomočjo naših društev: KTD Klopotec, ŠD AS, Demonov in DOD, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Nikdar nisem bil pristaš velikih besed, zame štejejo le dejanja. Zato bom zelo vesel, če nam v letu 2010 uspe kakšna nova pridobitev, vključno s praznikom ali brez. Spoštovane krajanke, krajani in vsi ljudje dobre volje! Želim vam blagoslovljen božič v pravem pomenu te besede in vse dobro v letu 2010!
Marjan Jelen, pred.
KS Soviče-Vareja-Dravci
KS Tržeč v letu 2009. načrti v 2010
KS Tržeč je imela v tekočem letu 5 rednih sej. V začetku leta oz. takoj po končani zimi smo začeli pridobivati soglasja za potrebe investicij, nato smo izpeljali čistilno akcijo, skupaj z društvi v naši KS. Glede na to, da so investicije odvisne ena od druge, smo morali najprej ob cesti igrišče—Skrbinšek položiti v zemljo električne vode in v smeri proti Simenkovim. Investicijo je vodil Elektro Ptuj, strojne izkope in manjše materialne stroške pa je pokrila občina Videm. Nato smo to cesto tudi razširili in uredili z novo prevleko. V drugi fazi smo asfaltirali dva odcepa v novo naselje v Tržcu, kjer so stanovalci sofinancirali izgradnjo tamponskega dela, asfaltno maso pa je poravnala občina. V tretji fazi pa smo razširili in asfaltirali cesto v Jurovcih, proti Selovim. Celoten cestni program je kvalitetno izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Glede na proračun in izvedena dela bo večina investicije plačana v letu 2009, del pa iz proračuna 2010.
Proračun za leto 2010 je za našo KS bolj osiromašen, saj
je občina v zadnjih dveh letih peljala zelo velike investicije, kar vzporedno vpliva na proračun KS. V letu 2010 tako načrtujemo:
-	izgradnjo novega igrišča (združena sredstva ministrstva za šport in lastna občinska sredstva),
-	odplačilo dela dolga za ceste iz letošnjega leta,
-	papirnato urediti cesto proti Simenkovim, v 2011 pa izpeljati to investicijo,
-	položiti v zemljo daljnovod (novo igrišče-Alojzija Repič),
-	v Jurovcih čim prej nadaljevati s cesto Sel—Trenek,
-	čim prej pristopiti k izgradnji kanalizacije v KS Tržeč.
V KS Tržeč imamo razgibano tudi društveno življenje, tako bi na Djočanovi kmetiji radi uredili leseno ograjo okrog dvorišča in uredili pristan ob reki Dravinji. V PGD Tržeč želimo izgraditi nove garaže in nabaviti novo tovorno vozilo. V športnem parku Tržeč moramo zaradi posledic toče prekriti športni objekt in urediti nadstrešek nad kaminom. Aktivu kmečkih žena bi radi uredili skladišče oz. pisar-
Na Djočanovi kmetiji v Tržcu, kjer so letos odprli na novo zgrajeni gospodarski del, želijo v prihodnjem letu urediti leseno ograjo okrog dvorišča in pristan ob reki Dravinji.
no v prostorih KS. Pomagati pa nameravamo tudi modelarskemu društvu.
Skozi vso leto smo dobro sodelovali z občino, županom, s svetnikoma in z režijskim obratom, s katerim skozi vso leto pripomoremo k temu, da je KS urejena. Želimo si, da bi vaščani čim bolj sodelovali s KS, kajti le tako lahko vidi-
mo težave na terenu.
Ker pa se bliža tudi konec leta, želimo vsem vesele božične praznike in polno zdravja. V novem letu pa želimo vse pridobljene investicije skupaj v uporabo predati 28. avgusta 2010.
Dušan Serdinšek,
predsednik KS Tržeč Foto: DS in TM
V KS Videm uresničili le nekatere naloge
Leto 2009 je bilo tudi v KS Videm precej investicijsko naravnano in uresničene so mnoge naloge, ostajajo pa nekatere že izpred let, ki pa jih v vodstvu KS vedno znova omenjajo. Andrej Rožman, predsednik KS Videm in član občinskega sveta, je z opravljenim delom zadovoljen le deloma, čeprav je na drugi strani prepričan, da so tudi letos v občini veliko naredili, ampak v naseljih bolj na obrobju, v centru nekoliko manj.
»Uredili smo igrišče z umetno travo v Vidmu, pridobili en oddelek vrtca, položili še en del kanalizacijskega sistema, obnovili smo tudi klet v Majskem Vrhu, na novo zgradili in razširili še drugi del ceste skozi Šturmovce, vsega, kar pa smo imeli v planu, pa nam žal ni uspelo narediti. Omenil bi ureditev ceste v Dravinjskem Vrhu (proti Zemljaku), že dolgo imamo v planu izgradnjo hodnika za pešce od videmskega pokopališča do kapele oziroma do Cerni-lovih, kar prelagamo že šest let, moti me sedanja cestna povezava čez most do Purga, tudi tukaj nujno potrebuje-
mo hodnik za pešce, in ta investicija je v občinskem planu že nekaj časa. Imamo pa še mnoge druge investicije, ki so v planu za prihodnje leto, kot na primer izgradnja krožišča pri videmskem pokopališču, kanalizacija center, moti me, da nismo naredili preplastitve okoli stanovanjskega bloka, potrebovali bomo več luči v cestni razsvetljavi, predvsem pa moramo čim prej pristopiti k zamenjavi sedanje stare razsvetljave v centru Vidma, pa tudi k zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi v samem centru.
V načrtu imamo tudi cestno povezavo kapela-Podleh-nik (nad Vidmom), ureditev ceste Zadravec, modernizacijo ceste proti vaškemu domu v Majskem Vrhu in še nekatere druge investicije, vendar je vprašanje, kdaj jih bomo lahko tudi uresničili. Ko hodim po terenu, tudi zdaj, ko naše krajane obiskujemo z gasilskimi koledarji, me ljudje veliko sprašujejo in lahko povem, da so nekateri zadovolji z razvojem, še posebej tam, kjer so dobili asfaltno cesto. Vsaj dva, trije odseki cest pa so še potrebni modernizacije.
Center KS in občine bi lahko še bolj zaživel.
Martin Štrafela, župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KS Videm Andrej Rožman so na novo urejeno in razširjeno cesto v Šturmovcih tudi uradno predali v uporabo. (Foto: David Rožman)
Ljudje v centru pa niso najbolj zadovoljni z razvojem, mi povejo, in za tako obsežen razvoj bi v občini potrebovali še veliko sredstev. Načrti so narejeni, tudi plan za 2010, videli pa bomo, kaj od načrtovanega bomo dejansko lahko izpeljali.«
Rožman je prepričan, da bi lahko bolj zaživel tudi sam center občine in krajevne skupnosti, čeprav je dobro obiskan ob vsaki kulturni,
športni ali kaki drugi prireditvi, kar je po njegovem mnenju zelo pohvalno. Omenil je tudi nabavo novega gasilskega vozila PGD Videm, ki bo kmalu tudi dokončno urejeno z nadgradnjo in predano gasilcem v uporabo še pred koncem leta, čeprav ga bodo uradno krstili šele v prihodnjem letu.
TM Foto: TM
V KS si želijo, da bi ob cesti od pokopališča do kapele in Cernilovih vendarle zgradili hodnik za pešce.
KS Polena v letu 2009
Člani krajevne skupnosti Dolena so se skozi leto srečevali na rednih sejah in se trudili, da bi uresničili vse tisto, kar so zapisali v plan dela za leto 2009. Najpomembnejša pridobitev je bila na področju cestne infrastrukture, saj so jeseni v uporabo predali na novo urejen odsek ceste čez Strmec.
Predsednica KS Dolena Marija Belšak je ob izteku koledarskega leta povedala, da je za KS še eno uspešno leto. Uspelo jim je namreč realizirati načrte, ki so si jih zastavili. Izpostavila je predvsem pomembno pridobitev v cestni infrastrukturi, saj so se v mesecu oktobru veselili ob odprtju moderniziranega
cestnega odseka v Strmec, v skupni dolžini 2,2 km. Čeprav bi bil modernizacije potreben še marsikateri cestni odsek v njihovi KS, pa letos žal ni bilo na voljo več sredstev.
Belšakova je še dodala, da si želi, da bi se razvoj v njihovi KS v prihodnjem letu nadaljeval in da ne bi pozabili na ta del občine. Načrti za prihodnje leto so narejeni, ciljev in želja je mnogo, vse pa bo odvisno od tega, kolikšen del sredstev jim bo prinesel občinski proračun. Prav tako bodo skrbeli za razgibano društveno življenje, dobro sodelovanje s krajani in vodstvom občine, saj lahko le s sodelovanjem in z roko v roki
naredijo več za boljši jutri.
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV, NAJMLAJŠE OBISKAL BOŽIČEK
Kot vsa leta doslej so tudi letos že tradicionalno v Dole-ni organizirali srečanje starejših krajanov, družili pa so se v soboto, 12. decembra, v domu krajanov Dolena. Zbrane, teh je bilo letos nekoliko manj kot prejšnja leta, je najprej pozdravila Marija Belšak, predsednica KS Dolena. Izrazila je veselje, da so se odzvali njihovemu povabilu, vsem pa zaželela predvsem zdravja, hkrati pa dodala željo, da se
prihodnje leto spet srečajo. Starejše krajane je nagovoril tudi župan Friderik Bračič, ki je na kratko strnil letošnje uspehe videmske občine, krajanom pa zaželel veselih, predvsem pa zdravih dni na jesen življenja. Prireditev sta popestrila tudi muzikanta FD »Rožman« Dolena, starejši pa so ob pogostitvi veselo kramljali in prav gotovo obudili spomin na marsikateri dogodek iz mladosti.
Popoldan pa so se v domu krajanov mudili še najmlajši, saj jih je z obiskom razveselil Božiček in jih — tako kot starejše krajane — tudi obdaril.
Besedilo in foto: PK
Rožamrinovci so na novi cesti tudi plesali.
CaTV novice
Komisija za CaTV občine Videm je imela 2. decembra svojo redno sejo, na kateri smo pregledali aktualne naloge pri delovanju CaTV-sistema. Ugotavljamo, da je nadaljnji potek modernizacije v zaostajanju, še posebej ob opozorilu Antona Jusa. Glede na to, da je bilo planirano, da v letu
2009 zagotovimo možnost popolne ponudbe v celotnem obstoječem omrežju, se to v delu naselja Lancova vas ni zgodilo. Ker na seji zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo predstavnika Telemacha, smo sprejeli naslednji sklep: Od Telemacha pričakujemo, da bo modernizacija, ki je bila
predvidena v letu 2009, čim prej opravljena. Spremembe je na kratko predstavil predsednik komisije za CaTV: Telemach ima nove lastnike, nove poslovne odločitve, nova je programska shema in postavljena je nova platforma.
Aktualno je tudi vprašanje
širitve omrežja kabelskega sistema. Gospod Krajnc je predstavil aktivnost, ki se je odvijala v KS Pobrežje na pregledu možne širitve omrežja v smeri Marele in Nahbergerja. Predlog je bil, da občani prevzamejo izkop, Telemach da kabel, cena priključnine pa znaša od 150 do 200 €. Po
Občane, organizacije in društva seznanjamo, da lahko v informativnih zapisih, ki so na spodnji strani SIP TV, posredujejo brezplačna sporočila. Vse to lahko sporočajo tako elektronsko na info@siptv.si kot na telefonsko številko 02 754 00 30.
tej ponudbi ni bilo nadaljnje akcije. Gospod Rožman je opravil razgovore v Šturmovcih in tudi za haloški del, vendar, glede na pogoje, ni bilo dovolj interesa.
Nasploh ugotavljamo, da je prisotnost SIOL-a in višina udeležbe pri občanih negativno vplivala na širitev mreže. Kljub temu pa bi veljalo peljati aktivnosti, da bi se kabelska mreža širila v nova okolja, vsaj tam, kjer je možno zagotoviti kritično maso. Obstajajo pa tudi nekatere težave pri delovanju SIP TV (realizacija letne pogodbe, tehnične težave v prenosu programov kabelski mreži). Gospod Veselič ugotavlja, da so občasne težave pri prenosih signala iz T2 v omrežje Telemacha, kar pa je možno rešiti na naslednje načine:
- z direktnim prenosom signala v Maribor in vključitev le-tega v digitalno mrežo Telemacha. Tukaj so priza-
devanja SIP TV, da pride v digitalno mrežo Telemacha in priporočilo k temu dodaja tudi komisija, saj bi ta varianta pomenila najboljšo rešitev;
-	z dodatno omarico pod pošto, pri čemer je še treba urediti vprašanje vstopa v garažo;
-	z vklopi s strani T2, vendar je predpogoj, da je o zastoju slike pravočasno obveščen. To je tudi trenutno najhitrejša rešitev, zato se porabnike SIP TV poziva, da takoj, ko opazijo zastoj v sliki, to sporočijo na številko 041 618 044.
Težave pa so tudi v zagotavljanju finančnih sredstev s strani občine Videm. Občina ima v proračunu 11.000,00 €, za popolno letno oddajanje pa bi potrebovali 16.000,00 €. Ker sta v obsegu denarja tudi obseg in kvaliteta usluge, smo v razgovoru iskali različne rešitve. V letu 2009
Komisija CaTV Videm se je letos večkrat sestala.
imamo tako cca 3.000,00 € nepokritih obveznosti. Razprava je tekla od možnosti popolne produkcije do ukinitve programa. Komisija je na koncu ocenila, da je program vedno kvalitetnejši in je potreben. Zal pa finančna sredstva ne omogočajo dovolj oddaj (mesečnih kronik). Zato se bo SIP TV vklopil v razpoložljive finance in nam posredoval podatke o možnem številu kronik. Mi pa bomo skupaj, glede na dejavnost v občini, predlagali možne termine. Še vedno pa obstaja poziv županu in občinskemu svetu, da zagotovi potrebna sredstva, kar bi
omogočilo, da SIP TV zagotovi dovolj kvalitetnih oddaj. Če velja rek »Koliko denarja, toliko muzike«, bomo v letu 2010 gledali nekoliko manj informacij iz občine Videm. Čeprav želimo videti kronike, ki bodo zajele čim več, vemo, da so informacije pokvarljivo blago, in prav lahko se nam zgodi, da informacija po nekaj mesecih ni več novica. Oblikovalci programa so pripravljeni, kolač informacij pa bo tudi tak, kot ga zmore občinski proračun.
Mag. Janez Merc, predsednik Komisije CaTV Foto: TM
Martinov vinski praznik v Leskovcu
Veselo, zabavno, ob dobri kapljici in kulinaričnih dobrotah, je potekalo letošnje osrednje Martinovanje občine Videni v soboto, 7- novembra. Skupno martinovanje je pripravilo TD Klopotec Leskovec v Halozah, potekalo pa je v velikem šotoru in tam so se predstavila mnoga društva, ki so tako ali drugače povezana z vinom in praznikom sv. Martina.
Ali je bila odločitev občine, da letos priredi eno veliko martinovanje, dobra ali slaba, prepuščamo občanom, vsekakor pa je bila to pogumna odločitev tistih, ki so ta izziv sprejeli. Leskovčani so se na veselo martinovanje dobro pripravili, dobro so se oskrbeli z vsemi dobrotami, ki za martinovo ne bi smele manjkati. Posamezna društva so svoj predstavitveni kotiček
našla na posebnih stojnicah, ki so bile dobro založene z vinom in ostalimi dobrotami, vse pa so bile zelo dobro obiskane.
Ves popoldan je v prireditvenem šotoru potekal tudi kulturno-zabavni program, na šaljiv način so krstili mošt, za čisto pravi blagoslov pa je poskrbel leskovški župnik Edi Vajda. Zbrane pod šotorom so pozdravili tudi nekateri gostje, med njimi tudi župan Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič.
Franc Stopajnik, vodja letošnjega Martinovanja v občini Videm, sicer pa predsednik
odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, je po prireditvi povedal: »Namen letošnjega skupnega občinskega Martinovanja v Leskovcu je bil, da bi se čim več vinogradnikov zbližalo na skupnem občinskem Martinovanju, pa tudi, da bi na prireditev privabili čim več ljudi. S tem nismo želeli ogrožati manjših martinovanj, ki so v naši občini že tradicija, ampak narediti skupno prireditev in jo kar najbolje promovirati. Letošnja odločitev se je izkazala za zelo dobro, na martinovanje so mnogi pozitivni odmevi in s tem bomo prav
gotovo nadaljevali. Če bomo prireditev selili, v tem trenutku težko kar koli rečem, vsekakor pa je mnenje mnogih, naj martinovanje ostane v Halozah, med vinorodnimi
griči, kjer se »družita« belo in rdeče vino, skratka, naj bo v krajih, kamor tudi spada.«
TM
Foto: Rado Škrjanec
Spoštovane občanke in občani
Leto 2009 se počasi izteka. Hvala vam za vaše dobro sodelovanje, strpnost, prizadevnost in prispevek, ki ste ga dali k razvoju v občini Videm. V novem letu 2010 nas čakajo nove naloge, projekti, imamo veliko želja in dobrih idej. Trudili se bomo, da jih
uresničimo skupaj z vodstvom naše občine.
Vesel božič, v novem letu pa veliko zdravja, miru in dobrega sodelovanja z vsemi.
	SREČNO 2010!	
KS Dolena	KS Lancova vas	KS Leskovec
Marija Belšak, predsednica in člani sveta KS	Anton Jus, predsednik in člani sveta KS	Franc Kozel, predsednik in člani sveta KS
KS Pobrežje Ivan Krajnc, predsednik in člani sveta KS	KS Soviče-Dravci-Varej a Marjan Jelen, predsednik in člani sveta KS	KS Videm pri Ptuju Andrej Rožman, predsednik in člani sveta KS
KS Tržeč		KS Sela
Dušan Serdinšek, predsednik in člani sveta KS		Anton Peršuh, predsednik in člani sveta KS
Martinovo - pomemben praznik za Leskovec
V turističnem društvu so izdelovali tudi adventne venčke.
Osrednja občinska prireditev ob martinovanju je bila letos v Leskovcu. Organizator je bilo TD Klopotec Leskovec v Halozah. Zgodovinska dejstva so nas že pred 15 leti pripeljala do ideje, da s to prireditvijo obudimo in ohranjamo ljudska izročila. Ze pred desetletji je martinovo predstavljalo pomemben praznik za naš kraj v času zahvalne nedelje.
Prav takrat so večji pridelovalci vina in ostalih kmetijskih pridelkov povabili na praznovanje ob zaključku spravljanja letine vse, ki so skozi leto pomagali, ter ostale znance in prijatelje, predvsem iz mest. V zahvalo in veselje ob takem srečanju so bile mize bogato obložene. Manjkati ni smel puran, ki ga je kasneje nadomestila gos, pa
tudi potice in sadni kruhi so bili na mizi. Dobro pojedino so pospremili tudi s šaljivimi krsti mošta, našemljeni škofi Martini so celo hodih od kleti do kleti in na zabaven način spreminjali mošt v vino. Delček vsega tega smo prikazali tudi v našem kulturnem programu. Mošt je najprej krstil farni župnik, potem je sledil krst mošta na šaljiv način. Da se je mošt spremenil v vino in da bo vino čez leto dobro zorelo, pa bosta skrbela tudi častna kletarja Edi Vajda in Marjan Kramer s pomočniki. Vsi prinašalci mošta so bili vpisani v Knjigo vinogradnikov. Knjiga se bo do naslednjega martinovanja hranila v prostorih TD Klopotec. Stojnice so ponujale jedi in pijačo za ta čas.
Da je bila prireditev zelo
uspešna, dokazujeta izredno velik obisk in zadovoljstvo vseh gostov.
Posebna zahvala gre vodstvu Občine Videm in županu Frideriku Bračiču, da so prireditev, ki sodi v naš kraj, podprli v takšni širini. Se posebej pa smo veseli in ponosni, da smo prav v našem društvu obudi-
li ljudsko izročilo in jo prek politike popeljali v takšno širino.
Upamo, da bo za to prireditev tudi v bodoče ostal posluh v tolikšni meri.
Kristina Orlač Foto: arhiv TD
Robert Hameršak drugi pobreški kletar
pobreško vinsko kletjo, kot so dejal, da so se z vinom iz nji-pretakanje, praznjenje vode iz hove kleti predstavljali skozi kleti po neurju ...	vso leto, pri raznih delo-
Predsednik KS Pobrežje Ivan vnih akcijah, kot tudi raznih Krajnc je v svojem nagovoru dogodkih, izvedli pa so še
V KS Pobrežje so martinovanje po pobreško pripravili v četrtek. Violeta Flajs, ki je povezovala program, je pou-
darila, da je bil četrtek izbran s posebnim namenom. Ob četrtkih so se namreč odvijali vsi večji dogodki, povezani s
Martinovanja v Pobrežju so se udeležili tudi župan Friderik Bračič s soprogo, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, poslanec DZ RS Branko Marinič in še nekateri drugi gostje ter mnogi domačini.
Čestitke prvega kletarja Friderika Šimenka novoizvoljenemu pobreškemu kletarju Robertu Hameršaku
kletarjev pohod na Gorco k dosedanjemu kletarju Frideriku Simenku.
Na 21. redni seji KS Pobrežje so potrdili 2. pobreškega kletarja. Častni naziv je prejel Robert Hameršak, podkletar pa je postal Janko Rogina. Za slednjega se je novi kletar odločil, ker je njegov sosed in
ga tako zelo dobro pozna. V šali pa je povedal, da je podkletar prestal poseben test, saj so ga poslali na pregled v Rogaško Slatino, tako da bo to funkcijo sposoben opravljati. Novi kletar se je vsem zahvalil, da so mu zaupali to odgovorno nalogo, obenem pa je obljubil, da vino v kle-
ti ne bo »presahnilo«, če bo potrebno, pa bodo za kakšen nasvet poprosili tudi starejše. Vaščani so sode pridno napolnili s kvintonom in belim vinom ter tako poskrbeli, da bosta novoizvoljeni kletar in podkletar imela kaj k delu in da grla ob raznoraznih dogodkih ne bodo suha. Med
številnimi zbranimi pa so bili tudi župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc in poslanec DZ RS Branko Marinič.
Besedilo in foto:
Stanka Letonja
Martinovanje po pobreško
Na Martinovo soboto, 7. novembra, so martinovali tudi v Pobrežju. Ob dobri glasbi Tria Zamet, odličnem pečenem krompirju, mesnih dobrotah, moštu in srečelovu so domačini veselo pričako-
vali, kako bo sveti Martin iz mošta naredil vino.
Tudi letos so izbirali šampiona »pobreški kvinton 2009«, laskavi naziv pa je pripadel zdaj že bivšemu pobreškemu kletarju Frideriku Simenku.
Komisija, ki je ocenjevala letošnji pridelek, ni imela lahkega dela.
Naziv šampion »pobreški kvinton 2009« je pripadel zdaj že bivšemu pobreškemu kletarju Frideriku Simenku.
Nič manj laskavo 2. mesto je pripadlo Slavku Koledniku, 3. mesto pa sta si delila Suzana Fridauer in Srečko Bedrač. Šestčlanska komisija je tako izbrala najboljše vaške pride-
lovalce kvintona, in kot kaže, se za pridelovanje te samo-rodne sorte vina ne gre bati.
Stanka Letonja
Martinovanje Pobrežje 2009 - nagrajenci v družbi predsednika FD Pobrežje Andreja Forstneriča
Utrinek iz veselega martinovanja v Pobrežju
S kozarcem z Martinovanja v Veliki Varnici
Pri Zveličarjevi kapeli v Veliki Varnici so se le nekaj dni po martinovem vinarji in domačini v velikem številu zbrali na že tradicionalnem blagoslovu mošta. Veliko jih je prineslo svoj letošnji pridelek, ki gaje — poleg Martinove gosi — pri kapeli blagoslovil župnik Edi Vajda.
Drugi del veselega martinovanja pa so domačini pripra-
vili na Zveličarjevi domačiji, kjer je bilo luštno in veselo vse do jutra. Veselo družbo je v Veliki Varnici pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Manjkalo ni humorja in pristnega narečja, lepe slovenske pesmi, ki so jo zapele leskov-ške pevke in pevci Mejaši, za dobro voljo vseh zbranih pod šotorom pa so poskrbeli tudi
Manjkalo ni humorja in pristnega narečja.
Letošnji pridelek je - poleg Martinove gosi - pri kapeli blagoslovil župnik Edi Vajda.

domači muzikanti. Pohvalo si zaslužijo prav vsi, ki so pomagali v organizacijskem odboru, še posebej pa še vse gospodinje, ki so pripravile okusne jedi in spekle veliko odličnih sladkih dobrot. K tem se je dobro podala tudi vinska kapljica, ki je na haloškem martinovanju seveda ni manjkalo in so jo točili v
posebej za letošnji Martinov dogodek pripravljene kozarce. In še gospodarja Andreja Cafuta velja omeniti, ki je za dobro postrežbo poskrbel kar v svoji kleti, kjer pa so se nekateri obiskovalci še posebej radi zadržali. Tradicija se torej nadaljuje.
TM
Foto: Rado Škrjanec
Martinovali tudi v Skorišnjaku
Na poti od Blaževe kapele do družine Baniček ...
Tudi letos, kljub vsemu navkljub, so se v Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka odločili, da martinujejo po starem. Kot je v Skorišnjaku že tradicija, so tudi letos martinovanje pričeli pri Blaževi kapeli, kjer je pred zbrano množico ljudi farni župnik Edi Vajda blagoslovil mošt. Samo martinovanje pa so nato tiadaljevali pri družini Baniček. Martinovanje v Skorišnjaku je letos potekalo v soboto, 7. novembra. Vse zbrane so najprej s pesmijo pozdravili ljudski pevci Mejaši, nato pa jih je nagovoril Brane Orlač. V
svojem nagovoru je poudaril, da je god sv. Martina za vinogradnika poseben dan. Mošt postane vino, vendar je do vina za vinogradnika dolga pot. Potrebno je veliko truda in spoštovanja do vinograda, ki ga vinogradnik neguje skozi vse leto in se bori proti boleznim ter vremenskim neprilikam. Nato pa to žlahtno kapljico neguje v kleti in jo ponudi ob takšnih in drugačnih priložnostih. Ob koncu svojega nagovora je povabil vse vinogradnike, ki so s seboj prinesli mošt, da so ga zlili v skupen sodček. Program je nadaljeval farni župnik Edi
Vajda s sveto mašo, med katero je mošt krstil v vino.
Po sveti maši je Orlač še povedal, da znotraj Društva za raz-
voj in napredek Kocil deluje sekcija za vinogradništvo, ki za vinogradnike pripravlja in organizira razna predavanja,
analizo vina, delavnice ter ocenjevanje vin. Iz leta v leto se na ocenjevanju pokaže, da se trud splača, saj je v Skoriš-njaku vedno več zelo dobrih vin z zelo visokimi priznanji. Predsednik društva Franc Emeršič je nato odprl pipo na
sodčku, iz katerega so obiskovalci poskusili mlado vino in se z njim okrepčali za pot do družine Baniček, kjer se je martinovanje letos tudi nadaljevalo. Za obiskovalce so pripravili jedačo in pijačo, za pecivo pa so poskrbele gospo-
dinje iz Skorišnjaka. Glasbe in dobre volje ni manjkalo vse do jutranjih ur.
Iz leta v leto so v Skorišnjaku bolj zadovoljni z obiskom ob martinovanju. Pravi prijatelji pa so postali z vinogradniki iz Velike Varnice, ki so jih tudi
letos počastili s svojim obiskom. Vabljeni tudi vi v Sko-rišnjak, če ne prej, naslednje leto ob martinovem.
