аЛ-LeLuiÄJ The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly January-February-March 2015 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 VSEBINA Iz koledarja Velikonočno voščilo.......1 Delajte dobro ...........2 Pisma bralcev............4 O ukradenem otroštvu.....6 Zamolčane zgodbe........7 Svetovni drobiž ..........10 Od Atlantika do Pacifika . . 14 Iz Župnij Brezmadežne . . .14 Pri Mariji Pomagaj.......15 Iz Župnije Sv. Vladimirja . . 19 Pri Sv. Gregoriju Velikem . . 20 Sveto leto usmiljenja .....22 Zahvala..................23 Voščila in oglasi..........24 Za dobro voljo ...........32 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami Nedelja, 7. junij 2015, procesija Sv. Rešnjega Telesa v Boltonu 4. - 5. september 2015, Baragovi dnevi v Clevelandu, ZDA Sobota, 12. september 2015, romanje v Midland Velikonočno voščilo zveućar MAŠ JE vstal iz ghoba w АШ*ЈЈА j . Jf Ograji - gA zapöj VSSELO-O KRISTJAN aleluja Spoštovani bralci Božje besede! Smo pri velikonočnem praznovanju Cerkve, ki slavi velikonočno skrivnost in jo oznanja vsemu svetu. Velikonočna skrivnost je skrivnost rešitve, ki jo Bog ponuja vsemu človeštvu. Ker se človeštvo izgublja samo zase, brez Boga, nam Bog prihaja na pomoč, nam ponuja rešitev. Človeštvo se samo zase, brez Boga izgublja v sebičnem tekmovanju, sebičnem uživanju ali v sovraštvu. Bog nam prinaša rešitev po Jezusu Kristusu, Božjem Sinu, ki se nesebično razdaja, po Jezusu, ki nesebično poučuje in odpira oči zaslepljenemu človeštvu, po Jezusu, ki razodeva ljubezen Nebeškega Očeta, Njegovo skrb za nas in previdnost na poti življenja. Ta Jezus nas vabi v hoji za Njim, da ga še bolje spoznamo in z Njegovo pomočjo odkrijemo čudovito velikonočno skrivnost. To je skrivnost Njegove smrti in vstajenja. On sam se daruje, žrtvuje in umira za nas, da premaga samo smrt in nam podari novo, večno življenje. Pa ne le, da premaga samo smrt, ampak tudi vzrok smrti, to je, grehe sveta. Greh je tisto, kar povzroči resnično smrt človeka in mu zapira dostop v večno življenje, za kar smo mi ljudje ustvarjeni. To večno življenje je tisti dar, ki ga ne smemo zapraviti, ne z našo nevero in ne z našimi grehi. To večno življenje, sledove tega novega življenja lahko že zdaj okušamo na svoj način, ko vstajamo iz greha k svetosti, iz laži k resnici, iz obupa k upanju, iz strahu v svobodo miru, iz sovraštva v ljubezen. Želim vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Da bi pogumno hodili po lastni poti življenja in odkrivali vam lastno velikonočno skrivnost. Mir z vami. Aleluja! „ . „ . , Toni Burja CM DELAJTE DOBRO... stopni spev maše v četrtek po i^^pepelnici nam govori: »Preloži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral.« Sveti pesnik se je zavedal božje pomoči in božjega varstva in je veroval v božjo drobroto in ljubezen. Cerkev, ki nas uči in spodbuja k veri in zaupanju, nas na začetku daritve svete maše, ki je obha-janje neskončne ljubezni, spomni in povabi k veri in zaupanju v dobrotno pomoč Boga Očeta. Na pepelnično sredo pa smo slišali Jezusa, ki nas je povabil k molitvi in dobrim delom, da bi z dejanji častili Boga Očeta, sebe utrjevali v prijateljstvu z Bogom in sočlovekom in bi bili sposobni in pripravljeni z življenjem po veri pričevati za