Melita Turk
Blagoslov Helačevega križa v Skorišn jaku
Farni župnik Edi Vajda je v prisotnosti domačih in obiskovalcev blagoslovil prenovljen Helačev križ.
V mesecu juniju so bili v Skorišnjaku priča blagoslovu prenovljenega Helačevega kriza, ki gaje prenovila družina Smigoc iz Skorišnjaka 41. Brane Orlač je predstavil zgodovino križa, blagoslov pa je med sveto mašo opravil farni župnik Edi Vajda. Zgodovina Helačevega križa sega v leto 1870, ko sta ga postavila Gera in Jurij Smigoc. Skozi desetletja je bilo potrebno za križ skrbeti in ga vzdrževati. Kljub temu so vremenski vplivi na križu pustili globoke rane, prav tako so temu pripomogle medvojne in povojne razmere, kar je imelo za posledico izredno slabo stanje. Leta 1948 je bil križ v tako slabem stanju, da je žal klonil, in morali so ga podre-
ti. Kipa Jezusa in Marije so skrbno hranili na podstrešju, medtem ko je sam križ strohnel. Na Helačev križ je ostal le še spomin. Od takrat je na tem mestu nastopila velika praznina, saj je hribček ostal brez božje podobe. Praznino sta začutila tudi domačina Ivanka in Jože Smigoc, ki sta imela željo ponovno postaviti križ na tem mestu.
In tako se je tudi zgodilo. S pomočjo številnih ljudi, ki so s svojim znanjem in delom pripomogli k ponovni postavitvi križa, je danes križ spet v ponos ljudem in kraju.
Med obredom svete maše je Helačev križ blagoslovil farni župnik Edi Vajda, ljudski pevci Mejaši pa so s svojim petjem popestrili sam dogo-
dek. Obiskovalce tega dogodka je po sveti maši še čakala manjša pogostitev, ob kateri so se skupaj z družino Smigoc poveselili in nazdravili uspešno opravljenemu delu.
Brane Orlač je svoj govor
zaključil z naslednjimi besedami: »Upam, da se bodo popotniki ustavili pri tem križu in izbrali pravo smer, da bo njihova pot pot veselja, sreče in ljubezni.«
Melita Turk
Vinogradniki Velike Varnice med dravskimi splavarji
V društvu vinogradnikov iz Velike Varnice se vedno trudijo, da ostane njihovo bistvo druženje, pa naj bo to pri delu, kakor tudi pri prijetnejših opravilih. Tako so si tudi letos privoščili izlet, na katerem so uživali v spoznavanju Slovenije.
Odpravili so se v rudnik Velenje in se v avtohtonem okolju seznanili z delom rudarjev. Ker je to bilo zelo naporno delo, je bila logično nasled-
nja postaja obisk pivovarne. Kozarec ohlajenega piva, temnega ali svetlega, pač zmeraj prija. Za konec pa so prihranili spust po reki Dravi s splavom. Po sprejemu pri splavarjih in njihovi predstavitvi je sledilo splavarjenje, ki sta ga popestrila harmonikar in odličen splavarski golaž. Vseskozi pa je bila prisotna obilica dobre volje, ki je v tem društvu res ne manjka.
Jože Junger
Druženje na splavu jim bo ostalo v lepem spominu. (Fotoarhiv društva)
V Majskem Vrhu postavili klopotec
Čeprav smo grozdje že obrali, Martin je mošt že spremenil v vino in klopotec smo pospravili do prihodnjega leta, pa nam ostaja spomin na prijetno druženje ob postavitvi klopotca v Majskem Vrhu.
Harmonika ni smela manjkati ...
Vlado Trafela in Ivan Krajnc v svoji značilni kuharski pozi
V Majskem Vrhu se je zbrala velika druščina.
V začetku avgusta, ko se že po tradiciji postavljajo klopotci, smo tudi v Majskem Vrhu organizirali druženje s postavitvijo klopotca, kot je že v navadi. Zbrala se je velika druščina, ki se je želela udeležiti tega haloškega praznika. Ko smo prišli, so nam najprej postregli s kozarčkom vina in prigrizki. Kmalu se je zaslišal tudi glas harmonike, saj glasba na takem dogodku vsekakor ne sme manjkati. Sledilo je sestavljanje klopotca in seveda glavno dejanje, ko so klopotec postavili na vrh stebra. Ob harmoniki je klopo-
tec zapel tudi svojo pesem. Domačini so pripravili veliko dobrot, sline pa so se nam najbolj pocedile, ko sta nam Vlado Trafela in Ivan Krajnc pripravila bograč. Skupina kuharjev bograča, ki sta jih tokrat predstavljala omenjena domačina, pa se lahko pohvali z več nagradami za svoj kuharsko mojstrovino.
Dobra hrana, dobra glasba in prijetni ljudje, vse to je bila kombinacija, ki je vodila v prijetno druženje in obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo.
Laura Rožman
V Šturmovcih se imamo zmeraj lepo
Priznati moramo, da nam v Šturmovcih nikoli ni dolgčas. Včasih sami poskrbimo za kakšno druženje ali prireditev, drugič pa se nam priložnost za praznovanje ponudi ob kakšni novi pridobitvi. Tudi letošnjo jesen smo v Šturmovcih imeli trgatev. Za veliko mošta se imamo zahvaliti predvsem zakoncema Feguš, ki sta prispevala velik delež grozdja. Beračev je bilo veliko, prav tako hrane in pijače. Pozabili nismo niti
na kostanje in dobro voljo, ki je za vsako druženje tako ali tako najbolj pomembna.
Le dobrim idejam in delovnim rokam se imamo zahvaliti, da imamo v Šturmovcih vse to, kar smo pridobili v preteklih letih: vodovod, Petrovo domačijo, asfaltne ceste ... Cesta, ki je pred obnovitvijo povezovala Videm in Markovce, je bila na nek način hujša od makadamske. Bila je zelo nevarna. Sedaj pa imamo cesto, ki je lahko vzor marsi-
Nasmejani obrazi kažejo, da je na trgatvi v Šturmovcih priteklo veliko žlahtnega mošta. (Foto: LR)
Na otvoritvi obnovljene ceste v Šturmovcih se je zbralo veliko domačinov in povabljenih gostov. (Foto: David Rožman)
kateri drugi občini, nam pa v ponos. Največ užitka bodo na tej cesti imeli kolesarji in sprehajalci ter seveda pametni vozniki. V Šturmovcih se najde veliko lepih kotičkov, če jih obiščeš peš ali s kolesom. Zato je moderna cesta, na
otvoritvi katere smo se zbrali 24. 10. 2009, zelo dobrodošla. Evropske države imajo moderne kolesarske poti in nekaj dajo na rekreacijo in varnost. V Sloveniji smo glede tega še na začetku in morda je to dokaz, da lahko kolesarska
pot poveže občine in vasi. S tem bomo prispevali dobro naravi, varnosti in zdravju. Upamo, da bo takšna pot v bližnji prihodnosti povezovala Videm s Ptujem.
JAKOB KRAJNC NOVI ŠTURMOVŠKI KLETAR
Letos smo martinovanje Štur-movčani organizirali v lastni režiji. Sicer ga nismo izpeljali po načrtih, saj smo predvidevali več zunanjih gostov, pa je situacija nanesla tako, da smo bili samo domačini. Povedati moramo, da nam je bilo tudi tako lepo. Ob dobro obloženih mizah smo dolgo posedeli, saj so se gospodinje potrudile in prav tekmovale v peki kruha, peciv, rib ...
Izbrali smo tudi novega kletarja. Letos je čast doletela Jakoba Krajnca, ki mu želimo oblilo uspeha pri delu, ki ga na Petrovi domačiji nikoli ne zmanjka.
Moramo pa se tudi pohvaliti, da smo bili vse leto zelo pridni, saj nas je že obiskal Miklavž in napovedal veseli december, ki bo zapolnjen s praznovanji. Miklavž je obdaril otroke, čeprav moramo priznati, da so jih parklji pošteno prestrašili, pa zato ni bilo nobene potrebe, saj so vsi otroci zelo pridni.
Na Petrovem imamo veliko načrtov. Upamo, da nam bo vsaj nekaj od teh uspelo uresničiti, in takrat ponovno kaj zabeležimo.
Laura Rožman
Veseli meseci z Veselimi Jožeki
Že nekaj časa, odkar deluje skupina Veseli Jožeki pri KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, je v našem okolju čutiti veliko veselja in dobre volje, ki jo razdajajo muzikanti. Dober glas širijo po domači občini, slišati pa jih je bilo tudi širom po Sloveniji in preko naših meja. Jožeki so prepričani, da so prav gotovo najboljši promotorji videmske občine.
S svojimi nastopi želijo pri poslušalcih in gledalcih zmeraj narediti dober vtis in to jim tudi uspeva, pravi vodja skupine Jože Hrga, ter dodaja, da svojo občino ponosno predstavljajo tudi skozi svoj zaščitni znak, v katerem so simboli videmske občine. Tudi v letu, ki se izteka, so Veseli Jožeki nastopili na
mnogih domačih prireditvah in v okolici, v veliko veselje pa jim je bilo s harmoniko pozdraviti svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zav-ca, ki se je pred dnevi vrnil iz Južnoafriške republike, kjer je dosegel sanjski naslov. Jožeki so zaigrali in zapeli tudi legendi narodnozabavne glasbe pri nas, Lojzetu Slaku, ob njegovem rojstnem dnevu. Resnično veliko, okrog 40, pa je bilo veselih dogodkov skozi leto, na katerih so odmevale harmonike Veselih Jožekov, doživeli pa so tudi žalosten dogodek, saj jih je sredi ustvarjanja in polno načrtov zapustil harmonikar Jožek Grabrovec.
»Za vse, kar smo doživeli z njim, za vse, kar je dal, smo mu iz srca hvaležni. Veseli Jožeki ga bomo ohranili v lepem spo-
minu,« je povedal Hrga.
Veseli Jožeki pa so že v pričakovanju novega leta 2010, ko bodo pripravili tudi tradicionalno prireditev Veselo na jožefovo (19. marca), na katero že sedaj vabijo vse svoje prijatelje, zbirajo pa tudi material za novo zgoščenko. Naj bo veselo in razigrano tudi v letu 2010, želijo Veseli Jožeki.
TM
Vaške igre v Pobrežju
Sredi septembra so se v Šport- »vaške igre«, v organizaciji nem parku Pobrežje odvijale Turističnega društva Korant
Trije najboljši na »ribiški tekmi za pokal Krajevne skupnosti Pobrežje«
iz Pobrežja in ŠD Pobrežje — veterani. Največ zanimanja za tiste, ki so kupili karte, je zagotovo požel svinjski bal. Do poznih večernih ur so obiskovalci nestrpno čakali lepo rejenega prašička, da opravi veliko potrebo in da ga nekdo odnese domov. Možnosti, kje bo to opravil, je imel natanko sto, saj se je gibal po prostoru, velikem 10 m2, kjer je bilo zarisanih sto kvadratov. Zbrani so ubrali nešteto taktik, kako prašička prepričati, da je čas, da opravi svoje in to prav na tistem mestu, ki so ga s srečko zakupili. Sod-
nik svinjskega bala Danilo Drevenšek je celo pokleknil in ubral metodo psihološkega pogovora, z željo pomagati tako utrujeni živali kot tudi sodelujočim. Ob svinjskem balu so se odvijali še dvoboji v malem nogometu in vlečenju vrvi. Videli smo lahko ekipe Bio proizvodi, Pobreški rangerji, Majpanarji in Zgenki. Podelili pa so tudi pokale trem najboljšim, ki so se pomerili na »ribiški tekmi za pokal Krajevne skupnosti Pobrežje«.
Stanka Letonja
Predsednice ženskih društev spoznavale ponudbo
na terenu
Srečanje predsednic društev podeželskih žena in kmetic iz občine Videni je bilo četrto zapovrstjo, udeleženke pa so se 19■ novembra podale na kratko strokovno ekskurzijo po občini. Seznanile so se s ponudniki izdelkov na trgu, obiskale nekatere znamenitosti in kmetije, predvsem na haloškem koncu, vmes pa se
dobile še z županom Friderikom Bračičem.
Skupnega druženja, ki je nastalo ob pomoči Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in tamkajšnje Kmetijske svetovalne službe, so se udeležile predsednice in predstavnice iz društva žensk Pobrežje, društva kmetic občine Videm, društva podeželskih žena in
Na kmetiji Korošec v Strmcu pri Leskovcu so jim predstavili prav posebno dopolnilno dejavnost, ki je povezana s predelavo ovčje volne.
deklet Lancova vas ter aktivov žena iz TD Klopotec Leskovec, PD Rožmarin Dolena in KD Sela. Prvi postanek so udeleženke naredile v Strmcu pri Leskovcu, na kmetiji Korošec, kjer se ukvarjajo s predenjem ovčje volne in z izdelovanjem različnih izdelkov iz volne. Podale so se tudi do etnografskega muzeja
v Veliko Varnico, na turistično kmetijo Korpič v Dravce, ogledale so si cerkvico sv. Janeza Krstnika v Dravinjskem Vrhu, obiskale uspešno družinsko podjetje Sveča v Pobrežju, druženje pa veselo zaključile v gostišču Majolka v Jurovcih.
TM
Foto: KSS Ptuj
Ženska druščina pri etnografskem muzeju v Veliki Varnici v družbi župana Friderika Bračiča
Lancovovaščanke aktivne in družabne tudi v
jesenskih mesecih
Članice društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so aktivne skozi vse leto, številne delavnice pa se zvrstijo predvsem v zadnjih mesecih koledarskega leta, saj so pred vrati božično-novoletni prazniki, ko imajo gospodinje veliko dela s pripravo bogato obloženih miz, k praznične-
mu vzdušju pa pripomorejo tudi lepo okrašeni domovi. Tudi letos so članice strnile vtise o preteklem letu in se skupaj poveselile na zaključku leta, letos v Gočovskem dvorcu v Gočovi. Letošnje praznovanje pa je bilo nekaj posebnega, saj je novemu letu družno nazdravilo okrog 130
V ' ■"£
Udeleženke tekmovanja v paver šnopsu v Gerečji vasi - ko imajo ženske karte v rokah, gre zares ...
Goba velikanka
3. decembra je Franček Zavec Zanimivost tega dneva: mar-iz Male Varnice našel gobo sikdo je »letel« v gozd, a žal velikanko. Tehtala je 1,10 kg ni bilo več tako velikega »ulo-in bila »zdrava«, čvrsta. Le kje va«.
je končala?	Besedilo in foto: NZ
Franček Zavec iz Male Varnice je našel gobo velikanko.
Predsednice aktivov žena (z leve: Lancova vas, Sv. Jurij ob Ščavnici, Vitomarci, Pobrežje in Dornava), ki so letos skupaj s svojimi članicami »družno« nazdravile novemu letu v Gočovskem dvorcu.
članic, ki delujejo v petih društvih Sp. Podravja, in sicer iz Dornave, Sv. Jurija ob Ščavnici, Vitomarcev, iz videmske občine pa sta se zaključka udeležila aktiva iz Pobrežja in Lancove vasi. Organizacijske niti je imela v rokah dornav-ska predsednica Angela Zgeč, ki je imela tudi pozdravni nagovor, v katerem je izpostavila, da si ženske premalokrat vzamejo čas zase. Prednovoletne zabave sta se udeležili tudi mag. Darinka Ratajc, dir. občinske uprave Videm, in soproga videmskega župana Julijana Bračič. Zabava z obilico smeha in plesa se je zavlekla pozno v noč, s skečem pa sta za humor poskrbeli tudi članici vitomarškega društva, ki sta zbranim predstavili aktualno dogajanje iz Kmetije slavnih.
TEKMOVANJE V PAVER ŠNOPSU
Zadnjo soboto v novembru so se štiri članice udeležile tekmovanja v paver šnopsu, ki ga je že 7. leto zapored organiziralo Društvo žena in
deklet Gerečja vas. Za igralne mize v gasilskem domu Gerečja vas je sedlo kar 18 tekmovalnih (ženskih) parov iz različnih okoliških društev, med njimi tudi dva para iz Lanove vasi. Prisotne je najprej pozdravila predsednica Anica Drevenšek, ki je v uvodnem nagovoru povedala, da je cilj »kvartopirskega« tekmovanja predvsem v druženju in izmenjavi izkušenj med društvi, vsem pa je zaželela tudi veliko kvartopirske sreče. Tekmovanje je budno spremljala 3-članska moška komisija, ki je najboljšim trem na koncu podelila tudi pokale. Večer so kvartopirke zaključile s pogostitvijo, ki so jo pripravile gostiteljice, prav gotovo pa bodo tudi prihodnje leto segle za igralne mize.
ADVENTNI VENČKI ZA LEPŠE PRAZNIKE
V Lancovi vasi ohranjajo tradicijo doma izdelanih adventnih venčkov, čeprav v današnji potrošniški družbi mnogi posežejo po izdelkih, ki jih ponujajo številni trgovci.
Delavnico so žene in dekleta organizirale v tednu pred prvo adventno nedeljo, razveseljivo pa je, da se jim vsako leto pridruži več otrok. Tudi letos je z nasveti in ročnimi spretnostmi pomagala cvetličarka Klavdija Malek, ki vsako leto poskrbi, da so adventni venčki še lepši, poskrbi pa tudi za zadnje modne novosti na tem področju. Poseben adventni aranžma pa so v društvu tudi
letos izdelale za dir. občinske uprave mag. Darinko Ratajc in župana Friderika Bračiča. Z njima se jima na simboličen način zahvalijo za dobro sodelovanje skozi vse leto.
DELAVNICA
PRAZNIČNIH
VOŠČILNIC
V začetku decembra so organizirale še zadnjo delavnico -tokrat so izdelovale božično-
Ustvarjalnosti pri izdelovanju prazničnih voščilnic ni manjkalo ...
Vsako leto se članice zberejo na delavnici izdelovanja adventih venčkov.
novoletne voščilnice. Delavnico je vodila Metka Emeršič, upokojena cvetličarka, ki se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja z izdelovanjem voščilnic. Nekaj idej je predstavila tudi v Lancovi vasi, hkrati pa poudarila, da lahko za voščilnice porabimo najrazličnejše naravne materiale (mah, želodove kapice, kavo, posušena semena ...). Prav gotovo pa ročno
izdelane voščilnice razveselijo vsakega naslovnika.
Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas vsem članicam, krajanom in občanom občine Videm vošči doživete in radostne božične praznike, v novem letu 2010 pa zdravja in mnogo veselih trenutkov z najbližjimi!
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Ženska društva na tekmovanju v lupljenju
najdaljšega olupka
Članice iz videmskih društev žena in deklet, ki so se udeležile
gospodinjskega večera v Zavrču.
Društvo gospodinj občine Zavrč je tudi letos organiziralo večer gospodinj, katerega osrednja tema so bila jabolka in grozdje ter kulinarične dobrote, kijih lahko pripravimo iz tega sadja. Gospodinjskega večera, ki je zajemal tudi tekmovanje v lupljenju jabolk, so se udeležila tudi štiri društva žena in deklet iz videmske občine.
Prireditev se je odvijala v soboto, 28. novembra, v kulturni dvorani v Zavrču. Zbrane je najprej nagovorila predsednica društva Jelka Belšak in povedala, da je
namen gospodinjskega večera predvsem v medsebojnem druženju različnih aktivov žena. Na tekmovanju v lupljenju jabolk je sodelovalo kar 14 tekmovalnih parov iz okoliških društev, med njimi pa so bile tudi članice iz videmskega, pobreškega in lancovovaškega društva žena, iz Dolene pa so tekmovale kar štiri članice (dva para). Cilj je bil, da tekmovalni par olupi jabolko tako, da bo olupek v enem kosu čim daljši. Prav vse skupine so dobile enako sorto jabolk in nož, čas pa ni bil omejen. Tekmo-
vanje je spremljala in ocenjevala 3-članska komisija, ki
je ob koncu skrbno in zelo natančno izmerila vse olup-
ke. Prvo mesta je osvojila ekipa iz Dražencev, saj je njihov olupek meril v dolžino kar neverjetnih 263 cm, druga je bila ekipa gospodinj iz Ptuja, tretje mesto pa so si »olupile« domačinke iz Zavrča. Prireditev so z ljudsko pesmijo obogatile tudi pevke tamkajšnjega kulturno-umet-niškega društva. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo jabolk in peciva iz jabolk ter grozd-
ja. Ob koncu pa se je oglasil še predsednik društva upokojencev Zavrč, ki je čestital zmagovalkam in tudi tistim, ki so se — žal — ta večer morale zadovoljiti z »malo krajšim«. Na srečo pa tekmovalk iz videmske občine ni bilo med njimi.
Besedilo in foto:
Petra Krajnc
«11		
	1 '	
■illHftl ifP'	|i I	
■FVIm 11/ I		>>
■Ji M "S	
	•7
V pričakovanju razglasitve rezultatov, katera je imela ta večer »najdaljšega« ...
Nova knjiga - Vitki po 40.
Na knjižnih policah je nova knjiga, ki vsaki ženski pomaga pri uresničevanju sanjske želje — postati in ostati vitka. V knjigi najdeta nasvete, kako imeti lepo postavo in
Knjiga je izšla pri založbi In obs medicus in je na volji v vseh knjigarnah. Avtorici knjige sta dr. Irene Kiihrer in Elisabeth Fischer. Knjiga je broširana z zavihki, ima barvne fotografije in vsebuje 132 strani.
veliko energije, kako do sveže in gladke kože. Predvsem pa je opisano, kaj se dogaja z našim telesom po 40. letu in kaj potrebujejo naše celice, da smo tudi v tem življenjskem obdobju zdravi in vitalni. Kakšno vlogo imata prehrana in gibanje po 40. letu? Avtorici predstavita hranilne snovi, ki so v tem obdobju še posebej pomembne — vse o vitaminih, mineralih in njihovem pozitivnem vplivu na telo; dobre plati in pasti hujšanja — kako ponovno vzpo-
staviti in obdržati normalno telesno težo? V knjigi najdete tudi obilico predlogov in receptov za zajtrke, napitke, najrazličnejše prigrizke, solate, juhe, testeninske, vegetarijanske, ribje in perutninske glavne jedi ter sladice. Zdravo pripravljene jedi po teh receptih zagotavljajo razkošje okusov. Z recepti in napotki iz knjige Vitki po 40. boste spodbudili celično presnovo: po nekaj tednih boste videti mlajši, počutili se boste sveži in živahni. S pomočjo knjige
lahko zaustavite proces staranja.
NZ
Videmsko gledališče uspešno skozi zadnje desetletje
Začelo se je z Ančko Selak in s Francem Kodermanom, igralcema z najdaljšim stažem v gledališki skupini KD Franceta Prešerna Videm, nadaljevalo pa z obujanjem spominov zadnjih desetih gledaliških let. Videmska gledališka skupina je namreč ponovno oživitev doživela natanko pred 10. leti s predstavo Gospa poslančeva, do
letos pa so na oder postavili že 12 predstav.
Desetletne spomine videmskih gledališčnikov je na zanimiv način skupaj zbrala in uredila v posebno knjižico Videmčanka Manja Vinko, ki jo največkrat vidimo kar na odrskih deskah, kjer se dobro znajde. V pogovoru s Selakovo in Kodermanom je Manja občinstvu razkrila
zanimive gledališke zgodbe, med drugim je bilo tudi slišati, da so Videmčani nekoč zelo radi igrali drame, da je bilo včasih tudi težko, pa vendar na koncu predstave zmeraj lepo. Takrat so poslušali glasen aplavz publike in to je bilo največje plačilo za trud, sta povedala Selakova in Koderman.
Nekdaj zelo uspešna gledali-
ška skupina videmskega kulturnega društva je namreč v letih od 1986 do 1998 doživela zatišje, znova pa so amatersko gledališče v Vidmu obudili pred desetimi leti pod režiserskim vodstvom Marije Cernila. Po Gospe poslančevi so se uspešnice na videmskem odru kar vrstile: Čarobnice, Pikica in Tonček, Življenje podeželskih plejbo-
jev, Samorastniki, Vaja zbora, Avdicija, Mama umrla dvakrat, Tri sestre, Babja kmetija in zadnja v sezoni 2008/09 — Partljičeva komedija Čaj za dve.
ujelo zadnjih 10 let, je dejal Smigoc. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pisali vseh 8 desetletij gledališkega ustvarjanja v Vidmu, ter pohvalil drobno knjižico avtorice Manje
Ančka Selak in Franc Koderman sta videmska gledališka igralca z najdaljšim stažem. Z njima je spomine obujala Manja Vinko.
Vse to je Manja Vinko zelo podrobno opisala v jubilejni, drobni knjižici, v katero pa je »spravila« še kratko zgodovino gledališča, slovar tujk, gledališki bonton, gledališke vraže in anekdote.
Predsednik KD Videm Jože Smigoc je v svojem nagovoru povedal, da je kulturna dejavnost v Vidmu dolga več kot 8 desetletij, da delo vsake sekcije raste in se razvija, vse pa je odvisno, koliko navdušencev se zbere okrog nje. Pri tem je pomembno, da se najdejo ljudje, ki imajo voljo do amaterskega ustvarjanja, in pri gledališčnikih se je to lepo
Vinko, ki ima po njegovem mnenju veliko vrednost. In še preden je gledališčnikom zaželel vso srečo, je opozoril na neprimeren oder, na katerem zdaj ustvarjajo tudi gle-daliscmki.
Videmski župan Friderik Bračič pa je gledališki skupini Videm podelil posebno zahvalo, ob tem pa povedal, da se morda niti ne zavedamo, kaj vse smo doživeli v teh desetih letih z videmskimi gledališčniki. Županovi čestitki videmskim gledališčnikom se je pridružil tudi Andrej Rožman, predsednik KS Videm pri Ptuju.
Obiskovalci so bili navdušeni
Vodja sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj, Iva Ferlinc, pa je ob tej priložnosti trem videmskim gledališčnikom podelila bronaste Linhartove
značke, prejeli pa so jih Srečko Bedrač, Manja Vinko in Andrej Fostnerič.
Besedilo in foto: TM
Županova zahvala videmski gledališki skupini
Srečko Bedrač, Manja Vinko in Andrej Fostnerič so prejeli bronaste Linhartove značke.
To so videmski gledališčniki, v njihovi družbi pa tudi videmski župan Bračič.
V Pobrežju srečanje pevcev in godcev
Zvok ljudske pesmi zlepa ne bo izzvenel, razna srečanja ljudskih pevcev in godcev pa so živ dokaz, kako petje in glasba povezujeta ljudi, generacije, narode. 21. novembra so v vaškem domu v Pobrežju pevci Folklornega društva Pobrežje pripravili 3. srečanje ljudskih pevcev Folklornega društva Pobrežje. Slednji, ki delujejo pod vodstvom Terezije Simenko, so letos obeležili že 11. obletnico svojega delovanja, dosedanjim ženskim članicam pa sta se pridružila dva nova člana.
Večerno druženje so začeli ljudski pevci iz FD Pobrežje s pesmijo »Pobrežje je prav lepa vas«, sledila pa je pesem »Lastovice so odletele«. Na
srečanju so zapele še pevke Trstenke iz Podlehnika, pevke FD iz Lancove vasi, ljudske pevke KD Sela, Urbančanke iz TD Destrnik, na harmoniko je zaigral mladi Blaž Flameršak iz Pobrežja, predstavili pa so se tudi ljudski pevci DU Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci DU Grajena s frajtonarjem, Veseli Jožeki, ljudski pevci FD Dole-na, ljudske pevke TD Klopotec Leskovec, ljudske pevke TD Podlehnik in muzikanti FD iz Lancove vasi. Večer so s pesmijo »En hribček bom kupil« zaključili gostitelji, pevci FD Pobrežje, zadonela pa je še skupna pesem vseh nastopajočih.