božjo ljubezen. Z vso Cerkvijo se po Jezusovem naročilu obračamo na Boga s prošnjo, da bi nam pomagal, nam odpuščal, nas podpiral in bi se tako s poživljeno vero bližali velikonočnim praznikom. Dobra dela ali dela ljubezni do bližnjega imenujemo karitativna dela. V Cerkvi po svetu deluje Karitas. To je dobrodelna organizacija, ki verne in ljudi dobre volje vabi in spodbuja k delom ljubezni do bližnjega. V postnem času imamo posebno zbirko denarja v pomoč potrebnim, revnim in preizkušanim. Cerkev nas povabi, naj svoje postne odpovedi usmerimo v te darove, da bi delili svoj postni čas (Share Lent) in svoje življenje (Share Life) s potrebnimi in ubogimi po svetu. Vera se mora kazati in izražati v našem vsakdanjem življenju, v naših odnosih do sočloveka. Apostol Jakob je zapisal, da je »vera brez del neučinkovita... Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.« (Jak 2, 20.26) Katekizem nas uči, naj delamo telesna in duhovna dela usmiljenja, s čimer bomo potrjevali našo vero. Telesna dela usmiljenja Katekizem našteva sedem telesnih del usmiljenja, ta so: lačne nasititi, žejne napojiti, popotnike sprejemati, nage obleči, bolnike obiskovati, jetnike rešiti, mrliče pokopavati. Cerkev želi, da bi s svojimi darovi pomagali soljudem, posebej še potrebnim, da bi po naših delih občutili našo vero in našo ljubezen. Cerkev nas spodbuja, naj bomo velikodušni, ko dajemo pomoč revnim. Naša postna premagovanja, naj lajšajo bedo, pomanjkanje in trpljenje. Če se komu zdi, da se preveč pričakuje, naj pomisli na Jezusovo priliko o poslednji sodbi. Jezus pove, da bo večno plačilo ali večna kazen posledica naših dejanj. Prav po delih usmiljenja in ljubezni do bližnjega: lačen, žejen, nag, bolan, v ječi sem bil... nas bo povabil večni sodnik. Duhovna dela usmiljenja Telesna dela usmiljenja ali dela ljubezni bodo odpirala naša srca za božjo milost in bomo postajali sposobni delati duhovna dela ljubezni ali usmiljenja. Katekizem našteje sedem duhovnih del: grešnike svariti, zmotne učiti, dvomljivcem svetovati, žalostne tolažiti, krivico trpeti, ža-livcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi. Ta dela zahtevajo ali predpostavljajo ne le neko željo, ampak tudi znanje in poznanje Jezusovega nauka, ki ga naj uresničujemo v vsakdanjem življenju. Jezusa spoznavamo z branjem in poslušanjem evangelijev, s premišljevanjem in molitvijo. Duhovna dela usmiljenja ali ljubezni nam povedo, kako potrebno je vzeti zares besede, ki so jih slišali učenci na gori Gospodove spremenitve: »Ta (Jezus) je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9, 7) Bog Oče tudi nam govori in naroča, naj poslušamo Jezusa, da bomo postali sposobni delati dobro, da bomo pripravljeni tako na duhovna kot telesna dela usmiljenja. Učitelj dobrote in dela ljubezni Sv. Vincencij Pavelski je svoje življenje posvetil prav telesnim in duhovnim delom usmiljenja. Organiziral je materialno pomoč za uboge in jim z dejanji in besedo oznanjal Jezusa in njegovo ljubezen do nas. Tako je nekoč rekel: »Narediti Boga spoznavnega revnim, pomeni oznanjati jim Jezusa Kristusa; povedati jim, da je blizu Božje kraljestvo in da je namenjeno prav ubogim. O, kako velika stvar je to! Presega naše razumevanje, da smo poklicani za sodelavce in deležnike načrta Božjega Sina.