Vsekakor se ne gre bati, da bi
Na harmoniko je zaigral mladi Blaž Hameršak iz Pobrežja, dobitnik L nagrade na tekmovanju Štajerska frajtonarica na Hajdini, v starosti med 5 in 15 let.
S pesmijo so tretje srečanje začeli gostitelji - ljudski pevci FD Pobrežje
ljudska pesem utonila v poza-	prav začuti in sliši, da ljudi, ki
bo, in zagotovo drži rek, da	pojejo, povezujeta dobra volja
kdor poje, slabo ne misli. Ob in želja po petju ter ohranja-takšnem večeru, kot je bilo nju tradicije.
3. srečanje ljudskih pevcev	Besedilo in foto:
in godcev v Pobrežju, človek	Stanka Letonja
Ob zaključku srečanja je zadonela še skupna pesem vseh nastopajočih.
Selška jesenska noč s pevci in godci
Kulturno društvo Sela je 28. novembra v kulturni dvorani na Selih pripravilo 4. kulturno prireditev V jesenski noči, na kateri je letos v družbi domačih ljudskih pevk prepevalo in igralo še petnajst skupin od blizu in daleč. Priredi-
tev je uspela v vseh pogledih, jesenska noč pa je izzvenela v lepih slovenskih ljudskih pesmih, na katere smo Slovenci tako zelo ponosni. Selški kulturniki so zdaj, ko se je prireditev dobro prijela, odločni, da bodo s tradicijo nadaljeva-
li.
Ljudskim pevkam KD Sela so se na prireditvi V jesenski noči pridružili: pevci FD Pobrežje, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke DU Ptujska Gora, ljudske pevke KD Skorba,
ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke s Hajdine, pevci društva invalidov Kidričevo, mlada muzikanta Davorin Horvat in Primož Krajnc iz KD Sela, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudski pevci Fotografskega društva
Tezno Maribor, pevke Druge še ljudski pevci KD Trnovska pomladi DU Kidričevo, p e v-	vas in pevci Trta KUD Maksa
ke in godci FD Lancova vas, Furjana iz Zavrča, prvič pa so na Selih nastopili Vsem nastopajočim sta se na
Na selskem odru so prvič nastopili ljudski pevci iz Trnovske vasi.
Na koncu je bil oder kar premajhen za vse vodje skupin, ki so nastopile na prireditvi V jesenski noči.
Presdsednik KD Sela Alojz Auer in vodja pevk Antonija Kaučevič sta se zahvalila vsem nastopajočim.
Franc Koderman je vodji selskih ljudskih pevk Antoniji Kaučevič podaril posebno darilo - povečano fotografijo, ki je nastala ob nastopu pevk v Vidmu.
Ljudske pevke iz Sel so skupaj že enajst let ...
koncu zahvalila še predsednik KD Sela Alojz Auer in vodja ljudskih pevk Antonija Kaučevič, nastopajoče in zbrane v selski dvorani pa sta posebej nagovorila še videmski župan Friderik Bračič in predsednik Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje Franc Koderman, ki je pevkam za minulo 10-letnico podaril
posebno darilo. Na koncu pa so za postrežbo in kulinarične užitke poskrbele članice aktiva podeželskih žena Sela in prizadevni krajani, ki so goste lepo postregli in poskrbeli za veseli zaključek letošnjega druženja.
TM
Foto: Matej Pal, TM
Rožmarinovci gostovali v Somborju


Rožmarinovci so letos poleti gostovali v Srbiji.
Po 14-dnevnih aktivnih pripravah smo se Rožmarinovci sredi poletja odpravili na gostovanje v Srbijo, v pokrajino Vojvodina, v mesto Som-bor. V tem kulturno in zgodovinsko zelo bogatem mestu nas je gostilo tamkajšnje domače kulturno-umetniško društvo »Ravangrad«.
Tam smo nastopili na Mednarodnem srečanju folklornih skupin v kraju Bezdan, kjer so zraven nas sodelovale še skupine z Madžarske, s Hrvaške in iz Srbije. V večernih urah smo skupaj z gostiteljsko folklorno skupino pripravili celovečerni koncert v centru mesta Sombor. Skupaj z domačini smo se v kostumih udeležili še slavnostne maše ob prazniku žetve, sledilo je druženje z domačini, zvečer pa nastop v kraju Kolut. Po zelo dolgem poslavljanju od domačinov smo se polni novih dogodivščin odpravili proti domu.
USPEŠEN TUDI LETOŠNJI ROŽMARIN FEST
V petih večerih v mesecu avgustu smo Rožmarinovci skupaj s Turističnim društvom Ptujska Gora z raz-
ličnimi oblikami udejstvovanja na področju kulturne in ljudske dediščine ljudem prikazali bogastvo plesa, ljudske pesmi, besede, gastronomije in kostumov. Rožmarin fest se je pričel 16. avgusta z otvoritvijo kulinarične razstave, na kateri se je predstavila kulinarika Haloz, z naslovom »Od zrna do kruha«. Članice aktiva žena so z razstavo predstavile gastronomijo našega kraja in okolice na temo kruha. Razstavljeni so bili pripomočki, ki se uporabljajo pri sami pripravi kruha, prav tako so bile na razstavi kulinarične dobrote, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi različne vrste kruha. Zraven kulinarične razstave pa je v nedeljo potekala še ena prireditev, saj so se ljudski pevci domačega društva FD Rožmarin Dolena z gosti družili ob ljudski pesmi. Na prireditvi, ki je potekala pod naslovom »Lepe so nam Haloze«, so z ljudskimi pevci našega društva sodelovale še naslednje skupine: ljudske pevke kulturnega društva Sela, turističnega društva Podlehnik, društva upokojencev Ptujska Gora in Pevke druge pomladi Kidričevo.
20. avgusta je potekala prireditev z naslovom »Slovensko ljudsko slovstvo ob slovenskih ljudskih kostumih«. Na prireditvi je ob prebiranju slovenskega ljudskega slovstva potekala predstavitev slovenskih ljudskih kostumov po pokrajinah (modna revija). Bogato predstavitev kostumov celotne Slovenije smo pripravili ob pomoči naslednjih sodelujočih skupin: Akademske FS KUD Študent iz Maribora, FD Rožmarin Dolena in FD Markovci.
Rožmarin fest se je nadaljeval z etno večerom, na katerem je nastopila znana skupina »Mlada beltinska banda«, ki je naslednica legendarnih Kociprov. Večer so popestrili z izvajanjem ljudske pesmi in plesov iz Prekmurja. Nadaljevali smo z mednarodnim festivalom folklore — »IV. Rožma-
rin festom«. Na prireditvi so sodelovali nastopajoči iz Slovenije, Sienergija iz Hrvaške pa nam je žal zadnji trenutek odpovedala, tako da nam ni uspelo dobiti druge skupine. Sodelujoče skupine se publiki zaradi dežja niso mogle predstaviti v sprevodu, saj je prireditev potekala v telovadnici OŠ Majšperk. Prireditev se je tako pričela z otvoritvenim nastopom domače folklorne skupine Rožmarin iz Dolenc, nato so sledile predstavitve skupin KUD Pernica, FS KUD Otona Župančiča Artiče in FS Predgrad. Na koncu so skupine zapele še skupno pesem.
Letošnji Rožmarin fest pa smo zaključili z gledališko predstavo »Čistilka Marija« KPD Hajdina.
AKTIV ŽENA IN LJUDSKI PEVCI
Ponos društva so tudi ljudski pevci in pevke ...
Članice aktiva žena Dolena so v Števerjanu pripravile razstavo Od zrna do kruha.
Povabilo, da postanete naš član
Ce radi plešete, pojete, se igrate, izdelujete ročna dela, kuhate ... potem vas vabimo, da se pridružite kateri izmed naših sekcij. Včlanite se lahko tako, da izpolnite obrazec s pristopno izjavo, ki se nahaja na naši spletni strani http:// www.fd-rozmarindolena.nevladna.org/. Veseli bomo vaše pridružitve. Vaši Rožmarinove!
GOSTOVALI V ŠTEVERJANU
Aktiv žena FD Rožmarin Dolena je na povabilo Silvana Pittolia, predsednika fotografskega društva Steverjan, in Maje Humar, predsednice društva Briški grič, 14. novembra v Steverjanu pripravil razstavo pod naslovom »Od zrna do kruha«.
Z razstavo so članice aktiva žena skupaj z ljudskimi pevci FD »Rožmarin« Dolena ponesle majhen del naše
kulture v obmejni Steverjan. Tamkajšnjim ljudem smo tako prikazali, da so vinorodne Haloze kljub težkemu načinu življenja kulinarično in gastronomsko zelo bogate, predvsem na področju peke različnih vrst kruha. V popoldanskem času smo si najprej ogledali briška brda, ki so dežela sonca, češenj in grozdja, nato pa je sledil ogled muzeja in vinske kleti Draga. Zvečer je končno sledila otvoritev razstave »Od zrna do kruha«. Zraven naše
razstave pa je svoje umetniške fotografije razstavljal tudi Stojan Kerbler, ki prav tako prihaja iz našega konca in se trudi v fotografski objektiv objeti malega haloškega človeka ter slikovito pokrajino.
Bilo nam je v veselje predstaviti našo kulturo na drugem koncu Slovenije, tako da si želimo še več takšnih srečanj.
Slavica in Aleksandra Petrovič
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA PTUJ Jadranska 13, 2250 Ptuj, Slovenija
RAZPIS
za podelitev priznanj sveta Območne izpostave JSKD Ptuj za leto 2009
Območna izpostava JSKD Ptuj v skladu z 2. poglavjem Poslovnika OI JSKD Ptuj, razpisuje priznanja Sveta območne
izpostave za področje ljubiteljske kulture za leto 2009:
- PRIZNANJE SVETA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine,
- JUBILEJNA PRIZNANJA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine.
Predlog mora vsebovati:
1.	podatke o predlagatelju: naziv in poštni naslov društva-pred-lagatelja, matična številka društva - predlagatelja, ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja, telefon, fax, elektronska pošta.
2.	podatke o kandidatih: ime in priimek oz. naziv kandidata, Poštni naslov, za katero priznanje je kandidat predlagan, katera priznanja je že prejel.
3.	priloge: kratek življenjepis za posameznike s poudarkom na dosežkih na kulturnem področju oz. kratek povzetek o delu društva; utemeljitev, ki mora dovolj obširno navesti razloge, ki upravičujejo podelitev predlaganega priznanja.
Merila za podelitev priznanj
Vsako leto se podelijo največ 3 priznanja Sveta območne izpostave. Število jubilejnih priznanj ni omejeno.
Podelitev priznanja Sveta območne izpostave JSKD opravičujejo Predvsem pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela Posameznika ali društva na področju kulture. Priznanje se podeli: za izjemne dosežke pri organizacijskem delu; za razvijanje novih oblik in vsebin dela; za področje kulturne vzgoje in izobraževanja; Za raziskovalno delo; za strokovno svetovalno in mentorsko delo; za razvijanje kulturnega sodelovanja z drugimi društvi in zvezami društev; za publicistično delo; za dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
Podelitev jubilejnega priznanja Sveta območne izpostave JSKD upravičuje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let),
društva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti.
PODELJEVANJE PRIZNANJ
Priznanja Sveta območne izpostave JSKD se podelijo enkrat letno na proslavi ob kulturnem prazniku v občini, kjer je sedež izpostave. Podeli jih predsednik/-ica Sveta. O izbiri kandidatov odloča Svet območne izpostave JSKD Ptuj.
Jubilejna priznanja območne izpostave se podeljujejo na letnih oz. jubilejnih prireditvah društev. O podelitvi odloča na osnovi tega pravilnika in podeljuje vodja OI JSKD.
Predloge za jubilejna priznanja je treba oddati najmanj mesec dni pred prireditvijo, na kateri naj bo podeljeno.
Rok za oddajo predlogov za priznanja Sveta je do 11. 1. 2010 na naslov: Območna izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj, s pripisom »Za priznanja«. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni do 1.
2.	2010.
Svet območne izpostave bo obravnaval le popolne in pravočasno prispele predloge.
Razpis se posreduje vsem predsednikom kulturnih društev, osnovnim in srednjim šolam na območju območne izpostave in objavi v glasilih občin, za katere dela območna izpostava.
Silva Fartek, predsednica Sveta OI JSKD
Mlada režiserka posnela film z naslovom »10 dni«
Mlada režiserka z ekipo pred CID-om
Ta zgodba sicer ne prihaja iz nase občine, a je lep zgled in hkrati upanje, da pa vsi najstniki vendarle ne razmišljajo o tem, kako je smisel mladostništva zgolj v opijanju, slabi družbi ipd. In to zgodbo piše komaj 17-letna Natalija Rodošek iz okolice Ptuja. Za njo je že kar nekaj pomembnih korakov v svetu filmskega ustvarjanja. Posnela je dva videospota za raperja Zlatana Cordiča — Zlatka, naredila montažo videospota za skupino Select, nekaj kratkih filmčkov in montaž ... Pri njenem delu jo vzpodbuja in nad njo bdi slovenski režiser Mitja Okorn, ki je na Poljskem snemal zelo uspešno televizijsko serijo »39 in pol«, trenutno pa se posveča pripravam na svoj drugi celovečerec z naslovom Član. Pred kratkim je Natalija končala s snemanjem svojega prvenca z naslovom »10 dni«, zato smo se odločili, da vam ga pred premiero malce predstavimo.
Zakaj pravzaprav naslov »10 dni« in kako se zgodba jilma povezuje s tem naslovom?
Natalija: »Naslov ima več pomenov. Ko sem pisala samo
zgodbo, sem že na samem začetku določila ta naslov. Nekako se mi je zdel zanimiv in to število me obkroža že od vsega začetka. Se posebej zanimivo pa bo naslednje leto, ki ga bodo, vsaj zame, zaznamovale same desetice — tako naj bi se tudi premiera filma zgodila 10. 10. 2010.
V veliki meri je naslov vezan tudi na glavne igralce, saj se le-ti 10 dni borijo proti gangsterjem. Slednji jih lovijo zaradi prepovedanega filma, ki ga glavni akterji želijo predvajati javnosti.«
V filmu je zaigralo tudi nekaj že uveljavljenih imen. Kako je bilo sodelovati z njimi?
Natalija: »Moram reči, da sem bila več kot prijetno presenečena in počaščena, da so mi bili pri mojem projektu nesebično in na svoje stroške pripravljeni pomagati tudi znani Slovenci. Tako so se v filmu pojavila imena, kot so Omar Naber, plesna šola Maestro in večkratni svetovni prvak v hip hopu Anže Skru-be, raper Flamie, igralka Katja Sand, novinarja Jakob Kapus in Mojca Vakselj, osebje GH Prirnus ter mnogi drugi. Vsi
so bili neverjetno poslušni in pripravljeni pomagati, predvsem pa me veseli to, da so verjeli vame in v moj film. Želim si, da bi bila takšna cela Slovenija!
Seveda pa moram omeniti še glavnega igralca Akiro Hase-gawo, ki mi je na snemanju ogromno pomagal, bil moja desna roka in vrhunsko odigral lik, ki sem si ga zamislila.«
S snemanjem filma ste gotovi. Kaj te čaka sedaj?
Natalija: »V veliki meri smo res zaključili snemanje, vendar pa me čakajo še trije dodatni snemalni dnevi. Za konec smo si namreč pustili snemanje videospota, ki ga nameravamo predvajati v filmu, saj je del zgodbe. Drugače pa me sedaj čaka montaža, kar je najbolj zahtevno in energijo jemajoče delo, kjer moraš biti vsako sekundo popolnoma pri stvari, saj lahko, tako kot snemanje, tudi montaža pokvari ali pa naredi film veliko boljši.«
Kako ti je pri vsem tem pomagal Mitja?
Natalija: »Mitja me spremlja že od vsega začetka, prav tako pa bdi tudi nad tem projek-
tom. Prisoten je bil na prvem snemalnem dnevu in nam s tem prinesel veliko sreče in svojega delovnega duha za nadaljnja snemanja. Kljub temu da ima ogromno dela s svojim prihajajočim filmom Član, si je vzel čas, kadar koli sem ga poklicala in vprašala za kakšno mnenje. Se posebej takrat, ko smo imeli težave s policijo, ker nismo imeli dovoljenja za snemanje na izbrani lokaciji, vendar smo pozneje vse lepo rešili brez zapletov. Sedaj pa mi je ponudil pomoč tudi pri montaži in tega sem se najbolj razveselila, saj je on tisti, ki točno ve, kaj je treba pokazati, kako zmontirati in kaj bo naredilo film bolj zanimiv, gledan ... Za vso pomoč in podporo sem mu seveda zelo hvaležna.
Upam, da lahko omenim in se zahvalim tudi moji ekipi, ki je vztrajno, potrpežljivo delala in dala vse od sebe, kakšen dan tudi do 13 ur, zahvala pa gre tudi Črtu Butulu in produkcijama ProBakster ter Pejmodejmo za izposojeno snemalno opremo.«
Kakšne so tvoje želje, načrti glede filma in kaj bi dodala ob koncu najinega pogovora?
S snemanja filma v GH Prirnus na Ptuju
Natalija: »Želim si, da bi film uspel, kot sem si zamislila, da bo igralcem v ponos in zadovoljstvo, obenem pa upam, da bo všeč tudi gledalcem ter da bodo začutili naše sporočilo, naš trud in veselje pri tem delu. Premiera filma bo prihodnje leto, do takrat pa bom pridno montirala in
storila vse, kar bo še pač treba postoriti.
Pozvala in spodbudila bi vse mlade, ki imajo nek cilj, da ga naj začnejo uresničevati, naj ustvarjajo, razvijajo svoj talent, naj ne čakajo in naj se ne predajo ter obupajo ob prvih ovirah! Nič ni nemogoče, če si le dovolj želiš in si
pripravljen nekaj narediti!« Naj za konec dodam le še to, daje Natalija dekle, ki ji resnično ne manjka idej iti zajema življenje z veliko žlico. Pri snemanjih ni šlo vedno vse gladko, a seje z dobro ekipo in trdno voljo znašla. Upamo le, da bodo njen talent opazili tudi tisti, ki v
Sloveniji »odločajo« o usodi slovenskega filma. Ali pa bo, tako kot njen mentor Mitja Okorn, pri nas naletela na zaprta vrata, medtem ko bo v tujini cenjena. To bi bil zelo žalosten konec tega zelo obetavnega začetka.
Stanka Letonja
Iz naših šol
Dragi Miklavž!
Celo leto te že nismo videli, zato bomo veseli, ko boš spet prišel. Letos sem bil bolj tak priden, vendar si vseeno želim nogavi-Ce, ker so se mi vse strgale.
Lep pozdrav
Blaž Krajnc
Oprosti mi, ker včasih nisem bil najbolj priden. Želim si samo eno stvar, ker si ne zaslužim preveč. Upam, da boš prišel, in obljubim, da se bom poboljšal. Upam in te prosim, če mi izpolniš mojo željo. Želim si lego kocke.
Lep pozdrav
Rene Jančič
Vem, da moraš obdariti veliko otrok. Zato bolj obdari revne, meni pa, prosim, prinesi tople copate.
Lepo te pozdravlja
Luka Lovenjak
Zaželela sem si, da bi mi prinesel sestavljanko in enega kužka.
Anita
Želim si potrebščin za šolo, sadje, plišaste igrače in šibo.
Anja D.
Želim si knjigo in plišasti živalci muco in levčka, pa tudi uro.
Lucija
Rada bi imela sestavljanko.
Janja
Prav lepo te pozdravljam. Želim si dve knjigi, ki imata naslov Anica in športni dan ter Anica in materinski dan.
Katja
Jaz si želim veliko igrač in knjigo o motorjih ter eno nogometno žogo.
Aleks
Zaželela sem si, da bi mi prinesel potrebščine za šolo.
Doroteja
Zaželel sem si plišaste igrače, bakogane in knjigo.
Aleš
Zaželela sem si dve želji. Prva je, da bi rada imela potrebščine za 4. razred, druga želja pa je, da bi imela veliko sreče. Hvala za darilo.
Anja B.
Jaz si želim »pejespe«.
David OS Leskovec
Dragi Miklavž!
Leto je že naokoli in spet ti pišem. Upam, da se me spomniš. Cez kjo sem se trudila, da bi bila pridna, in uspelo mi je.
Se željo ti moram zaupati. Lepo te prosim, da mi prineseš eno pomarančo, en zavitek bonbonov in eno čokolado.
Ce mi boš željo izpolnil, ti bom zelo hvaležna.
Lepo te pozdravlja tvoja Tamara.
Tamara Potočnik, 4. r.
OŠ Videm

* - r
MIKLAVŽ
\;V.
\ ‘I/
/•A
- J
V#**
V novem letu si želimo ...
Rad bi dobil igračko tovornjaka. Bratca imam rad, zato si želim, da bi me imel tudi on rad.
Rok Zupanič, 1. e
Mamici in atiju želim, da bi bila zdrava, da bi dolgo živela in da bi ju imel vedno rad. Pridno bom hodil v šolo in se pridno učil. Vsak dan bom pojedel vso hrano, tudi zelenjavo. Pomagal jima bom pri delu. Gorski babici, ki je v bolnici, želim, da bi čim prej prišla domov in bi še dolgo živela.
Aleš Smigoc, 1. e
Vsem otrokom želim, da bi srečno živeli, da bi jedli zdravo hrano in da bi bili pridni. Atiju in mamici želim, da bi skrbela za naju z bratcem in nama kuhala zdravo hrano. Bratcu želim, da bi se umiril in bil z mano bolj prijazen. Vsem starejšim želim, da bi lahko šli na morje. Babici in dediju pa želim, da bi šla večkrat skupaj na sprehod v naravo.
Vasja Sirec, 1. e
V novem letu si želim še kakšno novo igračo, mamici mikser, Miheju pa motor. Otrokom, ki si bolni, želim, da bi dobili sirup in bi lahko ozdraveli.
Aljaž Ber, 1. e
Timoteju želim, da bi dobil slikanico, da bi pil čaj in ozdravel. Otrokom po svetu želim, da bi srečno živeli in da ne bi noben umrl.
Andrej Brusar, 1. e
Rada bi imela igrače, da bi se z njimi igrala skupaj z bratcem. Se posebej si želim punčko. Atiju, mamici in vsem ljudem po svetu želim, da bi bili zdravi in veseli.
Nina Drevenšek, 1. e
Vsem otrokom na svetu želim, da bi živeli z atijem in z mamico in da bi se lepo ime-
li. Želim jim tudi, da bi bili zdravi.
Timotej Emeršič, 1. e
Vsem otrokom želim, da bi imeli hrano, da bi bili zdravi, veseli, da bi imeli ob sebi očka in mamico. Atiju, mamici in sestricama želim, da bi vsi zdravo živeli.
Tajda Kovačec, 1. e
Vsem ljudem bi rada delila banane in pomaranče zato, da bi bili veseli. Vsem otrokom želim, da bi se igrali z medvedki.
Nika Pernek, 1. e
OŠ Leskovec
jmske,
) *
a
ckxx.	žrto-cvA/ hnrvvo raz,
iclcc- /Gv	r
73	Ul	/ŽO/TVV^ y
vCv TehtJL n>	JfcrtT .
* -=* ^
cLcu /Gl	^vo /Tv^l /Gcjvkd 6fiudlč>L.
* na Ao JfodJb&h*a_	mtvo
n/TVCl'	hrC^fiJS- 'knvO f>g_ i., A
kk /^atvoJLul /£V>ixvGoicL /ro ,purakcD;
* ATA. /\r /C/atfeu. oGoyu\Xvrvx#
4^	«.
'1Xatxp^Ao
Jedi in šege ob božiču
Na božični večer se vsi zberemo doma. Mama naredi večerjo in potem gremo krasit smreko. Nato sedemo k mizi in se pogovarjamo, saj čakamo, da se odpravimo k polnočki. Ko pridemo domov, smo utrujeni in gremo spat z mislimi na božično jutro in presenečanja, ki nas čakajo pod božično smreko.
Tilen
Za božič okrasimo božično drevo. Na mizi imamo lep adventni venček. Pod smrečico Božiček pusti darila, ki se jih zelo razveselim. Ljudje gredo k polnočnicam. Družimo se s sorodniki in prijatelji ter se skupaj sladkamo z božičnimi dobrotami. Božič mi je eden najljubših praznikov.
Žan
Ko imamo božično večerjo, jemo moje najljubše jedi, tudi fondi. Za božični zajtrk pa jemo potico in slastne piškote, ki jih je nekaj dni pripravljala mama. Ko imamo božično kosilo, jemo govejo juho, puranje zrezke, svinjsko pečenko, pražen krompir, riž in zeleno solato.
Vesela sem, ko se bliža božični čas. Miza je pogrnjena s prelepim prtom in dobrote z nje lepo dišijo. Srečna sem, ko z družino sedemo za dišečo mizo in skupaj preživljamo božične dni.
Julija
Monika
Božič je moj naj ljubši praznik. Všeč mi je zato, ker ga praznujemo v krogu družine. Najlepše mi je na božični večer, ko krasimo smrečico in si pripovedujemo zgodbe. Božič je zelo lep praznik, saj praznujemo Kristusovo rojstvo.
Na božični večer se zberemo vsi v družini in se veselimo prihoda božiča. Ko čakamo na večerjo, se pogovarjamo, igramo karte in pripovedujemo šale. Po večerji še zapojemo kakšno božično pesem in se veselimo do polnoči, ko gremo k polnočki. Pričakujemo Uidi darila, ki se jih veselimo.
Tadeja
Dejan
Bliža se božič in vse diši po praznikih. Ko pomislim na božič, se spomnim, da postavljamo smreko, ki jo nato okrasimo. Takrat jemo doma pripravljene dobrote. Za božično kosilo Imamo juho, pečeno kokoš, pražen krompir, solato in orehovo potico. Zelo se veselim prihajajočih praznikov.
Na božič se pripravljamo ves december. Počasi kupujemo darila in okraske. Iz podstrešja prinesemo smreko in okraske. Vsako leto še kupimo v lončku posajeno smreko, ki jo kasneje posadimo ven. Sledi okraševanje smrekice in postavljanje jaslic.
Domen
Božičnih praznikov se vsi veselijo. Okrasimo smreko in pod njo damo darila. Spečemo razne dobrote. Za božič gremo k maši in Polnočnici. Prazniki so še lepši, če zapade sneg in se skupaj odpra-yimo na smuči ali sani. To je zame naj lepši praznik.
Nives
Naš božič poteka zelo praznično. Na božični večer se vsi veselimo okraševanja smreke. Okrasimo jo z različnimi okraski. To nama je s sestro v največje veselje. Obišče nas tudi Božiček, ki smo ga posebej veseli otroci. Na božič imamo ponavadi na mizi same dobrote, ki jih pripravita mama in babica. Za zajtrk imamo po navadi potico in čaj. Za kosilo pa juho, svinjsko meso in solato. Po kosilu se družimo ob igrah, pri katerih je zelo zabavno.
Mateja
(Učenci 5. razreda šole Leskovec)
Žebimo vam vesele praznike in srečno novo Četo.
licenci in delavci zavoda OS Videm
TREBA JE MNOGO PREPROSTIH BESED ... (Razmišljanje)
0
PREPROSTE BESEDE (Tone Pavček)
Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.
Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
in njih bolečine
sredi krivic in vojska,
sredi vsega tega,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
1 lsine. 1 isme. Srca samo naj merijo čas, kažejo pota.
y Pavčkova pesem govori o vsakodnevnih besedah, ki jih srečujemo oziroma slišimo ali jih izgovarjamo. Ta pesem je napisana preprosto, a vendar lahko iz nje v celoti v prenesenem pomenu nekaj razberemo: življenje je kot pesem; tudi živimo lahko preprosto. Človek, bogat po srcu, ima več bogastva kot materialno bogata oseba. Človek za duševno življenje potrebuje ljubezen in dobroto, za fizično (telesno) pa kruh. Obe strani sta za življenje pomembni: brez hrane (kruha) in pijače bi človek umrl, prav tako če človek ne prejema ljubezni, ne more biti dobrotljiv in prijazen, pa četudi ima ogromno denarja. Kaj je torej hujše? Človek mrtev po duši in srcu ali telesno mrtva oseba? Kadar določene osebe več ni med nami, nam je hudo. Ko pa je bila med nami — ali smo jo dovolj cenili in spoštovali?
Sedaj smo v 21. stoletju - v civiliziranem svetu, ampak smo se kdaj vprašali, kaj bolj potrebujemo za življenje: materialne ali duševne stvari? Ali zraven ogromno obveznosti še najdemo nekaj trenutkov tišine, miru, časa zase, da se duša umiri in najdemo dovolj psihične energije za naprej? Še znamo v »svetu« živeti preprosto, torej brez nepotrebnih
znamo v
materialnih dobrin?
Ta pesem nas nagovori, naj poiščemo smisel življenja. Človek večkrat prihaja do razpotij, npr.: nas (osmošolce) čaka razpotje čez malo več kot eno leto (odločili se bomo, na katero srednjo šolo ali gimnazijo se bomo vpisali). Se bomo odločili »prav«? Se bomo vpisali tja, kamor si res želimo iti, kjer je program podoben našim interesom, ali pa se bomo vpisali tja, kamor bo odšla večina naših vrstnikov? Mi odraščamo in sprejemamo odločitve, ki se nam zdijo najboljše za nas. Vsak človek se lahko zmoti, zato je dobro, da se pred vsako pomembno odločitvijo posvetujemo z osebo, ki ji zaupamo (ni nujno, da so to vedno starši), in dobro razmislimo o odločitvi.
Glede na to, kaj je pesnik napisal in kako, si predstavljam, da je pesnik, ko je to pesem pisal, bil žalosten ali potrt. Mislim, da je iskal neki smisel, neko toplino ali dobro oziroma pozitivno stran življenja. Kadar se s kom spremo ali smo zaradi česa drugega slabo razpoloženi, je najbolje, da se umirimo in poiščemo smisel določene zadeve. Morda je pesnik našel mir v obliki pesmi, ki jo imamo pred seboj. Za izliv čustev niso potrebne lepe rime ipd. Potrebno je le, da izlijemo svoja čustva, na primer preko pesmi, glasbe risanja, petja, športnih dejavnostih ... Pomembno je, da ohranimo mirno »kri« in se umirimo. Če smo pod vplivom stresa (npr. zaradi preobremenjenosti), bomo več naredili kasneje, ko se bomo umirili, ko si bomo vzeli čas zase, za svojo dušo.
Skozi vse to mišljenje lahko zajamemo zaključno misel. Najpomembneje je, da živimo preprosto, se ne hvalimo z dosežki, temveč se urimo biti še boljši (največ se naučimo na napakah). Pomembno je, da poskrbimo, da imamo dovolj časa zase kljub obveznostim, ki jih imamo v življenju. Za življenje so pomembne materialne in nematerialne (duševne) stvari, vendar nas ne ene in ne druge ne smejo zaslepiti ali zasvojiti. Za počutje določene osebe je pomembno, da si vzame čas zase, kadar ga potrebuje. V življenju se bomo bolje znašli, če bomo najprej pomislili na dobro oz. na pozitivno plat določene stvari. Ni pomembno, kakšen je človek po zunanjosti, pomembno je, kakšen je po srcu!
Vsak cilj je težko uresničiti, ampak če je tvoj cilj z dobrim namenom, se splača potruditi in ves tvoj trud ne bo zaman!
Monika Škvorc, 8. a OŠ Videm
PISMO MIKLAVŽU
Ti si najboljši in največji mož. Imaš najlepšo brado in zelo toplo kapo. Vem, da imaš tudi spremstvo. Obišči me. Ker sem bila pridna, upam, da mi boš kaj prinesel. Želim si set za risanje na steklo, majhnega psička, ki mu bom dala ime Piki, in hama perlice.
Lepo te pozdravljam.
Nuša
PLAVALNI TEČAJ
Prejšnji teden smo bili na plavalnem tečaju v Termah Ptuj. Bilo je zelo v redu. Igrali smo se, potapljali in skakali v bazen. Lahko smo šli na tobogan. Dobil sem srebrnega delfinčka.
Martin Murko, 3. r.
OŠ Sela
PLAVALNI TEČAJ
Hodili smo v Terme Ptuj. Tam smo se učili plavati kravl. Veliko sem se naučil, tudi tega, da ne smem škropiti po ljudeh. Bilo mi je zelo lepo.
Jan Muzek, 3. r. OŠ Sela
Moja šolska torba
Moja torba je roza-modre barve. Je podolgovate oblike in velika. Ima tri predale ter na levi in desni strani dva žepa. Ima pet zadrg. Ima roza naramnice ter roza ročaj. Za torbo lepo skrbim, je ne mečem in ne skačem po torbi.
Gabrijela Frangež, 3. r.
OŠ Sela
Moja šolska torba
Moja torba je rdeče barve in ima narisane rožice. Je kockaste °blike. Levo in desno ima dva žepa. Zadaj ima naramnice, zgoraj ročaj in spredaj zadrgo. Torbo zmeraj počistim in gledam vanjo, da imam vse.
Sabina Rus, 3. r.
OŠ Sela
2 ŽELEZNIMI ŠKORNJI V BELI SVET
Mčeraj popoldne mi je mami povedala, da moram ves dan Paziti na Miha. Rekla sem, da bom, in starša sta odšla v kino. Takoj sem šla do Miha in mu rekla, naj se pripravi na dolgo potovanje. Dala sem mu škornje, ki so bili na pogled prav pri-Jetni, ampak ko jih je obul, se je začudil, kako so trdi. Pojasnila Sem mu, da so to železni škornji. Povedala sem mu, da bova z domišljijo potovala v beli svet. Bil je navdušen. Potovala sva v Egipt, v podvodno mesto. Obiskala sva tudi palčke v čudežnem gozdu, ki se imenujejo Smrkci. Mihu je bilo najbolj všeč Pri Smrkcih. Meni je bilo zelo v redu v podvodnem mestu. Lipam, da bova še kdaj obiskala te kraje z železnimi škornji. Takrat sva morala namreč hitro domov in v posteljo, da naju starša ne bi pogrešala.
Kim Hebar, 4. r. OŠ Sela
Veseli december v šolski knjižnici
Prvi obiskovalci šolske knjižnice vsako jutro rešujejo uganke, učenci pravljičarji pa pripovedujejo pravljice. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je Eva pripovedovala pravljico Trije Miklavži in z njo razveselila tudi otroke v vrtcu.
Tanja Potočnik
Praznična delavnica s starši
V	sklopu prazničnega decembra smo vzgojiteljice vrtca Zvezdice na Selih povabile starše z otroki k ustvarjanju in izdelovanju prazničnih okraskov.
Po uvodnem pozdravu ravnateljice Helene Šegule smo vzgojiteljice dale navodila za delo v delavnicah, nato pa se je pričelo veselo ustvarjanje. Starši so s svojimi otroki izdelali praznično lučko in okraske za smrečico.
V	prijetnem vzdušju smo tudi pokramljali ob soku in pecivu. Ob koncu druženja smo prižgali praznične lučke, domiselni obeski pa že visijo na smrečici v osnovni šoli Sela.
Maja Belčič Kralj
Ustvarjalno tudi v vrtcu Zvezdice na Selih
Delavnica s starši za bazar
V vrtcu Sonček vsako leto od odprtja vrtca strokovne delavke pripravljamo božično-novoletni bazar. Letošnje leto smo se odločile, da k sodelovanju povabimo tudi starše naših otrok, saj se zavedamo, da mnogi skrivajo v sebi velike ustvarjalne potenciale in željo po tem, da skupaj ustvarimo nekaj lepega. Delavnice so potekale v avli našega vrtca 3. decembra 2009. Kaj smo ustvarili, pa naj do 17. 12. 2009, ko bomo odprli bazar, ostane skrivnost. Verjemite, da si ga bo vredno ogledati in s seboj odnesti katero od unikatnih daril za svoje naj dražje. S svojim prostovoljnim prispevkom pa boste pomagali pri nabavi pripomočkov za naše delo.
Strokovne delavke vrtca Sonček
Ustvarjali so tudi v vrtcu Sonček.
Teden otroka in gasilska va ja na OŠ Videm
V tednu otroka se je v torek, 6. oktobra, pouk pričel ob 13. uri. Nestrpno smo pričakovali, kako se bo odvijal ta dan. Učiteljica Stanka nas je obvestila, da bomo ta dan izvedli gasilsko vajo v primeru požara. V čim krajšem času smo morali varno zapustiti šolo in se zbrati pred njo. Gasilci iz gasilskih društev Videm in Tržeč so nam na igrišču razkazali gasilske avtomobile, gasilne aparate in druge pripomočke. Kdor je želel, se je lahko preizkusil v gašenju požara s prahom in vodo.
Ob 16. uri smo pričeli z druženjem s starši v različnih delavnicah. Z atijem sva se pridružila skupini v tehnični delavnici, kjer smo se preizkusili v tehničnih spretnostih. Učitelj Anton Kovačec nam je dal krajša navodila, kako izdelati leseno žabico na kolesih. Les smo morali obdelati in pravilno zbrusiti, ga sestaviti, da je na koncu naš izdelek tudi deloval. Najina žabica je bila natančno izdelana in sva jo ponosno pokazala doma. Druženje smo zaključili s kostanjevim piknikom. Letošnji kostanji so zelo dobrega okusa. Posladkali smo se še s pecivom, ki so ga izdelali učenci in njihovi starši v slaščičarski delavnici.
Blaž Glogovčan, 5. b
Bila sem v delavnici, v kateri smo igrali veliko različnih družabnih iger, kot so: šah, človek ne jezi se, sestavljanke in še in še. Z mano je bila tudi moja mamica. Najbolj zanimiva igra v delavnicah mi je bila žabica. To so plastične žabice, ki jih moraš spraviti v posodo. Na koncu pa smo imeli še kostanjev piknik. Pojedli smo veliko kostanjev.
Karin Simenko, 3. a
Učenci in učitelji so se ob zvoku sirene hitro zbrali pred vhodom šole.
Pri gasilski vaji me je bilo sram, ker smo kar v copatih stekli iz šole, jaz pa jih nisem imel.
Mario Jelen, 3. a
Bilo me je zelo strah. Tekli smo po stopnicah. Bala sem se, da mi bo zgorela torba.
Urška Vidovič, 3. b
Tudi videmski učenci so se lahko preizkusili v gašenju z vodnim curkom.
Všeč mi je bilo, ko smo lahko splezali na gasilske avtomobile in škropili z vodo. Všeč mi je bilo tudi, ko smo si ogledali notranjost gasilskih avtomobilov.
Vid Ovčar, 4. a
Požarna vaja se mi je zdela zabavna in hkrati tudi poučna. Povedali so nam, da če zaslišimo zvok alarma, slečemo ven in najprej poskrbimo za svojo varnost. Prišli so gasilci iz Vidma in Tržca. Po končani gasilski vaji smo šli na igrišče, kjer so nam gasilci razkazali vozila.
Nina Korpar, 9. r
V tednu otroka smo imeli gasilsko vajo. Vadili smo hiter odhod iz šole in si pogledali gasilce pri delu ter gasilska vozila. Zelo mi je všeč, da so nas s tem seznanili, saj se lahko hitro zgodi nesreča. Ko bo prišlo do požara, bomo pripravljeni.
Vanja Marolt, 9. r
Evakuacijska vaja na videmski šoli
V oktobru, ki je med drugim tudi mesec požarne varnosti, potekajo številne aktivnosti gasilcev z namenom osveščati ljudi o nesrečah in požarih. Prostovoljni gasilski društvi Videm in Tržeč sta tako 6. oktobra skupaj z Osnovno šolo Videm izvedli evakuacijska vajo.
Gasilci so učencem pokazali, kako se gasi požar z vodnim curkom, vodnim topom in gasilnim aparatom. Učenci so si lahko od blizu ogledali gasilska vozila, kako se prižge sirena in tudi sami sedli za volan ter prižigali sireno. Prav tako so se lahko sami preizkusili v gašenju požara. Evakuacijska vaja je bila zelo poučna, morda pa je v katerem od učencev vzbudila tudi zanimanje, da se pridruži gasilskim vrstam.
Besedilo in foto: Stanka Letonja
Pogumnejši so stopili tudi na streho gasilskega avtomobila in se preizkusili v gašenju z vodnim topom.
Špela. Nina in Barbara za en dan policistke
V Sloveniji že drugo leto pote- jeni učenci, ka projekt Otrok policist za en	Za en dan so bile policistke
dan. Ciljna skupina so učenci na PP Podlehnik tudi šesto-6. razredov. V akciji sodeluje šolke Spela Turk, Nina Topo-^rft PP Podlehnik in odziv lovec in Barbara Kmetec iz med šolami na tem območju OS Videm, ki so policijsko je bil izreden, s policisti pa so postajo obiskale skupaj s pro-se lahko srečali posebej nagra- fesorico Barbaro.
Vodja policijskega okoliša obiska pa so mlade »policist-Miran Brumec, ki jih je pri- ke« podoživele na terenu. S jazno popeljal po policijski policijskim avtomobilom jih postaji, jim je zelo podrobno je popeljala policijska patru-predstavil tudi vsakodnev- lja. Doživetje je bilo enkratno delo policistov, pokazal no.
pripomočke, ki so obvezni	TM
pri njihovem delu, drugi del
Miklavžev večer v Lancovi vasi
Prvi decembrski obdarovalec — sv. Miklavž, se je tudi letos ustavil v Lancovi vasi, saj je tamkajšnje Folklorno društvo že tradicionalno pripravilo miklavževanje, prireditev pa so z dramsko igrico popestrili tudi najmlajši člani tamkajšnjega FD.
Na predvečer sv. Nikolaja,
ki goduje 6. decembra, po izročilu sv. Miklavž s svojim spremstvom obiskuje pridne otroke, ki jih nagradi in obdaruje, manj pridnim pa je šiba v opomin, da se morajo poboljšati. Miklavžev večer se je v Lancovi vasi pričel s simpatično dramsko igrico, premierno so se namreč pred-
Miklavževo prireditev je popestrila dramska igrica »Angelčki premagajo skušnjavce«, ki so jo pod vodstvom Simone Cebek zaigrali člani otroške folklorne skupine Lancova vas.
Sveti Miklavž je bil tudi letos radodaren do pridnih otrok ...


stavili najmlajši folkloristi, ki jih vodi Simona Cebek, tudi sama članica FD Lancova vas. Igrica z naslovom »Angelčki premagajo skušnjavce« je vse zbrane spomnila, da je v življenju zelo pomembno, da delamo dobra dela.
Otroci so nato skupaj priklicali sv. Miklavža, ki je bil tudi letos zelo radodaren. Obdaril
je kar 50 otrok, njegovi črni spremljevalci - parklji — pa ta večer skorajda niso imeli pravega dela. Sledilo je slovo, sv. Miklavž pa je otrokom obljubil, da jih obišče tudi prihodnje leto, do takrat pa naj ostanejo pridni v šoli in doma, nikar pa naj ne pozabijo na dobra dela.
Besedilo in foto: PK
IZ ŽUPNIJE SV. VIDA
Dogodek, ki ga bomo pomnili
Datum 16. november bo zapisan v kroniko našega kraja, še posebej pa župnije sv. Vida. Skupina mojstrov orglarske delavnice Tomaža Močnika iz Cerkelj na Gorenjskem je začela s postavljanjem novih orgel v župnijski cerkvi sv. Vida. Končno! Letos bi bile stare orgle, ki smo jih odstranili, stare točno sto let. Leta sicer niso bila problem, saj je mnogo orgel starejših. Zastarela je pnevmatska tehnologija, čeprav bi jih popravili, bi okvare bile zelo pogoste. Mnenje stroke je bilo, da je vsekakor boljše narediti nove orgle, ki imajo bolj zanesljiv mehanski sistem, ki se bistve-
no manj kvari, saj je manj podvržen spremembam, zlasti matij občutljiv na vlago. Kdor ni spremljal dela pri postavljanju orgel, težko razume, kako zahtevno je takšno delo. Vsake orgle so unikatno delo, saj so prilagojene prostoru, številu registrov. Vsake orgle so kot umetniška slika ali kip, ki je unikat. Vsak mojster orgle označi z Opus št. - to pomeni, da je naredil toliko izdelkov.
ZAKAJ SO ORGLE TAKO DRAG INŠTRUMENT?
Ce izračunamo na tisoče delovnih ur pri izdelavi posa-
meznih delov, ki jih je treba najprej narediti, potem pa sestaviti, nam stvar postane bolj jasna. Naše orgle imajo čez 1300 piščali. Tudi mate-
rial, posebej les, mora biti prvovrsten.
Vsem nam je znano, so se naše orgle skoraj dvakrat podražile zaradi podaljšanja cerkve, da
Recesija
V Betlehemu je recesija prava,
Božji Sin v jaslicah na slami spava.
V revščini grozljivi Otrok kot božja luč zasveti, ki temno noč razsvetli in še danes sveti.
Če še bolj globoko tonili bomo na dno, samo srčnost, dobrota, ljubezen nas rešila bo. Naj božična luč v vsako družino bolj zasveti in v novem letzt naloge naše in upanje razsvetli.
smo dobili zadosten prostor to bo ostalo kot lep spomin za orgle in pevski zbor. Hkra- na požrtvovalne ljudi naše ti pa smo s tem podaljšanjem župnije in občine Videm, pridobili tudi dostojen vhod, Ko bodo orgle zadonele, se koristna steklena vrata in ure- bodo razblinili še tisti pomis-jen prostor pred cerkvijo. Vse leki, ki jih morda kdo ima.
Kdaj bodo zadonele nove orgle?
Mogoče deloma že za božič ali kmalu po novem letu. Slovesni blagoslov pa bo na belo nedeljo, 11. aprila 2010. Opravil ga bo mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. To bo gotovo praznik za vso župnijo.
Prav je, da že zdaj povemo, da bo prihodnje leto Vidova nedelja 20. junija 2010, en teden pozneje, in sicer zaradi evharističnega kongresa, ki bo 13. junija.
Upam si trditi, da je bil res navdih od zgoraj, da smo še ob pravem času pričeli z gradnjo in orglami, saj bi zdaj bilo mnogo težje. Trdno upamo, da bo odločna večina župlja-nov in občanov podprla akcijo, ki smo si jo zadali.
Ko smo delali finančni načrt, smo na gospodinjstvo prosili 200 EUR, vendar na dve leti. Ker bomo kmalu morali izplačati tretjo akontacijo, smo se morali obrniti na vse
župljane, ki še niso nič prispevali ali samo nekaj, da v okviru možnosti izpolnijo zgornji delež. Minoritski samostan sv. Vida je od prodanih zemljišč že prispeval največji delež prve akontacije, kakor je bilo obljubljeno. Zato se obračamo na župnijo. Tisti, ki so v trenutni stiski, lahko svoj prispevek prinesejo pozneje, ker bomo tako ostali v dolgovih.
Besedilo in verzi: p. Tarzicij Kolenko
Delavnica adventnih venčkov v Zgornjem Leskovcu
5 pričetkom adventnega časa nico adventnih venčkov za in v pričakovanju božiča smo veroučne učence v Zgornjem letos izvedli že tretjo delav- Leskovcu. Zaradi lažje izved-
hla prvo adventno nedeljo je bilo pri Sv. Andražu znova slovesno, Saj je župljane s svojim obiskom počastil škof Jožef Smej. Na fotografiji je skupaj z leskovškim župnikom Edijem Vajdo in otroki, ki so k blagoslovu prinesli tudi venčke.
Ijivosti smo delavnico letos razdelili na dva dni.
V	petek, 27. novembra, je bila za učence od 5. do 9., v soboto, 28. novembra, pa za učence od 1. do 4. razreda.
V	obeh dneh se je delavnice udeležilo okrog sedemdeset otrok, kar predstavlja dve tretjini vseh šoloobveznih otrok. To pomeni, da smo predbožično vzdušje ponesli v kar sedemdeset domov. Tako kot vsako leto je tudi letos na prvo adventno nedeljo pri nas potekalo praznovanje praznika našega cerkvenega zavetnika svetega Andraža, in tudi tokrat nas je ob tej slovesnosti s svojim obiskom
počastil škof Jožef Smej. Tudi letos je v cerkvi pri sveti maši blagoslovil vse adventne venčke, da so jih potem otroci lahko odnesli vsak na svoj dom. Veseli smo, da nas škof Smej vsako leto obišče ravno v tem času in da tako izkoristimo priložnost, da nam blagoslovi venčke. Želimo si, da bi nas obiskoval še veliko let in da bi bila naša delavnica še naprej vsako leto tako številčno obiskana. Vsako leto jo namreč obišče več otrok.
Besedilo in foto:
Damjana Stopajnik
Sveti Miklavž obiskal tudi otroke v Zgornjem
Leskovcu
Sveti Miklavž je obiskal tudi vse pridne otroke v leskovški fari.
Vpetek, 4. decembra, je otroke v Zgornjem Leskovcu obiskal prvi dobri decembrski mož — sveti Miklavž. Obiskal jih je v spremstvu svojih pridnih nebeških angelov. Ob 16. uri je bila cerkvica svetega Andraža nabito polna z otroki od enega leta pa vse do tretjega razreda, saj so v spremstvu svojih staršev že nestrpno pričakovali prihod svetega Miklavža.
Na začetku jih je najprej nagovorila Sonja Zavec, potem pa je otroški cerkveni zborček, ki ustvarja pod vodstvom Srečka Zavca, naznanil začetek kratkega programa. V kratki igrani igrici so se predstavili učenci Matej Cafuta, Blaž Lovenjak, Barbara Fridl, Juli-
ja Topolovec, Špela Nahber-ger, Petra Zemljič in Monika Merc. Med kratko igrico, ki je predstavljala veselo dogajanje v nebesih na dan Miklavževega prihoda, je ponovno zapel zborček. Na koncu, po Dobrinčkovem nagovoru — to je moder mož, ki živi v nebesih zraven Miklavža in drugih svetnikov ter je tisti dan po naročilu svetega Petra prišel preverit, ali so leskovški otroci res pripravljeni na Miklavžev prihod, in ko je zborček ravno zaključeval pesmico o Miklavžu, se je le prikazal ta dobri mož in razveselil vse otroke. Nekateri so s strahom pričakovali tudi prihod parkelj na, vendar jim je Miklavž povedal, da so njego-
vi angelčki letos videli, da so v Leskovcu zelo pridni otroci in da je parkelj letos ostal kar v peklu. Za drugo leto pa je baje že najavil svoj prihod ... Tako je Miklavž najprej nagovoril otroke z nekaj vprašanji,
ki so ga zanimala, potem pa je vsakega posebej razveselil še z darilom in s svojimi angelčki hitro odhitel na delo, naprej še k drugim otrokom.
Besedilo in foto: Damjana Stopajnik
Romanje v Medžuaorie
ŽPS župnije sv. Marka niže Ptuja vsako leto spomladi in jeseni organizira pod vodstvom Slavka Mara romanje v Medžugorje. Tako se je letošnjega jesenskega romanja udeležilo tudi nekaj faranov iz Leskovca in Vidma. Zadnji vikend v oktobru so se v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Medžugorju. Organizacijo tudi tega potovanja oz. romanja je skrbno pripravil Slavko Mar, duhovno vodstvo pa je prevzel pater Vito Muhič. Pot jih je vodila po stari jadranski magistrali proti Sinju, kjer so si ogledali svetišče »Cudotvorne gospe Sinjske«. V samem Medžugorju jih je čakala namestitev v prijetnem družinskem
mini hotelu Kozina. Medžugorje, kjer živi okoli 5000 prebivalcev, se nahaja v Hercegovini, 25 km jugozahodno od Mostarja. Vas se prvič v zgodovini omenja leta 1599. Do junija 1981 je bila vas kot vsaka vas na tem področju. Ljudje so živeli skromno, obdelovali so zemljo in sadili tobak. Od 24. junija 1981, ko se je šestim mladim prikazala mlada žena z otrokom, je Medžugorje postalo eno izmen najbolj obiskanih romarskih svetišč. V prvih 20 letih je bilo več kot 20 milijonov romarjev in Medžugorje primerjajo s svetišči, kot so Lurd, Fatima in Guadalupo. Skupina romarjev se je drugi dan povzpela na Križevac
(520 m nadmorske višine), kjer so leta 1934 v mesecu in pol zgradili 8,56 m visok križ v spomin 1900. obletnice Kristusove smrti na križu. Še isti dan so se povzpeli na Črnico, kje je mesto prikazo-
vanja. Tretji dan so si ogledali Mostar, ki je turistično naj zanimivejši kraj v Hercegovini in je s svojo naravno lepoto nekaj posebnega. Posebna zanimivost je vsekakor Stari most, zgrajen leta 1566. Most
krasita dva kamnita loka in dve »kttli« na vsaki strani, kjer so stanovali »mostarji«, čuvaji mosta. Po njih je mesto tudi dobilo ime. Mostar je znan po številnih džamijah, med znamenitosti pa spadajo tudi cerkve. Zal je bilo veliko kul-
vih reke Trebižat, imenovani kot slapovi Kravice, ki so od Medžugorja oddaljeni 15 km. Slapovi se spuščajo iz višine 26 m in so pravo čudo narave. Pot se je nadaljevala proti Makarski, kjer so se ustavili v Vepricu. Svetišče, posveče-
Most je simbol Mostarja.
turnih znamenitosti porušenih med vojno. Po ogledu Mostarja je bil na sporedu obisk skupnosti Cenacolo, ki jo je leta 1985 ustanovila sestra Elvira v želji pomagati mladim odvisnikom. Pričevanja mladih odvisnikov so posebno doživetje, ki se dotakne vsakega poslušalca. Na poti proti domu so se romarji ustavili na slapo-
no 1 urški Materi Božji, je leta 1908 ustanovil škof dr. Juraj Caric, ki je tukaj tudi pokopan. Naravna votlina in celotna okolica s hribi, rastlinjem in s potokom živo spominjajo na Lurd. V kapeli so romarji imeli mašo zahvalnico in se polni vtisov vračali proti domu. Pot je bila sicer dolga, a so si jo krajšali s pripovedmi in doživetji na romanju. Med
Na mestu prikazovanja se v tišini moli in razmišlja.
romarji so bili nekateri, ki so domov, v mislih pa se jim je Medžugorje obiskali prvič, in prepletal mir, mir in mir. tudi takšni, ki so ga obiskali že
več kot 40-krat, in marsikdo	Tekst in foto: NZ
si ga želi obiskati znova. Vsak s svojimi doživetji so se vrnili
Romarji so obiskali tudi Vepric, ki ga imenujejo »mali lurd«.
Veliko srce v župnijski Karitas sv. Vida
0</ 23. do 29. novembra je po vsej Sloveniji potekal teden Karitas z naslovom Kruh za življenje. Karitas je z različ-nimi dogodki po vsej Sloveniji nagovarjala širšo javnost k dobrodelnosti in opozarjala na socialno najbolj ogrožene clane naše družbe. V Celju Jc bil že 19. dobrodelni koncert Klic dobrote, prostovoljci " sodelavci Slovenske Karitas, Pa so se 25. novembra sre-
čali še v Ponikvi, tam pa so bili tudi sodelavci župnijske Karitas sv. Vida.
Sicer pa smo bili na obisku v prostorih videmske župnijske Karitas sredi novembra, ravno v dneh, ko so polnili vreče s prehrambenimi artikli in jih nekaterim, pomoči potrebnim v občini Videm, tudi zapeljali domov. Bernarda Galun, koordinatorica videmske župnijske Karitas, kjer trenutno
pomaga 21 sodelavcev, nam je ob tej priložnosti povedala: »Trenutno na območju videmske župnije našo pomoč potrebuje 81 družin in okrog 260 občanov. Izbiramo večje družine, ki imajo torej več otrok, tudi družine, kjer so starši ostali brez zaposlitve, in starejše občane, ki imajo varstveni dodatek in zelo majhne pokojnine. Občani, ki pomoč potrebujejo, pa
nas zelo redko poiščejo, zato jih moramo kar sami iskati. Ponavadi jim pomoč odpeljemo domov, tega so mnogi seveda zelo veseli, poleg hrane pa jim velikokrat priskrbimo še primerna oblačila.
V letošnjem letu smo prejeli že 3.392 kilogramov živil, od tega največ mleka, sladkorja, riža, moke in testenin, pomoč smo prejeli dvakrat. Enkrat smo dobili še 121 posebnih
Bernarda Galun, koordinatorica župnijske Karitas sv. Vida, s sodelavci - prostovoljci opravlja zelo humano delo.
paketov z več artikli, ki pa so jih posebej v paketih pripravili v Mercatorju, vse pa smo tudi razdelili, dodatne pomoči pa smo bili seveda zelo veseli.
Naša župnijska Karitas sv. Vida pa deluje že polnih 18 let, torej skoraj toliko let kot Karitas na Slovenskem. V teh letih smo si že pridobili veliko izkušenj, se marsičesa naučili in predvsem pomagali mnogim našim občanom. Po letih izkušenj lahko povem, da ljudje v stiski, mnogi na robu preživetja, ponavadi najbolj potrebujejo hrano, seveda
pa bi jim najbolj prav prišel denar, vendar na žalost tega pri nas ne moremo dati.
DOBRO
SODELUJEMO Z DOMAČO OBČINO,
OŠ VIDEM, POMAGAJO NAM OBRTNIKI
Petim našim občanom, ki jih je prizadelo letošnje neurje, smo sicer ob pomoči škofijske Karitas Maribor pomagali z denarjem, pomoč pa prihaja tudi iz dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč. Največ sredstev zberemo na dobrodelnem
koncertu, ki je bil 27. novembra na Ptuju, občasno pa nam pomagajo še naši obrtniki in podjetniki, za kar pa smo jim zelo hvaležni.
V veliko pomoč nam je tudi naša občina, zato velika zahvala županu Frideriku Bračiču in direktorici občinske uprave Darinki Ratajc, dobro sodelujemo tudi z OŠ Videm, kar nam veliko pomeni, sem
pa kar malo žalostna, da ne moremo sodelovati z Rdečim križem.
Zelo smo hvaležni vsakega daru, hvaležni vsem dobrotnikom, ki pomagajo po svojih močeh, in verjamemo, da bodo ljudje tudi v prihodnje pripravljeni pomagati družinam v stiski.«
Besedilo in foto: TM
Za družine v stiski so vreče z osnovnimi prehrambenimi izdelki pripravljene.
V nedeljo, 29. novembra, je po župnijah potekala nedelja Karitas. To je bil še posebej prazničen dan za številne prostovoljce. Na nedeljo Karitas so v vseh župnijah zbirali namenske darove za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Dan spomina, bolečine in sočutja
V organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina je pri spomeniku padlim v Zgornji Pristavi konec septembra potekala spominska svečanost v spomin padlim partizanskim kurirjem Kurirske postaje TV — 8 S, 27. septembra 1944. leta, v boju z okupatorjevimi vojaškimi silami na Rodnem Vrhu v Halozah. Postaja TV8 je bila zelo pomembna kurirska vez med Pohorjem, Zagorjem in s pomožno postajo v Vidmu še
s Prekmurjem, žal pa so bili septembra 1944 izdani. Preživeli kurirji so rešili pošto, aktivisti OF pa še tisto, ki so jo zaradi varnosti potopili v Dravinjo.
Predvsem pa je bil to dan, ko sta zbrane pri spomeniku ob Dravinji združili bolečina in sočutje. Pozdravni nagovor je imela Terezija Mirkovič, predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina, ki je poudarila pomen ohranjanja spominov in tesnega sodelo-
Na spominski svečanosti v Halozah, pri spomeniku v Zg. Pristavi, se je zbralo veliko ljudi, ki so se padlih spomnili s posebno častjo.
Videmski župan Friderik Bračič je v družbi Mitje Mrgoleta, predsednika Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, in Ferdinanda Potrča, še živečega borca NOB, k spomeniku padlim položil venec in prižgal sveče.
Vanja med člani ZZB NOB Hajdine, Vidma in Dolenc.
V znak spomina so se v Zg. Pristavi zbrali člani Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina, Videm, Majšperk in Dolena ter svojci in prijatelji partizanskih kurirjev, veterani vojne za Slovenijo in člani Policijskega veteranske-
ga društva Sever. Spominski nagovor pa je imel videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril, da je potrebno dogodek izpred 60-ih let dostojno obeležiti. Bračič se je zahvalil vsem, ki so omogočili, da danes živimo v svobodi, in dodal, da se vedno bolj zavedamo, da nasilje rodi
nasilje in vojn ne bi bilo, če bi se odgovorni zavedali dragocenosti človeškega življenja in stisk svojcev. »Prizadevali si bomo in lahko obljubimo, da bomo svobodo, kot največjo vrednoto, varovali kot svoje življenje. To je obveza sedanje generacije za vse naslednje,« je zaključil Bračič.
Videmski župan Bračič je v družbi Mitje Mrgoleta, predsednika Območnega zdru-
ženja borcev in udeležencev NOB Ptuj, in Ferdinanda Potrča, še živečega borca NOB, k spomeniku padlim položil venec in prižgal sveče, v kulturnem programu pa so nastopili ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudske pevke in pevci KPD in DU Hajdina ter učenca OS Hajdina Lara Tement in Gašper Mlakar.
Besedilo in foto: TM
S pesmijo so spominski dan počastili tudi ljudski pevki FD Rožmarin Dolena.
DU Videm v jeseni
Videmsko Društvo upokojencev je bilo tudi v jeseni zelo aktivno in delovno. Po uspešnem delu društva v poletnih mesecih se je to aktivno delo nadaljevalo tudi v jeseni. V septembru in oktobru so bili naši člani zelo pridni pri zbiranju podpisov za razrešitev nadzornega sveta zavarovalnice Vzajemna in za sklic izredne skupščine te zavarovalne ustanove.
Tudi martinovali so skupaj.
Videmski upokojenci so se podali na jesenski pohod po Halozah.
Vendar nas je žal prehitela Agencija za zavarovalni nadzor in tri tedne pred izredno skupščino nastavila in imenovala v Vzajemni izredno upravo, ki ima mandat 9 mesecev,
in šele potem bo sklicana redna skupščina Vzajemne, v nadzorni odbor pa bodo imenovani tudi predstavniki upokojencev Slovenije. Zveza društev upokojencev Sloveni-
Upokojenci so se družili v Laškem in na Zlatem griču pri Slovenskih Konjicah.
je se vsem društvom upokojencev, tako v naši občini kot tudi širom Slovenije, zahvaljuje za zelo dobro sodelovanje in podporo pri tej zadevi. Dokazalo se je, da bomo skupni in enotni naš načrtovani cilj tudi dosegli.
UPOKOJENCI NA POHODU PO HALOZAH
V oktobru smo upokojenci Vidma izvedli tudi jesenski pohod po naših Halozah in ob prijetnem sončnem dnevu smo se imeli lepo in prijetno. Tudi pogostitve ni manjka-
lo, saj so nas v Ljubstavi pri Merčevem Tončku in Lojzetu zelo prijazno sprejeli in pogostili. Enako se je dogajalo vse do vaškega doma v Majskem Vrhu, kjer smo imeli kostanjev piknik in veselo druženje. Novembra smo se spet podali na nakupovalni izlet v sosednjo Madžarsko, po ugodnem nakupu pa smo se odpeljali še v Ljutomerske gorice na pokušnjo slovenj e-goriških vin. Bila so dobra, vendar tudi draga. To prijetno potepanje po Madžarski in Prlekiji smo zaključili z veselim martinovanjem v
gostišču Pal v Vidmu. Decembra načrtujemo še strokovni izlet v Laško, Celje in Slovenske Konjice. Prav tako bomo decembra obiskali vse naše članice in člane, stare nad 80 let, ter jih skromno obda-
rili, obiskali bomo vse tiste, ki so v domovih, in invalide, ki so naši člani. Pripravljamo tudi veseli zaključek leta 2009, ki bo 22. decembra v gostišču Pal v Vidmu.
Besedilo in foto: FK
Spoštovane članice in člani Društva upokojencev, spoštovani občani in občanke,
upravni odbor DU Videm Vam želi lepe in radostne božične praznike ter sreče in zdravja polno novo leto 2010.
DU Leskovec na meddržavnem srečanju
V društvu upokojencev Leskovec smo že lani načrtovali sodelovanje z Društvom upokojencev Bednja iz Hrvaške. Njihove predstavnike smo povabili tudi na naš vsakoletni občni zbor. Ob prijetnem druženju in načrtovanju dela za prihodnje smo se tudi
pogovarjali, kako obogatiti naše medsebojno sodelovanje. Prijatelji iz Hrvaške so pogovor o sodelovanju vzeli resno in organizirali meddržavno srečanje dveh društev, DU Leskovec iz Slovenije in DU Bednja iz Hrvaške. Zbrali smo se v soboto, 3. oktobra,
Namen srečanja je bilo druženje in prijateljevanje. Leskovčanom so se pridružili še župan Friderik Bračič, Franc Koderman in Silva Gorjup iz Pokrajinske zveze DU Sp. Podravje, desno spodaj pa čepi tudi načelnik občine Bednja Mirko Bistrovič.
| HI .. .
'm,	>' m

Ekipa v vlečenju vrvi s svojimi navijači
	
v vasici Jamno, v dolini pod sv. Avguštinom na hrvaški strani. Že ob samem prihodu smo bili prijetno presenečeni, saj so nas pričakali zelo prijazno in so nas bili zelo veseli. Pričakali so nas z živo glasbo ter s pijačo dobrodošlico. Sledil je pozdravni govor. DU Bednja je imelo v svojih vrstah celo saborskega
zastopnika Zlatka Koračevi-ča, načelnika občine Bednja Mirka Bistroviča in druge občinske ter krajevne predstavnike. Skupaj s člani DU Leskovec so se srečanja udeležili tudi predsednik Pokrajinske zveze DU Sp. Podravje Franc Koderman, župan občine Videm Friderik Bračič in koordinatorica za boljše
življenje starejših doma Silva Gorjup. Domačini oz. gostitelji so pripravili tekmovanje v štirih disciplinah: metanju kamna, pikadu, kartanju in vlečenju vrvi. Igre so bile zelo zabavne, sproščene in vesele. Vzeli smo jih zelo resno in se na vso moč trudili. Trud pa se nam je povrnil, saj smo v treh
disciplinah zmagali in prejeli velike pokale ter čudovito umetniško sliko. Domačini so nas premagali le v pikadu, kjer so resnično bili boljši. Po tekmovalnem delu in podelitvi pokalov smo se preselili v prelepo urejeno veliko cim-pračo. Domače gospodinje so poskrbele, da so bile mize
obložene z okusnimi domačimi dobrotami. Ob prijetnih zvokih zagorske glasbe smo se družili in zabavali pozno v noč. Druženje je bilo zelo prijetno in spletla so se mnoga nova poznanstva.
V prihodnje želimo takšno obliko druženja ponoviti in privabiti še večjo število čla-
nov obeh naših društev. Vsekakor pa upamo, da bodo ta druženja postala tradicionalna in da se bo naše prijateljstvo še poglobilo.
Toni Zagoranski Foto: arhiv DU
90 let Marije Krajnc
Marija Krajnc, z dekliškim priimkom Korošec, je bila
rojena 16. septembra 1919 v Belavšku, svojo življenjsko pot
pa zdaj preživlja v Vareji 23 s skrbtio hčerko Danico. Rodila je devet otrok, od katerih jih še živi šest. Marijo danes razveseljuje dvanajst vnukov in šestnajst pravnukov. Otroci so se razkropili po svetu, ampak jo z veliko ljubeznijo obiskujejo.
Bila je mati, žena, gospodinja in v letnem času sezonsko zaposlena v haloških vinogradih pri nekdanjem Kmetijskem kombinatu. Oba z možem sta skrbno delala, da sta lahko otrokom nudila nadaljnje šolanje.
Ob tako častitljivem jubileju sta jo na njen devetdeseti rojstni dan obiskala župan občine Videm Friderik Bračič in predstavnica župnijske Karitas Bernarda Galun ter jo skromno obdarila. Zadržali so se v prijetnem vzdušju, saj je bil poleg hčerke Danice prisoten tudi najmlajši sin Edi, ki živi v tujini.
Mariji Krajnc želimo veliko trdnega zdravja, lepega počutja v jeseni življenja in v lepih Halozah.
Bernarda Galun Foto: Edi Krajnc
r-r-	W
Slavljenko sta na rojstni dan obiskala tudi župan Bračič in predstavnica župnijske Karitas Bernarda Galun.
90 let Pepce Sitar
31. oktobra je 90 let prazno- čejo domačini, je bila rojena vala Jožefa (Pepca) Sitar iz v vasici Arto pri Sevnici iti je Barislovcev. Pepca, kot jo kli- bila najstarejša med sedmimi
Slavljenko so na njen 90. rojstni dan obiskali tudi župan Friderik Bračič, farni župnik Tarzicij Kolenko, vodja župnijske Karitas Bernarda Galun in še nekateri drugi.
otroci. Preko patra Daniela Tomšiča jo je pot pripeljala v Videm, kjer je kot mlado dekle pomagala v župnišču. Tukaj je spoznala Janeza Sitarja, s katerim sta si v Barislovcih ustvarila dom in družino.
Da ji leta niso prizanašala, se vidi na zgubanem obrazu in vsaka od teh gub skriva svojo zgodbo. Od tega, da je bila med vojno v izgnanstvu, daleč vstran od doma in svojih domačih, trdega dela na kmetiji, skrbi za dom in družino, saj je moralo biti kruha za pet otrok, do izgube moža in pred nekaj leti tudi hčere. Vendar je Pepca še vedno dobre volje
in se še vedno rada poveseli, če je prava družba, pa tudi kakšno zapoje. Rada se spominja dni iz svojega otroštva, posebej rada je v družbi svojih vnukov in pravnukov, katerih se vedno razveseli, ko jih vidi. Se vedno se rada vrača v svojo rodno Sevnico, kjer obišče svojega brata in sestre.
Ob praznovanju 90-letnice si je Pepca — stara mama, kot jo kličemo vnuki — zaželela še zdravih dni vse tja do 100 let.
Besedilo in foto: Mojca Kmetec
90 let Janeza Vidoviča
Janez Vidovič se je rodil 6. decembra 1919 v Skorišnja-ku, kjer je preživel svoje otroštvo in vse življenje skrbno kmetoval na 7-hektarskem posestvu v hribovitih Halozah. S hvaležnostjo in zahvalo za njegovo vzorno življenje sta ga 7- decembra 2009 obiskala župan Friderik Bačič in Bernarda Galun ter ga obdarila. S svojim izrazom na licu je pokazal veselje za ta obisk. V Skorišnjaku 34 si je 19. januarja 1951 ustvaril družino z bodočo ženo Marijo Medved. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, od katerih še živita dva. En sin se je v enaintridesetem letu smrtno
ponesrečil. Potem mu je pred desetimi leti umrla žena, ki jo zelo pogreša. Jubilanta Janeza Vidoviča danes razveseljuje sedem vnukov in dva pravnuka, veseli pa se še tretjega pravnuka, ki je na poti. Pri devetdesetih letih, ki jih je pred kratkim dopolnil, s tihoto spremlja dogajanje okoli sebe.
Bil je zelo dejaven za razvoj svojega kraja. Njegovo sobo krasita od komisije za liturgijo in cerkveno glasbo podeljeni priznanji in zahvali za 60-letno požrtvovalno, lepo in skrbno petje v cerkvenem zboru sv. Andraža v Leskovcu, ki sta bili podeljeni njemu in
pokojni ženi Mariji s podpisom dr. Franca Krambergerja, mariborskega nadškofa. Velika zahvala za skrbno nego očeta oziroma tasta gre sinu Jožefu in njegovi ženi Ivanki. Pogosto ga obiščejo še sin, vnuki in pravnuki. Na obisku je bila vnukinja Sabina, ki je do nedavnega živela z dedkom.
Želimo, da bi bilo v naši občini več tako hvaležnih družin do svojih ostarelih staršev. Župan z občinsko upravo in člani občinskega sveta želijo vsem v tej družini veliko zdravja, potrpežljivosti in dobre volje.
Bernarda Galun
Zlata poroka Janeza in Katarine Flajs
Sredi najlepšega jesenskega meseca, ko narava začne vračati sadove vloženega dela, sta žela sadove svojega petdesetletnega skupnega življenja tudi Janez in Katarina Flajs iz Pobrežja. Skupaj s še tremi pari sta na isti dan sklenila poroko pred videmskim farnim občestvom.
Cerkveni obred zlate poroke je tokrat opravil p. dr. Slavko Kranjc. V priložnostnem nagovoru je kratko opisal njuno življenjsko pot, prepleteno z lepimi trenutki in trenutki preizkušenj. Civilni obred zlate poroke je v prostorih občinske dvorane opravil župan Friderik Bračič. Mnogo sta doživela in preživela v teh letih. Pridno sta delala na domači zemlji in to pridnost prenesla na svoje štiri otroke. Ob delu na kmetiji
je bilo potrebno poiskati še dodatni zaslužek, zato se je Hanza zaposlil v bližnji tovarni v Kidričevem, Katica pa je doma prevzela del njegovega dela.
Del svojega časa in energije posvečata haloški gorici, ki jo s skrbjo in ljubeznijo obdelujeta. Ob njej sta postavila manjšo hiško, v katero sta ob jubileju povabila bližnje sorodnike in znance, da sta se skupaj z njimi poveselila. Tako kot pred petdesetimi leti sta se v Plaloze zapeljala s kočijo.
Vedno znova se razveselita obiska vsakega od devetih vnukov.
Želimo jima, naj njuno veselje še kar traja in da bi znala uživati jesen svojega življenja.
Besedilo in foto: MŠ
Zlatoporočencema Flajs iz Pobrežja iskrene čestitke
Kostanjev piknik članov stranke DeSUS
Stranka DeSUS, občinski odbor Videm, ta trenutek šteje nad 250 članov in je po krajših poletnih počitnicah spet aktivna in delavna. Seje sklicujemo po potrebi, udeležujemo pa se tudi sej, ki jih sklicuje Gorazd Žmavc, predsednik Pokrajinskega odbora Spodnje Podravje Ptuj - Ormož. Slavko Trafela, član sveta stranke DeSUS v Ljubljani (izvoljen je bil na 7. kongresu), se ravno tako udeležuje njihovih sej.
V mislih pa že imamo lokalne volitve, ki nas čakajo prihodnje leto, saj bo spet pestro. Na tiho se že omenjajo strankarski kandidati za župana, pa tudi občinski in krajevni
svetniki se že vidijo na svojih mestih. Vem, da se bodo kandidati v predvolilnem času pokazali v svoji najboljši luči. Volitve bodo pokazale, kdo bo dobil največ glasov, čaka pa jih težko delo.
Vendar bo ta volilni cirkus v letu 2010. Sedaj pa smo še v letu 2009, v lepem jesenskem času, ko listi na drevju rumenijo, travniki rjavijo, kostanji pa dozorijo. Prijetno pa je, če jesenske dobrine, med katerimi sta tudi kostanj in mošt, zaužijemo v družbi članov in prijateljev naše stranke.
Da ne obremenjujemo naše blagajne, smo kostanje nabrali kar sami. Lepega popoldneva se nas je pet članov naše
Kostanjev piknik
Člani stranke SLS občine Videm in njihovi simpatizerji so se zbrali na kostanjevem pikniku. Družili so se v petek, 16. oktobra, v Doleni. Člani, ki so bili zadolženi za pripravo piknika, so se sestali že v Zgodnjih popoldanskih urah in pripravili vse potrebno. Po
okusni hrani z žara so sledili okusno pečeni kostanji. Vsekakor so takšna in podobna druženja priložnost za sprostitev, nove ideje, medsebojni pogovor in načrtovanje v prihodnje.
NZ
Peka kostanjev je lahko tudi zabavna.
stranke podalo v gozd Jožeta Godca v Doleno. Gospodinja nam je postregla z moštom, pokazala njihov gozd, ki smo ga čez tri ure zapustili s polno vrečo gozdne jesenske dobrine. V petek, 9. oktobra 2009, se nam je v vaškem domu Pobrežje pridružilo nekaj nad 160 članov in simpatizerjev na tradicionalnem jesenskem druženju ob pečenem kostanju in moštu. Seveda pa tudi zelo okusne pečenke iz rok Srečka Laha ni manjkalo. Med gosti so bili tudi Gorazd Žmavc, predsednik Pokrajinskega odbora Sp. Podravje Ptuj - Ormož, blagajnik Albin Pišek in Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Sp. Podravje. Po uradnem delu, ko so gostje zapustili govorniški oder, je za glasbo
skrbel Jože Topolovec s skupino trio Škorci. Za popestritev piknika so nam zapeli še ljudski pevci društva upokojencev Videm, pridružile so se jim tudi pevke iz Pobrežja in Sel. Na koncu smo vsi skupaj zapeli »En lep večer je spet za nami«.
Takih večerov pa si prav gotovo tudi želimo. Upamo, da se prihodnje leto spet dobimo
stranka za vse generacije in vas vabimo, da se nam pridružite.
Besedilo in foto: Franci Hliš, sekretar DeSUS OO Videm
Planinsko društvo Videm je v soboto, 14. novembra, organiziralo pohod na Ravno goro nad Cvetlinom. Ravna gora je znana, saj jo redno obiskujejo planinci iz bližnje in daljne okolice. Priljubljena pa je tudi med zmajarji. Pohod je organiziral Marjan Jelen, za prevoz pa j e poskrbel Janez Cafuta iz Sovič.
Okrog 9. ure je avtobus pobral še zadnje pohodnike, ki so se ostalim pridružili pred Lesko v Leskovcu. Odpeljali smo se do Cvetlina in naša začetna točka pohoda se je pričela pred gostilno Vlada Perneka. Vzeli smo nahrbtnike in pohodne palice ter se podali po prelepi, s soncem obsijani planinski poti. Po dveh in
Planinci na Ravno goro
Planinci na vrhu hrvaške Ravne gore
pol urah pešačenja smo dosegli vrh gore. Napotili smo se proti ogrevanemu planinskemu domu, kjer nas je sprejel prijazen oskrbnik. Sledilo je praznjenje nahrbtnikov in za vse dobrote je bila velika miza skoraj premajhna. Po obilni malici in počitku smo se odpravili nazaj v dolino. Po poti nazaj so nas ustavljali prijazni lastniki vikendov, ki jih zjutraj še ni bilo. Ponudili so nam žlahtno kapljico, tako da grla niso bila suha. Z avtobusom smo se odpeljali na samo slovensko-hrvaško mejo in se ustavili v Veliki Varnici 1, pri Ivanu Jagarincu, po domače pri Berajteru, kjer smo imeli zaključek pohoda. Berajter nas je pogostil z domačimi
jedmi in kapljico dobrega vina. Ob pravi domači cve-tlinski glasbi smo se prijetno družili in veselili. Proti domu smo se odpravili zvečer z lepimi občutki in z željo, da se ponovno srečamo. V imenu pohodnikov in v svojem ime-
nu se zahvaljujem Marjanu Jelenu, Janezu Cafuti in Ivanu Jagarincu za dobro organizacijo pohoda ter za lepo preživeto soboto.
Toni Zagoranski Foto: Marjan Jelen
Pohod med vinogradi do Sv. Avguština
Potem ko smo planinci PD Haloze in simpatizerji pohodništva 14. novembra doživeli nepozaben pohod na Ravno goro in se vsi prisotni obvezali, da postane tudi ta pohod tradicionalen nekje v maju, je PD Haloze 21. tiovembra skupaj s PD Ptuj organiziralo tradicionalni pohod »Med
vinogradi III«, ki je meseca novembra vsako leto v programu pohodov.
K Sv. Avguštinu vodi več poti, še najbolj je znana romarska pot, ki vsako zadnjo nedeljo v avgustu oz. najbližjo godu sv. Avguština privabi krepko čez 1000 romarjev od blizu in daleč. Posebnost tega roma-
nja je, da stojita čisto na vrhu skupaj dve cerkvi, in sicer sv. Avguština na slovenski in sv. Magdalene na hrvaški strani. Ta romarska pot traja iz doline le dobre pol ure, zato smo v PD Haloze izbrali daljšo.
Iz Zg. Leskovca nas je pot vodila po glavni cesti proti Mali Varnici. Ze čez dober kilometer, pri avtobusni postaji, cesta zavije levo proti domačiji nekoliko z leve. Prečkali smo dvorišče, nato pa se pot kar strmo vzpne proti gozdu. Ob pogledu iz doline na Skorišnjak nas je tik pod vrhom prvega hriba usmerila lepa rumena hiša Orlačevih. Ko smo se povzeli nad njo, smo že lahko videli Blaževo kapelo. Sledili so še rahel spust, malo ravnine, manjši vzpon in že smo bili pri njej. Marjan, ki je bil skupaj
z Jožetom iz PD Ptuj vodja pohoda, je predlagal, da smo naredili skupno spominsko fotografijo.
Takoj pod kapelo se cesta razcepi in potrebno se je bilo držati levo proti Belavšku. Pot nas je vodila med vinogradi, starejšimi in novejšimi zidanicami ter vse manj naseljenimi hišami. Seveda so nas tu in tam pozdravili ter postregli prijazni domačini, naš korak pa je postal urnejši do naslednje postaje. Preden bi se spustili po asfaltu navzdol, proti izhodiščni točki, smo se obrnili desno in nekaj časa pot nadaljevali po ravnini. Pred tem odcepom sta nas tik nad cesto pozdravila lepo urejen vikend in starejša domačija. Se malo ravnine in pot je nenadoma strmo zarezala v krajši hrib. Čeprav je
V novembru so se znova podali v Veliko Varnico, do romarskih cerkvic ob hrvaški meji.
čezenj speljan blažji kolovoz, sta bila vodnika neizprosna in se strmini nismo mogli izogniti. Na vrhu le-te je bil spet krajši postanek in priložnost, da nekoliko sprostimo težo nahrbtnikov. Takoj za tem je sledil še krajši strmi vzpon čez goščavo, a tokrat linije manjšega odpora ni omenjal nihče. Sledil je spust proti večji kmetiji in nato kar po sredi hriba speljana ozka potka, ki nas je pripeljala v Veliki Okič, na samo mejno črto z Republiko Hrvaško. Vzpenjali smo se ob njej in ni nam ušlo, da so na levi strani ceste tablice hišnih številk modre, na dveh ali treh hišah z desne pa rdeče barve. Za slednjimi smo zakorakali po jasi proti gozdu in se čezenj spustili proti cerkvi sv. Petra in Pavla v Cvetlinu. Tukaj smo se pri našem »starem prijatelju« prvič resneje okrepčali s hrano iz nahrbtnikov.
Sledil je vzpon, od koder sta se že videli obe cerkvi, a do njiju je bila še kar krepka ura zmerne in počasne hoje. Pot je postajala čedalje bolj razgibana, na čase tudi težavna, tu in tam skoraj preozka, zato smo se kar spotoma dogovarjali, kje je potrebna obnove. Upam, da nam bo do začetka pomladi dogovor še ostal v spominu. V prijetnem kramljanju smo se znašli tik pod vrhom hriba. Se zadnji vdih in izdih iz pljuč, le še 150 m strmega vzpona in že smo bili na cilju pri cerkvah sv. Avguština in sv. Magdalene. Vseh 37 pohodnikov se nas je počutilo nekako izpopolnjene ob prehojeni poti, ki je trajala približno 5 ur, s krajšimi in daljšimi postanki. Po oddihu smo se spustili do domačije Vidovičevih, kjer so nam po predhodnem dogovoru postregli z odlično domačo hrano in pijačo. Ob koncu je
Pohodniki na Ravni gori vodnik PD Ptuj Jože Dajn-ko kot presenečenje podelil diplome prisotnim pohodnikom, ki so avgusta letos prvič stopili na vrh Triglava. Zadovoljni smo se razšli s spoznanjem, da je sodelovanje in organiziranje pohodov med društvi zelo dobrodošlo, zato si bomo v bodoče prizadevali za čim več takih srečanj tudi z ostalimi planinskimi društvi in vsemi, ki jim pohodništvo ter druženje med ljudmi pri-
našata mir v srcu in jim rišeta nasmeh na obraz.
Obljubili smo si, da se 19. decembra ponovno srečamo na znameniti Mustrovi poti v Cirkulanah, ki se je udeležuje vse več ljudi. Več kot očitno je, da druženje in dobra volja še nekaj veljata, zato dobrodošli med nami kdaj tudi vi. Planinsko-pohodniški pozdrav
Marjan Jelen, PD Haloze Foto: arhiv PD
Podnebne spremembe - mednarodna konferenca v
Kopenhaonu
Zaključena so pogajanja o novem globalnem sporazumu o boju proti podnebnim spremembam, ki so potekala med 7. in 18. decembrom letos, s ciljem, kako za 40 % na globalni ravni zmanjšati emisije toplogrednih plinov glede na leto 1990.
Ob tem se pojavlja temeljno vprašane, ali bodo razvite države sveta k temu cilju pripomogle več, kot tiste v razvoju in nerazvite, ali bo v ta namen ustanovljena finančna Ustanova »zeleni sklad« zmogla slediti zastavljenemu cilju in s tem postati regulator niz-
koogljične družbe na planetu Zemlja.
KAJ PA DOMA?
Delujemo zmedeno eden mimo drugega. Smo tik pred tem, da bomo morali plačati kazen na prevelike izpuste/proizvodnjo toplogrednih plinov.
Toda kljub temu načrtujemo novo izgradnjo bloka šest v TE Šoštanj ter drugi blok JE v Krškem, pospešeno dokončujemo prometno infrastrukturo in druge potencialne onesnaževalce, ki bodo bistveno pripomogli k emisijam toplogrednih plinov. Trenutno na
prebivalca naše države proizvedemo 8000 kg toplogrednih plinov na leto, Kopenha-genski sporazum predvideva 2670 kg na prebivalca.
KAJ STORITI?
Našo državo ves čas vodimo in upravljamo amatersko, nikoli nismo imeli zastavljenih skupnih dolgoročnih razvojnih ciljev, razen samoos-vojitvenega, če pa že, smo te nenehno (po potrebi trenutne oblasti) spreminjali, s tem pa izgubljali stik z državami, ki so v upravljanje družbe zmogle vgraditi visoke ekološke standarde.
Država je do danes zamudila vse »ugodne« trenutke, kdaj vstopiti v nizkoogljično družbo, mislim in želim, da to storimo zdaj, saj bomo prestop morali narediti.
Smo v času, ko si izrekamo zahvale in želje po boljšem v prihajajočem letu, pričakujem in želim, da bo moja država zmogla v vse pore družbenega razvoja vgradi paradigmo trajnostnega razvoja.
Mag. Ivan Božičko


ALI STE VEDELI
Onesnaženje s hrupom ogroža živali
Onesnaženje s hrupom vse bolj ogroža divje živalske vrste, opozarjajo ameriški znanstveniki. Dr. Jesse Bar-ber, dr. Kevin Brooks z Univerze v Koloradu in dr. Kurt Fristrup iz »US National Park Service« so ugotovili, da so hrupu izpostavljene celo živali v naravnih parkih. »Številne divje živali so razvile zelo občutljiv sluh, da bi lahko prepoznale tudi najtišje zvoke. Zdaj njihov sluh ogroža hrup,« pravi dr. Barber. To vpliva na komunikacijo med živalmi. Velike sinice so se na hrup odzvale s spre-
membo petja. Pojejo na višjih frekvencah, da se lažje slišijo med seboj.
A vse živali niso tako prilagodljive. Samice sivih drevesnih žab zaradi hrupa prometa dlje časa iščejo samce, saj slabše slišijo njihove klice, medtem ko samci zelene rege manj kličejo samice. Nobena od vrst se torej ne more prilagoditi naraščajočemu hrupu, ki ogroža njihovo razmnoževanje. Hrup lahko tudi omejuje živali, kot so sove in netopirji, pri iskanju in lovu plena. Laboratorijske raziskave so pokazale, da se netopir-
ji, ki lovijo s pomočjo zvoka, ki ga oddajajo, izogibajo lovu v hrupnih področjih. Promet torej zmanjšuje njihovo območje hranjenja.
Dr. Barber poudarja: »Hrup je vseprisoten in lahko pripelje do močnega zmanjšanja biološke raznovrstnosti.« Problem se samo še poglablja, saj se je prebivalstvo ZDA med leti 1970 in 2007 povečalo za tretjino, promet se je potrojil, prav tako zračni promet. Tudi v morju je podobno: hrup, ki ga povzročajo ladje in vpliva na morske sesalce, je iz leta v leto večji. Ogroženi so celo
naravni parki, predvsem zaradi cestnega prometa in letal. »Ta okolja so zelo ranljiva, saj lahko ima že oddaljen hrup velik vpliv na živali, zato moramo ukrepati, da vpliv hrupa omejimo,« opozarja dr. Barber in navaja nujne ukrepe: tišja podlaga na cestah, protihrupne ograje, primerno označevanje zaščitenih mest in omejevanje prometa na zaščitenih območjih.
Več: http://news.bbc.co.uk/ earth/hi/earth_news/newsid_ 8305000/8305320.stm
IB
Pomembni mednarodni, svetovni in evropski dnevi
Od izida naše zadnje številke Našega glasu smo obeležili kar nekaj svetovnih dni, praznikov. Mesec oktober je bil
obeležen kot »mesec požarne varnosti«, mesec november je »mesec preprečevanja zasvojenosti, za nami pa so
med drugim še 20. obletnica Konvencije o otrokovih pravicah, svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč,
svetovni dan OZN, svetovni dan varčevanja, dan boja proti nasilju nad ženskami ter številni drugi. V decembru so med pomembnejšimi dnevi zagotovo svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan invalidov in svetovni dan človekovih pravic. Za vse kristjane pa je najlepši praznik 25. december, dan, ko praznujemo božič.
MESEC
PREPREČEVANJA
ZASVOJENOSTI
Ko slišimo besedo zasvojenost, najprej pomislimo na zasvojenost od drog, alkohola in tobaka, a vendar gre za veliko razsežnejši pojem. Zasvojenost predstavlja pereč problem sodobne družbe, ki pa že dolgo ne zajema le zlorabe drog, temveč se nanaša na različne oblike, kot so zasvojenost od televizije, računalnika, interneta, dela,
Trimesečni rok za izvedbo legalizacije orožja
14. novembra 2009 je pričel teči trimesečni rok za izvedbo legalizacije orožja. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju v 40. členu določa, da sme imetnik, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine. Ta rok se izteče 14. februarja 2010. Pristojni organ, torej upravna enota, izda ustrezno orožno listino, razen orožnega lista, če oseba izpolnjuje zakonsko določene pogoje. To so: dopolnjena starost 18 let, da ne obstajajo zadržki javnega reda in miru, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Na Upravni enoti Ptuj lahko vloge vložite osebno v sprejemni pisarni, na naslovu Slomškova ulica 10, Ptuj (soba št. 7, pritličje), ali po pošti, in sicer
na za to določenem obrazcu. Obrazce vlog za legalizacijo si lahko priskrbite v sprejemni pisarni na sedežu Upravne enote Ptuj ali na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve. Poudariti pa je potrebno, da k vlogi ne prilagajte orožja. Pri podaji vloge boste morali plačati upravno takso po tarifni številki I v višini 3,55 EUR. Višina takse ob rešitvi vloge pa bo odvisna od vrste orožne listine, ki vam jo bodo izdali, oziroma od vrste orožja, ki ga legalizirate. Eksplozivnega orožja ne nosite na upravno enoto ali policijske postaje, ampak le obvestite omenjene organe, ki bodo poskrbeli za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja.
Več o sami legalizaciji orožja pa si lahko preberete na spletni strani UE Ptuj ali MNZ.
Pripravila: Stanka Letonja
iger na srečo, odnosov, hrane ipd. Mesec preprečevanja zasvojenosti obeležujemo vse od leta 1991. Letošnja osrednja tema tega meseca je osredotočiti se predvsem na strokovno javnost, in sicer z namenom zagotoviti kakovost in dostopnost preventivnih programov. Raznorazne aktivnosti, ki so se v okviru tega meseca izvajale, pa so potekale pod geslom (O) CENA PREVENTIVE - GRADIMO DOBRE PRAKSE. S slednjim želijo pristojni opozoriti na nujnost vrednotenja projektov in programov za nadaljnje načrtovanje in doseganje boljših rezultatov.
20. OBLETNICA KONVENCIJE
O OTROKOVIH PRAVICAH
20. novembra 1989 je Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, ki pa je pričela veljati 2. septembra leta 1990 v skladu z 49. členom. Gre za prvo pravno zavezujočo mednarodno konvencijo za uresničevanj pravic v korist vseh otrok. Leta 1990 smo konvencijo ratificirali tudi v Sloveniji in se tako zavezali, da bomo ščitili in zagotavljali otrokove pravice ter sprejemali in izvajali takšne politike, ki bodo vedno upoštevale največjo korist otrok. 16. novembra pa je Državni zbor RS kot prvi parlament na sve-
tu postal UNICEF-ova »Varna točka«. Slednja pomeni javni prostor, ki je namenjen otrokom in mladostnikom v starosti od 5. do 18. leta, vanj pa se lahko zatečejo v primeru kakršnekoli stiske (če so se denimo izgubili, potrebujejo pomoč ipd.). Nahajajo se na različnih lokacijah po številnih krajih v Sloveniji. Otroci in mladostniki pa jih boste v primeru stiske našli oziroma prepoznali po posebni oznaki.
Svetovni dnevi, ki so pred nami:
JANUAR:
-	svetovni dan miru: 1. januar
-	svetovni dan spomina na žrtve holokavsta: 27. januar
-	svetovni dan boja proti
kajenju: 31. januar
FEBRUAR:
-	svetovni dan varne uporabe interneta: 7. februar
-	svetovni dan bolnikov: 11. februar
-	svetovni dan materinščine: 21. februar
MAREC:
-	svetovni dan civilne zaščite: 1. marec
-	svetovni dan varčevanja z energijo: 6. marec
-	svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji: 21. marec
-	svetovni dan voda: 22. marec
-	svetovni dan mater (materinski dan): 27. marec
-	svetovni dan gledališča: 27. marec
Pripravila: Stanka Letonja
Kako pomagati ob neurju - neurje po neurju
Neurja se pojavljajo kot vse pogostejša človekova nesreča in zato predstavljajo izziv tako za prizadete kot za reševalne službe. Pri opredelitvi tega izziva pa ne moremo mimo pristojnosti oz. kompetenc.
Lastnik se najde v funkciji prizadetega zaradi nesreče. Vsak lastnik ohrani lastnino vedno in povsod, torej tudi v in po nesreči. Prav temu bi moralo slediti tudi ravnanje. Pri opredelitvi lastnika pa mislimo predvsem na pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz lastnine. Ta odgovarja za objekt in tudi za njegovo varnost. To pa pomeni, da je že v preventivi odgovoren, da je objekt varen. V toku nesreče in po njej je prvi, ki začne z zaščito in reševanjem. Na njem je, da naredi vse, kar lahko v danem času, in z najbližjimi ter
zunanjimi sodelavci pripravi objekt v prvotno stanje. Lastniki se največkrat po nesreči obnašajo, kot da se zaščita in reševanje njih ne tičeta in ju pričakujejo od pristojnih služb. To napačno obnašanje povzroča negodovanja in spore. Tako je po zadnjih neurjih vrsta zgodb, ki kažejo na brezbrižnost lastnikov, ki mu v tem ne želimo odvzeti prizadetosti zaradi nesreče, vendar ga to ne odvezuje ob skrbi in nalog za zaščito lastnega premoženja. Skrajni primeri so prikazali gasilce na strehi in cele družine v hiši ali pod brajdami, da o komentarjih ne govorimo. Lastnik, ki mu je edina srb za premoženje, da kliče gasilce, sam pa le čaka, ne glede na čas, nas vedno znova pripelje do vprašanja upravičenosti do gasilske usluge, vsaj takrat, ko takš-
ni primeri oddaljijo pomoč tistim, ki pa so le-te dejansko potrebni. Razmejitev pristojnosti v času intervencije nam kaže na nedefinirano stanje, če pa k temu dodamo kompetence, je situacija bolj jasna. Znano je tudi to, da običajno neaktivnost posameznika nadomesti drug, pa če je to upravičeno ali ne.
Ko je lastnik naredil vse, kar
zmore, pa je še vedno ogrožen, nastopijo reševalne službe in v teh primerih so to gasilci. Za lažje razumevanje je prav, da si takoj razjasnimo kompetence gasilcev. Gasilci so primarno usposobljeni za področje požarnega varstva, dodatno pa tudi za druge nesreče, kamor sodi pomoč ob neurjih. Žal pa ta dodatna usposobljenost ni brez mere,
še posebej ob dejstvu, da je pri vsakem delu potrebno upoštevati pravila iz varstva pri delu in požarnega varstva. Gasilci tako po nesreči kar naenkrat postanejo krovci in kleparji. Toda tudi za te poklice obstajajo strokovna znanja in pravila varnega dela. Vprašajmo se, ali krovci in kleparji delajo po mokri strehi, še več, po poškodovani strehi, ki ima nešteto dodatnih nevarnosti in tveganj, ki jih krovci in kleparji pri svojem normalnem delu nimajo. Če dodamo, da gasilci delo nastopijo v času neurja, ko je dodatna nevarnost vetra, dežja ali strele, je komentar odveč. Zraven tega se srečujemo tudi s starimi strehami in s preperelo kritino.
Posledično pride do tožb in za osvetlitev le vzorec iz takšnega primera: »Tožnika, ki je bil že v času nezgode krovec - klepar, z opravljenim republiškim izpitom iz varstva pri delu in varstva pred požarom ter izpitom po Zakonu o graditvi objektov, delodajalec ni bil dolžan pred vsakim objektom opozarjati, da mora v primeru stopanja na streho pregledati strešne plošče in ugotoviti njihovo trdnost ter uporabiti zaščitna sredstva. V tožbi je pomanjkanje ustreznih navodil neutemeljeno razlagal kot delodajalčevo opustitev, brez katere do nezgode ne bi prišlo. Bil je celo sku-pinovodja, zato ni jasna pritožbena navedba, da delodajalec ni zagotovil ustreznega nadzora nad delom. Dodatna pritožbena navedba, da delodajalec ni dal potrebnih delovnih sredstev za varno delo, pa je povsem pavšalna. Tudi med postopkom na prvi stopnji ni zatrjeval, katero opremo bi moral imeti, pa je ni imel, kar pomeni, da ni izpolnil
svojega trditvenega in dokaznega bremena glede vprašanja nedopustnega ravnanja ali opustitve delodajalca, ki je pogoj in v oškodovančevem dokaznem bremenu za odškodninsko odgovornost delodajalca po prvem odstavku 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001, 97/2007).«
S primerom, ki je le eden od mnogih, izkazujemo, na kako nevarno pot se podajo gasilci, ki niso krovci, in kako se morajo zaščititi neposredni izvajalci in njihovi odgovorni, da ne pride do nesreče in potem tudi do sodnih sporov.
Vedno znova pridemo do pristojnosti gasilcev, ki gredo marsikdaj predaleč, oziroma tvegajo preveč in opravljajo naloge, ki so v nasprotju s pravili iz varstva pri delu. Pozabimo namreč na to, da nismo odgovorni le za zmanjšanje škode na objektih, ampak tudi in predvsem za lastno varnost. Ta je pri delu na strehi zelo težko določljiva, saj izbiramo med potrebo občana, voljo gasilca in pogoji za delo. Pri požaru je ločnica tveganja mnogo bolj jasna (določi jo občutenje vročine in posledice zaradi te), pa še vedno pride do poškodb pri delu, medtem ko ima delo na strehi specifično tveganje in nima jasne ločnice, ki bi gasilca ustavila pred nemogočim. Pri požaru je tako čutno zaznavna zunanja nevarnost tista, ki nas ustavi, da gasilci ne gredo predaleč, pri odpravljanju posledic neurja je ta ločnica manj vidna, včasih celo nevidna. Toda posledice prehoda praga tveganja so pri neurju lahko zelo hude ali celo pogubne. Ker ta prag ni jasno viden, ni s čutenjem zaznan in je odvisen
od subjektivnih in objektivnih okoliščin, je za gasilce v intervenciji in vodje intervencij zelo zahtevna naloga, da se pravočasno ustavijo. V tem primeru je potrebno ugotoviti, kaj sploh dopušča prizadeti objekt (vrsto in stopnjo prizadetosti, starost objekta, dodatne nevarnosti instalacije, rušenja in podobno). Oceniti moramo, kaj omogoča naša oprema, ali imamo ustrezno opremo, ki je primerno vzdrževanja in testirana. Oceniti moramo našo zaščitno opremo. In ko imamo vse to, je tu še človeški dejavnik, ali imamo dovolj ustrezno usposobljenih in psihofizično sposobnih gasilcev. Ko vse to ocenimo, ugotovimo, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bomo sploh lotili intervencije. Občani pričakujejo, da so gasilci vsemogoči. Mnogokrat to tudi drži, vendar preko praga tveganja ne more in ne sme nihče. Zato se lahko marsikje zgodi, da enota pride do odločitve, da bi bilo tveganje preveliko, če bi v tistem trenutku oz. na tistem objektu intervenirala. To ne pomeni odklonitve intervencije, ampak pomeni strokovno oceno ogroženosti objekta in lastnih sil, sredstev in nevarnosti, ki bi se lahko zgodile na poti zaščite in reševanja.
V dosedanjih intervencijah so bili primeri, ko gasilci niso intervenirali:
- zaradi starosti objektov: gasilci morajo pred vstopom na streho preveriti stanje ostrešja in kritine. Ce ocenijo, da je ostrešje zaradi starosti ali strokovne napake preveč nevarno za gasilski poseg in varnost gasilcev, potem do intervencije ne pride. Podobno je s kritino, če ta ni primerno varna, se intervencija
ne izvrši. Ker za osnovno varnost objekta odgovarja njegov lastnik, je prav, da se že danes zavedamo, kakšna je naša preventiva in pod kako varno streho delamo ali živimo. Naloga vodje intervencije je, da oceni zraven prizadetosti objekta tudi stanje varnosti;
-	zaradi vrste strehe: marsikje se zgodi, da lastniki pri gradnji izbirajo mejne primere streh ali celo v nasprotju s predpisi. Tako imamo prestrme strehe ali strehe različnih oblik, ki ne omogočajo dovolj varnega dostopa in tudi naveze. V takih primerih se intervencija zaradi varnostih dejavnikov ne izvrši;
-	stopnje poškodovanosti objekta: gasilci pridejo do objekta, ki je tako poškodovan, da intervencija ni več možna. V tem primeru obstajata dva razloga za takšno oceno. Varnostni razlog je v tem, da ostanki objekta predstavljajo izjemno nevarnost in gasilci s svojo opremo ne morejo pristopiti. Tveganje bi bilo preveliko. V drugem primeru pa objekt ne dopušča možnosti uporabe zaščitnega materiala, ki ga gasilci uporabljajo. Na primer folije ni možno pritrditi, ker je odne-šena cela strešna konstrukcija. Tudi drugega materiala ni na razpolago ali pa vremenske razmere ne omogočajo, da bi se naredila začasna konstrukcija.
Posebno nevarnost predstavljajo opuščene zgradbe ali objekti, kjer ni urejeno lastništvo. Ti so običajno v slabem stanju in zato zelo nevarni za ukrepanje.
Nesodelovanje lastnika ali slabo sodelovanje lastnika, ki misli, da so gasilci dolžni delati tudi zanj, je lahko razlog za odločitev, da se intervencija ne izvede. Odnosi in
vedenje ljudi so lahko tudi moteč faktor za intervencijo. Takšni lastniki s svojimi negativnimi reakcijami od zunaj rušijo uspešnost gasilske enote. Ker so gasilci samo ljudje in to tisti, ki so pustili dom in družino, da bi pomagali drugim, ne morejo slepo sprejemati vsega, kar jim ponudi okolje. Tudi pri gasilskem delu je važna motivacija, ki jo takšni lastniki vidno prizadenejo. Neodgovorno je svoje nedelo prenašati na druge in še to zabeliti s pikrimi izrazi. Gasilci niso krivi za nesrečo, še manj pa za slabo človeško komunikacijo. Za delo na strehi pa so zelo nevarne tudi te negativne vibracije. Delo gasilcev bo uspešno, če bo motivirano z dobrim sodelovanjem vseh, tako prizadetih
kot drugih dejavnikov.
Na znak alarma so gasilci dolžni priti do vsakega, ki kliče na pomoč, na lokaciji sami pa mora vodja intervencije oceniti vrsto dejavnikov, da bo njegova odločitev strokovno pravilna in za prizadete učinkovita. Med strokovno pravilnim in učinkovitim pa je prag tveganja, kajti načela varstva pri delu so v takšnem delu skoraj v celoti spregledana. Tako se vprašamo, koliko se vodje intervencije zavedajo svojih kompetenc. Tudi v intervenciji mora biti delo opravljeno strokovno, torej tudi varno.
Opredeljena tematika pa se nanaša zraven gasilcev tudi na lastnike objektov kot lokalne skupnosti.
Gasilci morajo zagotoviti:
-	usposabljanje za strokovno in varno delo na strehi,
-	spremljanje zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti,
-	nabavo ustrezne osebne zaščitne opreme,
-	nabavo ustrezne opreme za zaščito in reševanje,
-	nabavo sredstev za začasno pokrivanje objektov.
Lastniki objektov morajo zagotoviti:
-	zavarovanje objekta,
-	varnost objekta in dostopnost poti,
-	narediti vse, kar je v njihovi moči, za zaščito in reševanje do prihoda reševalnih služb;
-	sodelovati z reševalnimi službami za začasne ukrepe;
-	sanacijo objekta oz. spravilo objekta v prvotno stanje. Lokalne skupnosti morajo zagotoviti:
-	dovolj sredstev za osebno zaščito gasilcev (oblačila, obutev, rokavice ...),
-	sredstva za dodatno izobraževanje,
-	sredstva za nabavo ustreznega orodja in opreme za zaščito in reševanje (lestve, vrvi ...),
-	sredstva za začasno pokrivanje objektov (folije, pur pen, late, žeblji ...).
Zunanje okoliščine:
-	ustrezne vremenske razmere.
Sele ko so izpolnjeni vsi opredeljeni pogoji, se intervencija lahko uspešno opravi. Neupoštevanje ali neizpolnjevanje pogojev pa pomeni povečanje tveganja oz. se intervencija ne more uspešno izvesti.
Mag. Janez Merc
Oktober je bil mesec požarne varnosti
Letošnja gasilska vaja GZ Videm je bila na kmetiji Šmigoc v Podlehniku.
Za nami je oktober, mesec požarne varnosti, to je čas, ko gasilci želijo sporočiti, kako blizu in daleč sta varnost in nevarnost ter kako pomembna je preventiva, da preprečimo nesrečo, če pa že do te pride, pa tudi na to, da so gasilci tukaj in kako so potrebni.
V	mesecu požarne varnosti so PGD v GZ Videm okrepile svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasilskega dela. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti so se odvijale v okviru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov PGD.
V	skupnem programu GZ Videm smo izvedli planirano gasilsko vajo s temo požar na kmetiji. Čeprav smo najprej načrtovali vajo na objektu Motela Podlehnik, pa zaradi neodziva lastnikov tega nis-
mo mogli izvesti. Kmetija Šmigoc v Podlehniku je bila zelo primerna za izvedbo vaje, saj raznoliki objekti in tudi v življenju realne nevarnosti vedno predstavljajo izziv za delo gasilcev. Vaja je zajemala naloge gašenja, reševanja in zaščite. Zraven mnogih poučnih rešitev, ki so namenjene čim boljši operativni pripravljenosti, je pomemben tudi vidik vodenja take intervencije in sodelovanja več enot. Pri nesrečah nikoli ne vemo, kdaj bo potrebno skupno nastopanje več gasilcev, in takrat je pomembna tudi skupna usposobljenost tima. Vaje so se udeležila vsa PGD iz zveze v izrednem številu, saj je v sami vaji sodelovalo kar 86 gasilcev.
Vsa PGD so izvajala propagandno dejavnost s plakati in
zloženkami. Namen letošnje akcije je bil v zagotavljanju ustrezne varnosti v tretjem življenjskem obdobju. Kljub temu da v občini Videm ni doma upokojencev, so ti na naših domovih in tveganja na tem področju niso nič manjša. Če pri starejših računamo
na pomen njihovih izkušenj, pa je vsem znano, da z leti bledita tako spomin kot osebna kondicija. Prav ta dejavnika pa sta lahko zelo ključna za nastanek požara kot kašne druge nesreče. Čeprav se mnogi težko sprijaznijo, da z zrelimi leti človekova kondi-
Vaja je zajemala naloge gašenja ...
cija peša, je to pešanje lahko zelo nevaren izziv za nastanek nesreč. Mnogi mislijo, da še vedno zmorejo to, kar so zmogli nekoč, in ne manjka primerov, ko se prevarajo. Tu je pomembna vloga drugih družinskih članov in gasilcev, da v preventivi ali ope-rativi odklonijo nevarnost ali zmanjšajo njene posledice. Prav posebna pozornost je v mesecu požarne varnosti posvečena gasilskim domovom, ki dobijo posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in
opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambi-ent. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in
rsikj
e se
ureditev gasilske tehnike in opreme ter vsega, kar sodi k potrebam gasilstva.
Urejeni domovi, orodišča in oprema pa nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom, in še posebej mladim. Takrat gasilci pokažejo prav vse in to opremo, ki jo imajo, kot na drugi strani potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč rabijo. In prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se zgodi, da povpraševanje preseže ponudbo.
Gasilci se prav radi v tem mesecu tudi pojavijo v šolah, saj imamo skupne interese. Sole so dolžne zagotavljati ustrezni požarni red, evakua-
Gasilci so prikazali tudi način reševanja ponesrečencev.
cijo in požarni načrt, pa tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo, gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program je lahko za mlade zanimiv celo leto.
Društva tudi pregledujejo hidrante in prav pa bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje.
Oktobra je tudi priložnost,
da gasilci naredijo osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli priključiti, med svoje vrste. Se posebej se želi animirati mlade, saj je tu težišče
gasilskega kadrovanja. Ce pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč osveščanje za varno življenje, kajti včasih je tako malo potrebno, pa smo ob vse.
Kljub temu da je oktober
—	mesec požarne varnosti
—	za nami, pa ni za nami priložnost, da v svojem okolju sproti odklanjamo vse dejavnike, ki ogrožajo našo varnost. Ni dovolj, da danes naredimo prav vse, jutri pa z našo malomarnostjo ali neprevidnostjo zapravimo vse, kar imamo. Za našo varnost moramo delati ves čas, oktober pa je priložnost, da nadgradimo tisto, za kar nam je zmanjkalo časa in sredstev
med letom. Zanemarjanje te obveze lahko pomeni izgubo tega, kar je del nas.
Mag. Janez Merc Foto: TM
Gasilsko vajo sta si prišla pogledat tudi videmski in podlehniški župan, Friderik Bračič in Marko Maučič.
ŽELJA
ob prihajajočem letu 2010
Spoznanje, da na planetu Zemlja ne prebivamo samo ljudje, da planet ni naša last, da iz deklarativnih načel preidemo na izvedbo le-teh.
Zares - nova politika, OO Videm, želi vsem občanom občine Videm veliko osebne sreče, politikom pa modrih odločitev.
SREČNO!
Selški gasilci »pogasili« kuhinjski požar
Drugo leto zapored so člani PGD Sela v mesecu varstva pred požari za krajane pripravili preventivno predavanje, letos na temo Požar in najbolj pogosti vzroki požarov v kuhinji. Požar so prikazali v posebni kuhinji, ki sojo uredili na športnem igrišču, v prikaz pravilnega ukrepanja pa so vključili predvsem domače gospodinje, ki so se povabilu gasilcev odzvale v velikem številu.
Alojz Auer iz PGD Sela je ob predstavitvi preventivne akcije med drugim pojasnil, da so gasilci na štedilniku najprej zagreli maščobo (uporabili so jedilno olje) in po tridesetih minutah se je maščoba sama
vžgala. Potem so prikazali gašenje s priročnimi sredstvi, ki jih ima gospodinja ponavadi najprej pri roki (pokrovka, suha - mokra krpa), pokazali so pravilni pristop h gašenju, da ne bi prišlo do poškodb, poseben poudarek pri tem pa so dali strupenim plinom. Nato so posebej izurjeni gasilci pokazali še gašenje s C02 in prahom, pri tej nalogi pa se je v vlogi gasilca preizkusil tudi videmski župan Friderik Bračič. Na koncu so gasilci pokazali še primere nepravilnega pristopa — gašenje z vodo in posledice, ki se lahko pojavijo v takih primerih. Kot je poudaril Auer, je bil odziv d krajani izredno dober,
Domačinke so požar na štedilniku poskušale najprej ustaviti s priročnimi sredstvi, ki jih v kuhinji ne manjka.
Selški gasilci so pokazali, kako se pravilno ukrepa ob izbruhu požara v kuhinji ...
kar je znova potrdilo, da se pridobljeno znanje in izkušnje v domačem okolju lahko tudi najbolj obrestujejo. Sicer pa so novo generacijo gasilcev na Igu izobraževali tudi v letošnjem letu, saj so v PGD Sela prepričani, da je naložba v znanje v gasilskih vrstah zelo pomembna.
V gasilskem društvu pa so ponosni še na obnovljeno streho na gasilskem domu in veseli, da se je obnova ostrešja nadaljevala še na kulturni
dvorani, ki pa jo že v prihodnjem letu čakajo nova obnovitvena dela, je dodal Auer, tudi predsednik KD Sela. Oktobrski izobraževalni večer so člani PGD Sela skupaj s KS Sela, kulturnim društvom in aktivom žena zaključili v prijetnem vzdušju, pripravili pa so še kostanjev piknik in si na druženju postregli z mnogimi domačimi dobrotami.
TM Foto: UM
PGD Sela v letu 2009
Leto 2009 bo zapisano v društveno kroniko PGD Sela kot še eno uspešno leto, saj so v društvu uresničili vse zastavljene naloge, predvsem pa se ga bodo spominjali po praznovanju okrogle obletnice — društvo je namreč v tem letu slavilo 60-letnico svojega obstoja in delovanja.
Roman Blažek, predsednik PGD Sela, nam je ob koncu leta, ko je čas za pregled
opravljenih nalog in načrtovanje novih ciljev, povedal: »Za nami je še eno uspešno, predvsem pa delovno leto, ki si ga bomo selski gasilci vsekakor najbolj zapomnili po obeležitvi 60-letnice, ki smo jo proslavili v mesecu juliju. Društvo je skozi vse leto sodelovalo v vajah, ki jih je organizirala GZ Videm, na operativnem področju pa smo bolj aktivno delovali v
oktobru - mesecu požarne varnosti. Takrat smo na Selih organizirali predavanje na temo kuhinjskega požara in praktično prikazali pravilne pristope h gašenju takšnega požara. Skozi vse leto smo skrbeli za redne mesečne vaje, posodabljali opremo, glavne intervencije v društvu pa so bile tudi v tem letu povezane z naravnimi nesrečami. Menim, da se takim in podo-
bnim neurjem skorajda več ne bo moč izogniti.
Sicer pa se lahko PGD Sela v letošnjem letu pohvali tudi s prenovljeno streho na gasilskem domu, na kar smo v društvu zelo ponosni, prav tako pa smo začeli graditi tudi nadstrešek, ki nam bo koristil pri bolj družabnem delu gasilstva. Omenil bi še dobro sodelovanje z ostalimi društvi, ki delujejo v vasi, in
OŠ Sela.«
USPEŠNI NA TEKMOVANJIH,
SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE
V letošnjem letu so tudi sestavili novo desetino ženskih gasilk, ki so zelo zavzeto pristopile k delu in vajam. Resen pristop je kmalu obrodil sadove, saj je ženska desetina kmalu pričela dosegati dobre rezultate, dokaz za to pa so tudi pokali, ki so jih prinesle iz različnih gasilskih tekmovanj. Takšnih uspehov si želijo tudi v prihodnjem letu, je še dodal Blažek, ob tem pa spomnil tudi na ostale desetine, ki so ravno tako uspešno nastopale na tekmovanjih. Z dobrimi rezultati tako skrbijo za promocijo gasilstva, nena-
zadnje pa tudi samega kraja in občine.
Zraven tekmovalnega dela pa se selski gasilci vključujejo tudi v različna izobraževanja v sklopu GZ Videm kot tudi izobraževanj, ki jih organizira GZ Slovenije. V današnjem času so namreč gasilci postavljeni pred nove naloge, zato je zahteva po permanentnem izobraževanju toliko večja in še bolj pomembna.
NALOGE V LETU 2010
»Tudi v prihodnjem letu bomo v PGD Sela sledili zastavljenim ciljem, še naprej bomo skrbeli za izobraževanje svojih članov, prav tako se bomo aktivno udeleževali gasilskih tekmovanj, več pa si želimo narediti tudi na področju pridobivanja kvalitetne in
Ženska desetina PGD Sela z mentorjema ob osvojitvi 2. mesta na gasilskem tekmovanju v Trnovski vasi
ustrezne opreme, s katero bi lahko učinkoviteje intervenirali pri takšnih in drugačnih nesrečah.
Naj izkoristim to priložnost še za zahvalo vsem, s katerimi smo v preteklem letu uspešno sodelovali, vsem našim članom kot tudi ostalim obča-
nom občine Videm pa želim vesele in doživete božične praznike, v novem letu pa čim več miru in varnih dni brez nesreč,« je še povedal Blažek.
PK
Foto: arhiv društva
Prižgali sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč
3.	nedeljo v novembru obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Na ta dan številne vladne in nevladne organizacije po svetu kot tudi v Sloveniji z raznimi aktivnostmi opozarjajo na poškodovane in umrle v prometnih nesrečah ter na
svojce, ki so jih prometne nesreče zaznamovale za vse življenje.
Že tretje leto zaporedoma pa se je temu gibanju v sodelovanju z drugimi organizacijami pridružil Zavod Varna pot. Letošnji svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč
V spomin in opomin.
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je letos potekal pod geslom »V spomin in opomin«.
Število mrtvih na cestah od leta 2004 do 2009 1. januar do 1. november
300 -1
185
20 d a
2004
Leto
Statistika umrlih
je potekal pod geslom »V spomin in opomin«, plakati, ki so pozivali k prižiganju sveč, pa so žalostno razodevali fotografije treh mladih življenj, Nataše, Tjaše in Petra, ki so nedolgo nazaj umrli zaradi vinjenega voznika, ki je vozil v nasprotno smer. Prav slednje je ob neprilagojeni hitrosti
še vedno eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Na slovenskih cestah je letos umrlo 156 ljudi, v enakem obdobju lani pa 185.
Prižgana sveča »v spomin in opomin« je še najmanj, kar lahko storimo. Skozi vso leto je potreben trezen razmislek in predvsem zavedanje, kaj
lahko z neprimernim ravnanjem in objestnostjo storimo. Spremeni se lahko nešteto zakonov, človek se lahko preseli na drug konec sveta, nekaj pa bo za zmeraj ostalo dokončno ... Vsak posameznik se mora zavedati, kaj je odgovorna vožnja in kaj je
vesten ter vzoren voznik. In zakaj bi umirali na cestah, če je tako malo potrebno, da lahko spremenimo svet. Le vase se je treba zazreti in si reči, kaj lahko z neodgovornim ravnanjem storim sebi, svojim bližnjim ter nekomu drugemu in njegovim bliž-
njim. Naj bo sveč, ki jih na ta dan prižigamo, iz leta v leto manj ... morda nekoč nobene. Ampak le z našo pomočjo in našo miselnostjo, da lahko zmanjšamo morijo na cestah. Res pa je, da moramo začeti pri sebi, sicer na žalost pri sebi tudi končamo. Nataša,
Tjaša in Peter niso le neka imena in to niso zgolj otroci od nekoga. To bi lahko bila naša tragična zgodba in naši svojci. Prav zato je vredno razmisliti, da kdaj ne bi bilo prepozno.
Stanka Letonja
Fotoarhiv Zavoda Varna pot
Pozor, merijo hitrost vaše vožnje!
Tudi v videmski občini so 8. decembra prvič postavili maketi policista in policijskega vozila.
Občini Videm in Podlehnik sta na pobudo svojih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Policijski postaji (PP) Podlehnik s soji-nancerskim vložkom že pred časom pomagali pri nakupu makete službenega vozila in makete policista z laserskim merilnikom hitrosti. Prva od »videmskih« lokacij, kjer so 8. decembra postavili maketi, je bila pred vstopom v Videm, pri kapeli pred Boškom. Preventivno sta maketi tam ostali le kratek čas, v prihodnje pa jih bodo podlehniški policisti nameščali na bolj izpostavljenih lokacijah, kjer tudi najpogosteje prihaja do prometnih nesreč in kršitev cest-
noprometnih predpisov.
V Vidmu sta maketi prvič postavila predsednik SPVCP občine Videm Srečko Sven-šek in vodja policijskega okoliša Miran Brumec, oba pa sta prepričana, da je to dobra naložba za večjo varnost voznikov v prometu. Policist Silvo Pernat, sicer pomočnik komandirja na PP Podlehnik, predvsem za preventivno delo, pa je ob postavitvi maket dejal, da je njihov namen delovati preventivno, vzporedno pa opozarjati občane na tista mesta in lokacije, kjer policisti PP Podlehnik, pa tudi policisti Prometne policije Maribor in PP Ptuj, največkrat izvajajo
meritve hitrosti.
»S tem želimo doseči, da bi občani, ki skoraj vsakodnevno koristijo ceste na območju PP Podlehnik, upoštevali kritične odseke in na teh delih
vozili predvsem razumno oziroma v skladu z obstoječo prometno signalizacijo,« je dodal Pernat.
Besedilo in foto: TM
POLICIJA SVETUJE
Vožnja na avtocesti v nasprotni smeri je izredno
nevarna
Letos smo bili priče tragičnim prometnim nesrečam, ki so se zgodile na naših avtocestah, in mislim, da ga ni med nami, ki so ga prikazani prizori krajev prometnih nesreč ter neutolažljivih svojcev žrtev, ki so izgubili najdragocenejše, kar so imeli, pustili ravnodušnega. Da bi se izognili takšnim
tragedijam, vam dajem nekaj napotkov, kako se izogniti tragediji, kajti ne mislimo, da se to dogaja »DRUGIM« in se nam ne more zgoditi. Vožnja v nasprotni smeri je izredno nevarna, prepovedana je tudi z zakonom. Zakon o varnosti cestnega prometa v 26. členu (šesti odstavek)
določa, da je na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, prepovedano voziti v nasprotni smeri.
Preventivni nasveti voznikom, ki vozijo v nasprotno smer:
• Ce voznik ugotovi, da se po avtocesti pelje v napačno
smer, naj vozilo takoj ustavi (po možnosti izven vozišča in tako, da ne ogroža sebe in drugih prometnih udeležencev).
• Voznik naj obvesti policijo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje kraja. Preventivni nasveti drugim voznikom
•	Če so vozniki obveščeni, da jim po avtocesti iz nasprotne smeri prihaja vozilo, naj zmanjšajo hitrost, po potrebi vključijo vse štiri smerne utripalke in vozijo še posebej previdno!
•	Vozijo naj po desnem smernem vozišču in naj ne prehitevajo.
•	O voznikih, ki vozijo v nasprotno smer, naj obvestijo policijo.
Najpogostejši razlogi za vožnjo v nasprotno smer po avtocestah:
•	namerna vožnja v nasprotno smer (neupoštevanje prometne signalizacije, objestna vožnja, stave);
•	vožnja pod vplivom alkohola ali mamil oziroma drugih psihoaktivnih snovi (voznik se ne zaveda svojega dejanja);
•	slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo (zlasti neka-
teri starejši občani niso vajeni vožnje po avtocestah in nehote zapeljejo v nasprotno smer po avtocesti).
Ukrepi policistov Policisti kršitve neposredno zaznajo sami ali pa jih o tem obvestijo vozniki, ki so kršitev opazili. V takšnih primerih poskušajo policisti nevarnega voznika čim prej ustaviti in vozilo odstraniti na odstavni pas oz. drug primeren prostor.
Sankcije
Sankcija za ta prekršek znaša
300 evrov in 5 kazenskih točk.
PROMETNE NESREČE NA SLOVENSKIH AVTOCESTAH
(statistični podatki za obdobje od 1. januarja do 31. oktobra 2009)
V obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2009 se je na slovenskih avtocestah zgodilo 1.214 (1.266) prometnih nesreč. 15 (6) prometnih nesreč je bilo s smrtnim izidom, v 396 (311) pa so se udeleženci telesno poškodovali.
Posledice v teh prometnih nesrečah (v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2009, v oklepaju so podatki za primerljivo lansko obdobje):
-	število mrtvih: 20 (6),
-	število hudo telesno poškodovanih: 46 (44),
-	število lahko telesno poškodovanih: 607 (487).
Zaradi nasprotne smeri vožnje so se na slovenskih avtocestah letos do 17. novembra 2009 pripetile 4 prometne nesreče s smrtjo udeleženca/-
ev, v katerih je umrlo skupaj 8 oseb. V lanskem letu ni bilo tovrstnih smrtnih nesreč. Zaradi nepravilne smeri vožnje na slovenskih avtocestah pa se je do 31. oktobra 2009 pripetilo 211 (179) prometnih nesreč. V 67 (44) so se udeleženci telesno poškodovali.
Posledice v teh prometnih nesrečah (primerljivo obdobje letos/lani):
-	število mrtvih: 8 (0),
-	število hudo telesno poškodovanih: 14 (9),
-	število lahko telesno poškodovanih: 101 (58).
Podatki v oklepaju so za primerljivo lansko obdobje, od 1. januarja do konca oktobra leta 2008.
Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm
Ne meči petard, obdrži vse prste!
Spoštovani!
Leto je naokrog in pred vrati so ponovno božično-novolet-ni prazniki, ki jih bomo eni praznovali brez hrupa, drugi pa se teh praznikov spet tie bodo mogli veseliti, ne da bi se od starega leta poslovili brez pokanja raznih petard in spuščanja raket. Zato mi dovolite, da vas tudi ob koncu tega leta opozorim na nevarnosti, ki prežijo pri nepravilni ali objestni uporabi razne pirotehnike.
Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne bo motilo in ogrožalo! Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijet-
no in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti!
Želimo Vas opozoriti, da je bil že lani uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/2008). Najpomembnejša novost na
področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Opozoriti je potrebno tudi, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 (ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah ter drugih zaprtih prostorih; tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti — bombice,
pokajoče žabice, male petarde itd.) ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2
(ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem; tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognje-metna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd.) ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorij P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne osebam, mlajšim od 18 let.
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov.
Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kate-
gorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana.
S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI
Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve.
Ob nakupu preverite, če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom.
Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte.
Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne "obnaša" tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so
ob uporabi zelo nevarni.
SAMO POD NADZOROM
Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov.
Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar.
Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic?
UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC
Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno "iznajdljivostjo" lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne "inovativnosti", saj so posledice lahko usodne!
Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde?
DOVOLJ IMAM POKANJA
Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove.
PRI DELU Z EKSPLOZIVI SE BOSTE MORDA ZMOTILI LE ENKRAT!
ZAKAJ BI SE MORALA ZGODITI NESREČA, DA BI TO VERJELI!
Na koncu pa mi dovolite, da vsem občankam in občanom občine Videm zaželim varno, zdravja polno in uspešno novo leto 2010.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša Videm
Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte!
Ali veste, da vsako leto 25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami? Tako smo ob letošnjem dnevu boja nasilja proti ženskam v policiji skupaj z nevladnimi organizacijami pripravili široko zastavljeno kampanjo Za preprečevanje nasilja nad ženskami. Z različnimi
Nasilje nad ženskami
akcijami je kampanja potekala vse do 10. decembra, ko obeležujemo svetovni dan človekovih pravic.
Glede na to, da smo tudi na našem območju vsakodnevno priča raznim oblikam nasilja nad ženskami, vas v tem sestavku seznanjam, kako nasilje prepoznati, kako ukrepati ob zaznavi nasilja nad ženskami in ne nazadnje z oblikami nasilja, ki se izvajajo nad ženskami, nekatere izmed teh pa niti same ne
vedo, da je to nasilje, ki se izvaja nad njimi tako s strani partnerja, drugega družinskega člana ali celo tretjih oseb.
NASILJE NAD ŽENSKAMI
Žrtve nasilja želimo spodbuditi, naj hitreje poiščejo pomoč, in soočati storilce z odgovornostjo za svoja dejanja.
Obenem pa želimo spodbuditi tudi druge ljudi, naj se ne umikajo, ko ta problem
zaznajo v svoji okolici, pač
pa naj svoje sume prijavijo in prevzamejo aktivno vlogo v boju proti nasilju.
V zadnjih letih se vztrajno povečuje število kaznivih dejanj nad ženskami in število kaznivih dejanj, ki jih v policiji beležimo kot nasilje, ki se dogaja v družini. To pa
zato, ker so ženske najpogosteje žrtve kaznivih dejanj znotraj njihovih družin, storilci pa so največkrat njihovi partnerji, možje in bivši partnerji. V policiji smo v zadnjih letih veliko naredili za dvig strokovnosti. Ti podatki niso samo odraz aktivnosti in prizadevanja policije, so tudi
odraz boljše zakonodaje, žrtvam bolj prijazne in prilagojene zakonodaje ter povečanja občutljivosti družbe.
Pogosta vprašanja in odgovore o nasilju nad ženskami najdete na naslednjih spletnih povezavah:
- Društvo SOS-telefon za ženske in otroke — žrtve nasi-
lja ali tel. št. 080 11 55
-	Društvo Zenska svetovalnica
-	Društvo za nenasilno komunikacijo
-	Društvo KLJUČ — center za boj proti trgovini z ljudmi
-	Zveza za nenasilje
Miran Brumec, VPO
Pogovor s Petrom Palijanom, novim predsednikom
ŠD Selan
ŠD Selan je bilo ustanovljeno pred tremi leti, na letošnjem občnem zboru pa so funkcijo predsednika zaupali mlademu Petru Palijanu, ki smo ga pred koncem leta povabili na kratek pogovor, v katerem je strnil vtise o letošnjem letu in nam predstavil smele načrte za prihodnje leto.
Na letošnjem občnem zboru ste izvolili novo vodstvo, vam pa so zaupali funkcijo predsednika. Najprej me zanima, s kakšnim namenom ste pred tremi leti ustanovili Športno društvo Selani
Peter Palijan: »Ustanovitvi našega društva je botrovala predvsem želja po športnih aktivnostih, na voljo smo imeli tudi novo športno igrišče, ki smo ga želeli čim bolj izkoristiti, prav tako pa je bila v ospredju želja po druženju. Osnovni cilj našega društva je torej povezovanje ljubiteljev športa in rekreacije, saj želimo mladim ponuditi vsebine za koristno in kvalitetno preživljanje prostega časa. Že lani pa smo začutili, da društvo potrebuje novega zagona, zato smo na novo sestavili ekipo mladih in zagnanih
ljudi, ki je resno pristopila k delu.«
Ce se ozreva v leto, ki se izteka, me zanima, katere cilje ste uspeli uresničiti v tem letu, odkar si postal predsedniki
Peter Palijan: »Na začetku letošnjega leta smo nabavili nove drese za nogometno ekipo, ki se je lani prvič pričela udeleževati tekmovanja v zimski ligi malega nogometa v Vidmu. Naš prvi večji dogodek pa je bila organizacija kresovanja za vse krajane KS Sela. Prireditev ob veliki noči je uspela in bila dobro obiskana, želimo pa si, da bi to kresovanje na Selih postalo tudi tradicionalno.
Konec meseca aprila smo organizirali nočni turnir v malem nogometu, ki se ga je letos udeležilo 12 odličnih ekip od blizu in daleč, ekipa domačega društva pa je zasedla nehvaležno 4. mesto. Odločili smo se, da se turnir v prihodnje prireja kot memorial — na spomin pred desetimi leti tragično preminulega sovaščana Srečka Tominca, ki je veliko prispeval k delovanju društev v vasi.
V začetku maja smo skupaj z OS Sela sodelovali v projektu
Peter Palijan, predsednik ŠD Selan, pravi, da imajo veliko načrtov, najbolj pa si želijo svojih društvenih prostorov.
Šport špas, skupaj z učenci smo se odpravili na pohod, na koncu pa so sledile še športne igre na igrišču. Čez poletje so se fantje udeležili sedmih nogometnih turnirjev v okoliških krajih in domov prinesli tudi prvi pokal. Aktivno smo sodelovali tudi ob krajevnem prazniku KS Sela, saj smo organizirali že tradicionalni vaški turnir v nogometu, na katerem se med seboj pomerijo posamezne vasi. Vsekakor pa nam je uspelo tudi izboljšati finančno stanje društva, na kar smo zelo ponosni.«
Kako pa poskrbite za rekreacijo v zimskih mese-cihi
Peter Palijan: »Kot sem že omenil, imamo poslej tudi nove nogometne drese, s katerimi naša ekipa že nastopa v zimski ligi malega nogometa v Vidmu. Prav tako pa imamo za vse naše člane organizirano tedensko rekreacijo v telovadnici O S Videm.«
Kakšne cilje ste si zadali v ŠD Selan za prihodnje letoi Peter Palijan: »Pravkar poteka nabava društvenih trenirk za vse naše člane. Tudi v prihodnjem letu želimo uresničevati naše poslanstvo in peljati naprej že ustaljene aktivnosti. Težava pa je v tem, ker nimamo svojih društvenih prostorov. Vsekakor bi si tako želeli, da bi se mogoče v
Ekipa SD Selan, ki nastopa v zimski ligi malega nogometa v Vidmu.
prihodnjem letu le našel kakšen prostor tudi za nas. Zal pa se zgodi, da vse prevečkrat naletimo na »gluha ušesa«, saj nekateri ne razumejo, da tudi naše društvo potrebuje prostore za delovanje, samo igrišče žal ni dovolj. Največja želja je torej ureditev društvenih prostorov, želeli pa bi tudi dograditi naš športni park in nabaviti nekaj novih športnih rekvizitov. Se naprej pa si želimo dobrega sodelovanja z ostalimi društvi, ki delujejo v kraju, saj smo konec koncev vsi krajani iste krajevne skupnosti.«
V začetku jeseni ste se lotili še enega projekta, saj ima SD Selan na spletu tudi svojo spletno stran ...
Peter Palijan: »Res je, poskrbeli smo tudi za novo spletno stran, na kateri so osnovne
informacije o društvu, sproti objavljamo aktualne novice, poskrbimo za objavo rezultatov iz tekmovanj, ogledate pa si lahko tudi foto galerijo. Spletna stran torej predstavlja naše društvo, hkrati pa je odlična možnost, ki jo izrabljamo za obveščanje naših članov o različnih aktivnostih. Več pa lahko izveste s klikom na www.sdselan.si.«
Bi želel ob koncu najinega pogovora dodati še kaj, mogoče tudi novoletno voščilo za naše bralce?
Peter Palijan: »Pozivam vse krajane in ostale, da bi se še bolj aktivno vključevali v naše društvo in da bi se v čim večjem številu udeleževali dogodkov, ki jih organiziramo. Se vedno namreč zagovarjam dejstvo, da je »zdrav duh v zdravem telesu« danes še kako pomemben. Vsem se
zahvaljujem za sodelovanje, še posebej PGD Sela in Kulturnemu društvu Sela, s katerima v zadnjem času odlično sodelujemo. Rad bi se zahvalil tudi našim sponzorjem, ki imajo posluh za naše društvo in nas podpirajo pri delu. Prav vsem pa v tem prazničnem decembru voščim vesele
praznike, predvsem pa zdravo in tudi športno obarvano novo leto 2010.«
S D Selan želimo še veliko uspehov, ki ob tako zagnani mladi ekipi prav gotovo ne bodo izostali!
Petra Krajnc
Foto: arhiv društva
Martin Skela znova med najboljšimi slovenskimi
motokrosisti
Martin Skela je v svojo bogato bero športnih uspehov letos dodal še naslov podprvaka.
Zimski čas je čas, ko se tekmovalci posvečajo večinoma kondicijskim pripravam in iščejo nove sponzorje za novo sezono. Prav takšen je tudi Martin Skela iz Vidma, naš n a j us p ešn e j ši motokrosist. Pred dobrima dvema letoma se je pričel ukvarjati z motokrosom in že v prvi sezoni dosegal odmevne rezultate. Letošnja sezona 2009 se je zanj pričela v pokalnem prvenstvu na poligonu Skedenj, kot zagrizenec pa se je udeležil tudi nekaj tekem v državnem prvenstvu. Na teh tekmah si je nabiral izkušenj in novih znanj, s tem pa dosegal rezultate med dvajseterico. Na začetku sezone je napovedal skupno zmago v Pokalnem
prvenstvu Slovenije v kategoriji Open R2, pod pogojem, da mu bo naklonjena sreča in ne bo imel težav z motorjem. A se je zgodilo ravno to, zato je bil v letošnjem letu velikokrat prikrajšan za treninge, na srečo pa je bil njegov motor za tekmo vedno pripravljen. Med samo sezono se je uvrščal na prva tri mesta najboljših. Najlepši trenutki v njegovi karieri so bili prav to sezono, ko se je na poligonu Skedenj zavihtel na najvišjo stopničko. Teden za tem je spet stal na stopničkah in se vse bolj približeval prvaku. Toda želja in sanj o prvaku je bilo konec, ko je na zadnji tekmi v Semiču utrpel hud padec in tako ostal le z nekaj točkami, ki pa
niso zadostovale za prvaka in je tako postal podprvak.
ZAHVALA OB KONCU USPEŠNE SEZONE
Martin Skela je svojo zahva-
lo po koncu še ene uspešne sezone strnil takole: »Najprej se po koncu te odlične sezone zahvaljujem mojemu trenerju Borutu Beletu, ki je v svojem razredu postal pokalni prvak
125 Rl. Od začetka sezone sva se borila s skupnimi močmi do najboljših rezultatov in so nama tudi uspeli. Zahvaljujem se vsem donatorjem, ki so z donacijami pripomogli do dobrih uvrstitev v letošnji sezoni. Rad bi se zahvalil tudi navijačem iz Lancove vasi, ki so me z močnim vzpodbujanjem bodrili ob progi.
Posebno zahvalo pa izrekam svojemu bratu Damjanu, ki je skozi vso sezono skrbel za brezhibnost mojega motorja.«
NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO
»Za naslednjo sezono sem malce skeptičen, saj ta trenutek še ne vem, ali bom
sploh tekmoval. V tem športu namreč nista pomembni samo volja in želja po dirkanju, ampak tudi denarna pomoč, ki je sam na žalost ne premorem. Zato iskreno upam, da mi bodo v naslednji sezoni donatorji priskočili na pomoč in bom skupaj z njimi ter navijači še naprej nizal dobre rezultate,« je o načrtih
povedal Martin Skela, ob tem pa vsem občanom občine Videm zaželel vse najlepše v prihodnjem letu.
Martinu Skeli iskrene čestitke z željo, da bi lahko uspešno nadaljeval svojo športno kariero!
E. Sijavž Foto: arhiv Skela
KGZS, območna enota Ptuj, v Makedoniji
Makedonija, z vidika kmetijstva zanimiva država, s posebnostmi, prednostmi in slabostmi
Krmljenje živali s krmilno mešalno prikolico
Za svoje uspešne člane kmete, svetovalce, poslovne partnerje in lokalne funkcionarje KGZS (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije) je le-ta organizirala strokovno odpravo v Makedonijo. Udeleženci so se 9. novembra podali na sled nekdanji najbolj južni republiki bivše skupne države z namenom, da bi se srečali s kazalci uspešnosti njihove kmetijske dejavnosti, pod pogoji, v katerih je nekoč bila tudi Slovenija.
Makedonija je celinska demokratična država, s površino 25.333 km2, njeni prebivalci (nekaj nad 2 mio.) pa so Makedonci (2/3), Albanci, Turki in Romi. Denarna valu-
ta se imenuje denar. Z geografskega vidika je mogoče pokrajino doživeti kot rahlo vzvalovano, blago hribovito, ki še v veliki meri omogoča kmetijsko dejavnost. Tla so na pogled težka, z dobro sposobnostjo zadrževanja vode, opaziti je tudi razmeroma visok nivo podtalnice. Od 600.000 ha obdelovalnih površin letno zasejejo 350.000 ha z žiti, 25.000 ha je vinogradov, ostalo pa predstavlja proizvodnja zelenjave, vrtnin in tobaka. V primerjavi s Slovenijo ohranja Makedonija v veliki meri velike proizvodne sisteme v obliki kombinatov, ki delujejo komplementarno, po vzorcu iz prejšnje družbe-
ne ureditve. Družinskih kmetij po slovenskem vzoru tako skoraj ni bilo videti.
Obisk farme mlečne govedi »Euroland« s skupno rejo 700 glav živine, od tega 250 molznic, je pri naših rejcih vzbudil veliko zanimanja. Slednji namreč gledajo na lastno proizvodnjo z vidika visoke intenzivnosti, česar pa ne moremo ravno trditi za videno. Konglomerat živali, 1.500 ha obdelovalnih površin, skupna količina namolzenega mleka 3.500 kg na dan, ki daje sklepati na mlečnost okoli 4.500 kg mleka v lak-taciji črno-bele pasme, ter nenazadnje 75 zaposlenih ljudi govori o velikih rezer-
vah v proizvodnem smislu, ali obrnjeno: v naših razmerah se pod temi pogoji takšna proizvodnja nikakor ne bi izšla. Toda čas bo najbolje pokazal sistemske pomanjkljivosti in nujno bo uvesti določene korekture tako v pristopu kot v menedžmentu reje (standardizirano varovanje okolja). Podobna ugotovitev velja za obiskano mlekarno »Laktis«, kjer se zaposleni sicer po svojih močeh trudijo in po slišani interpretaciji se procesi dokaj sprejemljivo odvijajo, toda zgornja kapaciteta predelave 10.000 kg mleka na dan govori zase, kljub pestri paleti mlečnih proizvodov, videnemu optimizmu in kre-
Mlekarna Laktis
postnim besedam. Agrokombinat Dumajlija od vseh obiskanih delovnih obratov še nekako najbolj kaže možnost preživetja. V ta prid govori dejstvo, da v kapljično namakanih vinogradih pridelujejo grozdje na kar 500 ha v lasti te d. o. o. Kletne zmogljivosti na kompletni Inox tehnologiji (kompletno uvožene kapacitete iz Francije) so razumljivo zelo velike, saj je zgornja meja sprejema grozdja 1 milijon kilogramov na dan! Ker
gre večina pridelanega vina v izvoz v Nemčijo, gre v tem dejstvu za 24 zaposlenih iskati sicer dokaj varno delovno zanesljivost, a skrbi podatek, ki ga ob tem hkrati izvemo, da povprečni delavec, zaposlen v kleti, prejme mesečno plačo okoli 100 € in tu je odveč vsak komentar.
Na obisku Skopskega sejma, ki deluje pod okriljem slovenskega podjetja Era Velenje, je zaznati neko ambicijo po promociji in dvigu
ponudbe, navezave strateških partnerstev in kooperacije dejavnosti, toda dve razstavni hali sta po mnenju mnogih za glavno mesto neke države pač nekoliko premajhen izziv. Zavedajoč se tega spoznanja k boljši prepoznavnosti in k dvigu ponudbe ter konkurenčnosti v tem prostoru, želi prispevati tudi KGZS s svojimi stojnicami na sejmu ter z namenskim, ciljnim servisom makedonskemu kmetijskemu prostoru.
Čeprav država ni bila v vojni, lahko sklenemo, da v sebi sicer nesporno skriva nek gotov razvojni potencial, kljub vsemu pa je pomanjkanje kapitala in zagonskih sredstev za izvedbo kakovostnih razvojnih projektov zaenkrat še prevelika težava na poti k hitrejši preobrazbi sedanje kmetijske podobe Makedonije.
Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Izbrali inovativnega mladega slovenskega kmeta
Avtomat za napajanje telet, mladi gospodar Anton Medved ml.
Zdaj že lahko večerno, da prireditev postaja tradicionalna, saj je bila letošnja že tretja zapored. Za vse, ki za to obliko promocije dejavnosti kmetijstva morebiti slišite prvič, je potrebno poudariti, da gre za dogodek pod okriljem KGZS (Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), ki preko svojega sektorja za delovanje društev (vseh oblik stanovskega in interesnega združevanja) ob bok izboru naj mladega gospodarja postavlja še svojo prireditev, IMK Na lanski prireditvi, ki je bila v Žalcu, je zmagal Erin Žokš iz občine Lenart. Ob tej pri-
ložnosti lani so k dogodku lahko priključili še slovesnost ob 15-letnici delovanja Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), katere članica je tudi DPM Ptuj-Kidričevo, ki ji predseduje Boris Medved. Prireditve so se udeležili Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, Urška Senčar, predsednica ZSPM, in direktorja KGZ Ptuj in Maribor Slavko Janžekovič in dr. Stane Klemenčič. S slavnostnim govorom je vse prisotne nagovorila Sonja
Bukovec z MKGP, ki je prireditvi na pot položila lepe želje in veliko uspeha tudi v prihodnje, seveda z dano besedo, da si bo po svojih najboljših močeh prizadevala preko ministrstva dejavnosti mladih zagotoviti pomoč in potrebne napotke. Vsi omenjeni visoki gostje so v svojih nagovorih ugotavljali pomen razvoja in obstoja slovenskega kmetijstva s posebnim poudarkom na tvornem sodelovanju mladih, pri uresničevanju različnih zamisli in idej. In takih mladih, nominiranih za naslov IMK, je bilo v našem
okolju kar šest.
Anton Medved iz Stražgonj-ce je kot kandidat z območja delovanja KGZ Ptuj branil barve domačega zavoda. Po strokovni utemeljitvi in priporočilu Gabrijele Salobir Vilar in Danila Potokarja je bila najbolj izpostavljena zgledna reja krav molznic na kmetiji Medved, s poudarkom na uvajanju novih tehnologij in inovativnih zamisli, med katere nesporno sodi uporaba napajalnega aparata za teleta, v novem, moderno in sodobno zasnovanem hlevu za prosto rejo krav molznic. Aparat bo
Novi hlev za prosto rejo krav molznic
omogočil velik prihranek časa za sicer zamudno opravilo napajanja telet. Ta prihranjen čas bodo lahko poslej namenjali prehrani, zdravstvenemu varstvu in doseganju ugodnih reprodukcijskih parametrov v svoji reji. To pa so tri ključna področja za doseganje in še bolj ohranjanje vse bolj pomembne konkurenčne sposobnosti slovenskih kme-
tij v domačem, kakor tudi evropskem prostoru. Anton je med drugim aktiven še v DPM Ptuj-Kidričevo, ki je na letošnjem regijskem tekmovanju pometla s konkurenco in prepričljivo zmagala tudi po njegovi zaslugi.
Med šestimi nominiranci letošnjega IMK 7. novembra je bila tudi mlada kmetica Andreja Jagodic iz Naklega
na Gorenjskem. Mati treh otrok je komisijo prepričala z delom na 33 ha veliki mešani kmetiji (prireja mleka, reja prašičev, perutnine in pridelovanje zelenjave), predvsem pa z uvajanjem novih načinov trženja izdelkov od dveh dopolnilnih dejavnosti. Njihov adut je ponudba zanimive in široke palete mlečnih izdelkov, za ta namen pa gra-
dijo še nov objekt za predelavo mleka.
Se vidimo prihodnje leto, na Gorenjskem, upajmo, da spet z udeležbo kakšnega pogumnega, mladega inovativnega kmeta s ptujskega območja.
Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Strojni krožek Posestnik na Agritechniki v Hannovru
Pogled na razstavni prostor, v eno od 18 razstavnih dvoran, kjer je potekal letošnji sejem Agritechnika.
Sejem Agritechnika poteka vsaki dve leti v Hannovru v Nemčiji. Letos je potekal od 8. do 14. novembra. Obiskali so ga tudi člani Strojnega krožka Posestnik Ptuj.
Gre za vodilni mednarodni sejem kmetijske mehanizacije v Evropi. Tu so na enem mestu predstavljene novosti na področju kmetijske tehnike. Predstavilo se je 2.300 razstavljavcev v 18 razstavnih dvoranah. Letos si je sejem ogledalo rekordnih 350.000 obiskovalcev. V večini sejem obiščejo kmetovalci, veliko pa je tudi ljubiteljev kmetijske mehanizacije. Na sejmu namreč ni vsa pozornost namenjena intenzivnemu
kmetovanju, čeprav je največ dvoran namenjenih predstavitvi traktorjev in kmetijske mehanizacije. Velik poudarek je namenjen tudi nadomestnim delom, gozdarski mehanizaciji, škropilni tehniki itd. Precej pozornosti je bilo namenjene tudi koriščenju alternativnih virov energije. Obisk sejma so kmetovalci združili z obiskom moderno opremljene kmetije v okolici Ulma. Navdušeni so bili nad lesenim montažnim hlevom, ki ga odlikujeta izredna zračnost in svetlost, ki nudita živalim ugodno počutje. Na kmetiji imajo 70 krav, z mladim govedom pa skupno okoli 130 glav. Kmetje so bili
navdušeni tudi nad molziš-čem z 12 enotami, kar pomeni, da hkrati molzejo 12 krav, 12 pa jih je v pripravi. Tako v 56 minutah pomolzejo 70 krav, dnevno to znaša 1.400 litrov mleka. Ker je tudi nemškega kmeta v letošnjem letu prizadela ekonomska kriza, poskušajo nadomestiti izpad dohodka, zato so južni del strehe na hlevu namenili sončni elektrarni.
Na poti domov so imeli panoramski ogled mesta Miinchen. Ogledali so si tudi BMW Welt, kjer so predstavljeni novi modeli avtomobilov in motociklov ter veliko drugih zanimivosti za ljubitelje BMW.
Seveda je bil glavni namen celotne ekskurzije seznanitev z novostmi na področju kmetijstva. Po besedah predsednika strojnega krožka g. Zemljaka so bili obiskovalci nad sejmom in njegovo vsebino navdušeni. Ker je vsebina samega sejma tako bogata, si vsak zagotovo najde področje, ki ga zanima. Vedno pa je tudi dobrodošlo širjenje obzorij, povezovanje in iskanje novih rešitev na področju kmetijstva. Se posebno v času krize, ko je potrebno iskati dodatne vire dohodka na kmetiji.
AZ
Foto: Zemljak
Obisk sejma so kmetovalci združili z obiskom moderno opremljene kmetije v okolici Ulma.
Etnografsko društvo Tržeč želi vsem občanom, simpatizerjem in članom društva obilo osebne sreče in zdravja. Naj se vam v prihajajočem novem letu 2010 izpolnijo vse skrite želje.
SREČNO!
PD Haloze se zahvaljuje vsem planincem, pohodnikom in simpatizerjem pohodništva za udeležbo na letošnjih pohodih ter se že zdaj priporoča za vašo prisotnost na kakšnem izmed naših mnogih pohodov v prihodnjem letu.
Vsem občanom, občankam in ljubiteljem pohodništva želimo vesel božič, predvsem pa varen korak povsod, kamor vas bo vodila pot v letu 2010.
SREČNO!
UO PD Haloze
PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE
Vsaka sled, ki ostane za nami, je odmev koraka.
Vsaka pot, ki jo prehodimo, je seštevek naših sledi, zapisanih v naše življenje in življenja vseh, ki prečkajo naše poti.
Vsako dejanje in vdih, vsaka beseda in sleherni gib so odgovornost,
ki jo nalagamo svojim naj bližjim in vsej družbi z zavestno gotovostjo in prepričljivo samozavestjo.
Sledi namreč niso zato, da bi se zabrisale v praznino.
(Srečko Kosovel)
V OO SDS Videm želimo vam in vašim najbližjim blagoslovljene božične praznike, leto 2010 pa naj bo polno družinske sreče, razumevanja, uspehov, takšnih trenutkov, ki bodo zapisani v večnost, in takšnih sledi, ki bodo zapisane v polnost.
OO SDS Videm
Karkoli počneš ali o čemerkoli sanjaš ... prični. Pogum nosi v sebi genialnost, trdnost in čudežno moč.
(Johann Wolfgang Goethe)
Naj bo leto 2010 prežeto z voljo in s pogumom in naj bodo vse prepreke le korak za dosego vseh ciljev. Vse dobro v letu 2010!
TD Korant
SLS.
Slovenska ljudska stranka
Prihaja čas, ki je vedno nekaj posebnega.
Poln je pričakovanj, drobnih radosti, trenutkov, ko si pogledamo v oči in sežemo v roke.
Ob tem si zaželimo, da nam novo leto 2010 natrosi darov: zdravja, sreče, razumevanja, miru, topline v srcu, radosti in ljubezni.
Vprihajajočih božičnih dneh pa naj Vas obkrožijo lepe želje, tople misli in prijazne besede.
OO SLS Videm
DeSUS ZA VSE GENERACIJE DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh.
Da zdravja in srečnih trenutkov našteto v obilju prineslo bi novo vam leto!
Našim članom, članicam in vsem upokojencem ter občanom naše občine želimo, da bo nekoč dosegljivo vse, kar si želimo.
SREČNO 2010!
O
28. novembra je bila v Tržcu otvoritev frizerskega studia Katja, ki je uradno odprl vrata vsem strankam 1. decembra. Skupne interese sta združila Stojan Pernat, kot nosilec s. p.-ja, in domačinka, dolgoletna uspešna frizerka Katja Majhen.
Katja je svojo začetno pot v frizerstvu pričela v domačem kraju, a želja po boljšem uspehu in novih izzivih jo je peljala v Maribor k uspešnemu in priznanemu frizerju Marku Matjažu. Tam je redno obiskovala frizerske seminarje, kot so večkratni seminarji v Celju, seminar v Ljubljani, Beogradu in Pragi, ter prejela tudi številna priznanja. Dodatno znanje je pridobivala od priznanih slovenskih in
V Tržcu frizerski salon Katja
Skupne interese sta združila Stojan Pernat, nosilec s. p.-ja, in domačinka, dolgoletna uspešna frizerka Katja Majhen.
tujih frizerjev, saj se je naučila oblikovanja še tako zahtevnih modnih pričesk. Zaveda se, da so seminarji nujno potrebni, saj je zahtevnost strank vedno večja. V Mariboru si je pridobila veliko svojih strank, ki so od nje vedno odhajale zadovoljne, in upa, da bo tudi tukaj tako. Da je tudi v vasi Tržeč potreben dober frizerski salon, je dokaz številnih obiskovalcev na otvoritvi. S svojo prisotnostjo jo je razveselil tudi videmski župan Friderik Bračič s soprogo in Katji povedal mnogo vzpodbudnih in lepih besed, kar pa je prav gotovo dobra motivacija za njeno nadaljnje delo. Kljub hladnemu jesenskemu dnevu so se udeleženci otvoritve veselo družili pozno v noč.
Vljudno vabljeni vsi, ki si želite dobro pričesko po ugodni ceni. Frizerski studio Katja je odprt v ponedeljek od 15. do 19. ure, od torka do petka od 8. do 12. in od 15. do 19. ure ter v soboto od 7. do 13.
ure. Naročila pa sprejema na
tel. št. 051 654 545. Ker pa
je Katja sposobna, vztrajna in vedno nasmejana, verjamem, da ji bo uspelo. Pa le pogumno naprej po tej poti.
MM, Foto: arhiv Perger
Obvestilo za uporabnike pokopališč
Ravnanje z odpadki se venomer spreminja, tako je država sprejema še ustrezno zakonodajo za področje ravnanja z odpadki, kateri nastajajo na pokopališčih. To pomeni, da lahko obiskovalci pokopališč s spoštovanjem navodil, ustrezno označenih zabojnikov in razvrščanjem odpadkov ohranimo stroške upravljanja pokopališč v sedanjih stroških, v nasprotnem primeru se nam lahko ti povečajo. Predpis se izvaja na celotnem območju države, tako, da nam ne bo težko ločevati odpadkov ali bomo na svojem ali katerem drugem pokopališču.
Datum začetka izvajanja veljavnega predpisa s katerim je potrebno urediti ločeno zbiranja odpadkov na pokopališču je 1. jan. 2010, ker je odlaganje sveč po tem datumu prepovedano! Sveče morajo biti čiste brez drugih primesi (zemlje, cvetja...), torej skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami U.L. RS št.:78/08. Vsekakor bo potrebno posebej zbirati in predajati sveče, zelene, gradbene in ostale odpadke, za kar je potreben sistem ločevanja na izvoru, katerega zagotavlja upravljavec pokopališča.
1.	sveče bomo odlagali mre-
žaste posode s PVC vrečami, katere bo upravljavec predal izvajalcu javne službe. Za to vrsto odpadkov nastanejo samo stroški prevoza.
2.	prav tako bo potrebno posebej zbirati po izločitvi sveč še zeleni del odpadkov iz grobov in vzdrževanja pokopališča. Te odpadke boste odlagali v obstoječi zabojnik brez gradbenih ali drugih odpadkov (lončkov, plastičnih vrečk in gajbic...).
3.	nadalje nastajajo na območju pokopališč tudi gradbeni odpadki, katere je potrebno izločiti na izvoru in jih predati ali izvajalcu javne službe, ali direktno predelovalcem.
Celotne stroške teh odpadkov nosi povzročitelj.
4.	in kot zadnja vrsta odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih so ostali odpadki. Za to vrsto odpadkov bodo nameščene tipske posode.
Izvajanje predpisov je obveza, katero bomo izpolnili samo s skupnim sodelovanjem, kajti drugače se bodo povečali stroški, le te pa plačajo vedno uporabniki!
Cisto mesto Ptuj
Veseli december PPM Videm
Veselja in radosti v decembrskem času nam ne more vzeti nihče. Skaliti nam ju ne more niti kriza, res pa je, da pri obdarovanju ne bomo tako razsipni, kot bi bili sicer. Pravzaprav bi tako morali biti malce manj materialistični in se veseliti majhnih, drobnih stvari. Decembrskega časa pa so najbolj veseli tisti najmlajši. In verjetno se bolj kot tistega, kar so jim in jim še bodo prinesli, veselijo prav prihoda njih samih — Miklavža, Božička in dedka Mraza. Ni pomembna vrednost darila, pomembno je to, daje darilo podarjeno iz srca. Otroci pa so tako ali tako pre-
prosta bitja, kijih razveselijo že majhne pozornosti ... le slišati in opaziti jih moramo. V Društvu prijateljev mladine Videm, tako kot vsako leto, izdelujejo voščilnice, z izkupičkom od prodaje pa bodo trem otrokom omogočili šolo v naravi. V decembru bodo pripravili zdaj že tradicionalno »Cuker jamo«, v okviru le-te pa se bodo odvijali razni dogodki. Za otroke so 14. decembra pripravili »Večer pravljic«, 15. decembra so si lahko ogledali lutkovni predstavi S kratek Prehladek in To je moja žoga, 16. decembra pa so v sklopu »Sladkega večera« v slaščičarski delavnici ustvar-
Praznični utrip v videmski Cuker jami ...
Rožični koncert v leskovški cerkvi
Družina Zavec v sodelovanju s KD Leskovec prireja božični koncert, ki je posvečen okrogli obletnici. Organist in zborovodja Srečko Zavec je s svojim delovanjem v kulturi začel ravno na božič pred 40 leti.
Koncert bo na Štefanovo, 26. decembra, ob 16. uri, v župnijski cerkvi sv. Andraža v Leskovcu.
Nastopili bodo: Moški pevski zbor KD Alojza Štrafele Markovci pod vodstvom Srečka Zavca, Ženska vokalna skupina KD Leskovec in Cerkveni otroški zbor Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca ter družina Zavec (Srečko, Sonja in Tilen).
Vljudno vabljeni.
j ali in okušali sladke dobrote. V tem mesecu bodo v DPM Videm sodelovali tudi na prireditvi »Za male in velike«, kjer bodo izvajali razne delavnice, pripravljajo pa še občni zbor, na katerem bodo strnili ideje za projekte v naslednjem letu. Tega, kakšne bodo te ideje, se zagotovo najbolj veselijo najmlajši, saj jim bodo tako popestrili delček njihovega razigranega vsakdanjika.
Ker se letošnje leto počasi
izteka, pa ne moremo mimo voščil. Predsednica DPM Videm Nataša Varnica želi vsem malčkom, pa tistim malo večjim in njihovim najbližjim vse dobro.
Leto 2010 pa tiaj bo igrivo, iskrivo, nagajivo, predvsem pa prežeto s srečo, zdravjem in razumevanjem!
Stanka Letonja
Vabilo
Vljudno vas vabimo na javno predstavitev načrtov zaščite in reševanja v Občini Videm, ki bo potekala od 28. 12. 2009 do 28.01.2010, v delovnem času občinske uprave, v prostorih Občine Videm, velika sejna soba, pisarna št. 6/1.
Občinska uprava
Posebno, nepozabno leto za Osti jarej
To leto je bilo za Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej res nekaj posebnega, navdušeni smo nad vsem tem, kar se nam dogaja, letos smo res presegli vsa svoja pričakovanja, kar nam pa samo povečuje voljo in ambicije, pravi umetniški vodja zbora, Videmčan Dejan Rihtarič.
Vsekakor je bil v letošnjem letu naj večji in najpomembnejši dogodek za MeMPZ Osti jarej koncert Thank you fot the Musič v začetku julija v ptujskih termah, izstopali pas o še nastop na košarkarskih tekmah za pokal Adde-co, prvi koncert v Ljubljani s predstavitvijo projekta Thank you for the mušic, ter seveda oba nastopa v oddaji Spet doma na TV Slovenija in še odmevni nastop
30. novembra na proslavi ob 20-letnici akcije Sever. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so Ostijarejevci z orkestrom Slovenske Policije izvedli himno ter skladbi
I! T • 1 •	V • II	II C*
Ljubi m sovraži m Svobodno sonce", pri teh dveh skladbah pa je bila solistka Tinkara Kovač. Dejan se rad spomni še nastopa Gala in Galeristov, Pera Lovšina, Tjaše Železnik in Pavla Ravnohriba, pa tudi, da so povabilo k sodelovanju prejeli od režiserja proslave Petra Juratovca, ki jih je opazil v oddaji Spet doma, kar pa so tudi z veseljem sprejeli. »Sodelovati s profesionalnim orkestrom in izvrstno pevko, kot je Tinkara, in stati na odru Gallusove dvorane, je res nekaj posebnega in nepozabnega, še posebej, če je dvorana povsem
polna. To je bila za naš zbor še ena svojevrstna izkušnja. Tudi s sodelovanjem v oddaji Spet doma smo vsekakor pridobili na prepoznavnosti, pridobili smo dragocene izkušnje, pokazali smo kar znamo in kar delamo in s tem mnoge tudi navdušili,« pravi Dejan.
V LETU 2010 5-LETNICA DELOVANJA ZBORA
Sicer pa so Ostijarejveci v soboto, 19. decembra v Grand hotelu Primus na Ptuju predstavili prvenec, zgoščenko Thank you for the mušic, na kateri so posnetki v živo iz poletnega koncerta. Izšla je v samozaložbi v 2.000 izvodih in žal ne bo v redni prodaji, od sobote dalje pa jo je mogoče naročiti na naslov: pz.ostija-rej@gmail.com. Izdajo prve
zgoščenke so Ostijarejevcem omogočili: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Občina Videm in Terme Ptuj. Ostijarejveci z Dejanom Rihtaričem za letošnji praznični december niso pripravili posebnega božičnega koncerta, otroke pa so s pesmijo že pozdravili pred ptujskim gledališčem, 26. decembra jih čaka nastop na Dnevu slovenske košarke, seveda pa imajo že veliko načrtov in želja za prihodnje leto 2010, ki bo v znamenju 5-letnice delovanja zbora. Dejan je že napovedal, da bodo mali jubilej proslavi kot se spodobi. Več pa na spletni strani: www. ostijarej.com.
TM
Foto: B. Voglar
						■k i s			
	■■C, r	KpB	■EHTj	l2S.hH	mM	■»/ti- -ji	ptii	rr IBM*!	
Ostijarejveci so nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma skupaj z orkestrom Slovenske Policije in še nekaterimi zanimivi imeni iz slovenske glasbe. Za zbor je bila to svojevrstna izkušnja