« To naročilo ni namenjeno le duhovnikom in redovnicam, ampak vsem kristjanom. Kajti iz našega krsta izhaja dolžnost oznanjati Kristusa z besedo in delom. Blaženi Friderik Ozanam se je navdihoval pri sv. Vincenciju Pavelskem. Ustanovil je Združenje sv. Vincencija Pavelskega, dobrodelno organizacijo, ki deluje po celem svetu v tako imenovanih Vincencijevih konferencah. Nekoč je Friderik govoril svojim sodelavcem, kakšna morajo biti dela ljubezni, da bodo učinkovita in po Jezusovem zgledu in bodo v blagor tistemu, ki jih dela in tistemu, ki jih prejema: »Kvaliteta usmiljenja... se spušča kot blag dež izpod neba na prostor spodaj. Je dvakrat blagoslovljena: blagoslavlja tistega, ki daje in tistega, ki prejema. To najmočnejše v najmočnejšem... (Usmiljenje) je pridevnik Boga samega. In zemeljska moč potem pokaže podobnost Boga, ko usmiljenje oplemeniti pravičnost.« Franc Letonja CM Cenjeni g. urednik! Pred nekaj dnevi je prispela zadnja številka časopisa 'Slovensko-Ameriški časi' - 'Slovenian American Times' (na kratko SAČ-SAT), kjer so objavili članek znanega dopisnika iz Clevelanda, dr. Edija Gobca (piše: 'Gobetz'). Tam dr. Gobec razloži predlog mnogih ljudi, da bi g. Pedro Opeka prejel nobelovo nagrado za mir. Če je med naročniki 'Božje besede' še kdo, ki dobiva tudi SAČ-SAT, naj mi prijazno oprostijo za na-daljne njim odvečne podatke. Tudi upam, da mi dr. Gobec ne bo zameril, da uporabljam njegov članek (napisan v angleščini) za to moje pisanje. Zdi se mi važno in potrebno, da o zgoraj omenjenem predlogu izve čim več ljudi. Torej v slovenščini in v skrajšani obliki bi rada navedla sledeče. G. Pedro Opeka je, kot je splošno znano, sin bivšega domobranca, ki je bil med maloštevilnimi preživelimi. Pedro je bil rojen v Argentini, posvečen v duhovnika leta 1975 in poslan v misijone na Madagaskar. Tam je leta 1989 začel s svojim človekoljubnim delom v okviru redovne skupnosti lazaristov in v širšem smislu, iz ljubezni do bližnjega, kot nam katoličanom zapoveduje naš Odrešenik Jezus Kristus. Zdaj pa pridemo do podrobnosti in do zgovornih številk. Pedro Opeka se je že v zgodnji mladosti od očeta naučil izdelovanja opeke. Kako posrečeno, da se tudi sam piše Opeka. Ta drobna zanimivost je dostopna samo Slovencem! Na njegovem misijonskem ozemlju je zbiral najbolj revne, sestradane, umazane ljudi vseh starosti, ki so živeli sredi ogromnih kupov smeti in vse sorte umazanije. Pridobil si je njihovo zaupanje in jih počasi učil dela, čistoče, sodelovanja in obenem vere v Božjo pomoč. Po 25. letih ima njihova skupnost Akamasoa (kar pomeni Skupnost dobrih prijateljev) 25 tisoč članov, ki so si zgradili 18 čednih vasic. O tem so drugi ljudje ustvarili filme in knjige, da predstavijo svetu 'Malgaški čudež'. Naslednji podatki govorijo o izobrazbi. V tem času ima naselje Akamasoa 59 osnovnih šol z okrog 12 tisoč učenci. Šolanje se začne z vrtcem. Sčasoma je Pedro ustanovil višje šole in pred kratkim celo univerzo. Dijaki vseh teh šol so izredno pridni in uspešni. Ta mladina nadaljuje svoje poslanstvo izobrazbe tudi v nadaljnih dejavnostih, ker čutijo, da je njihova dolžnost delovati kot 'sol zemlje'. Naslednje važno področje Pedrovega delovanja je zdravstvo. Leta 1989 je naletel na ljudi, ki so živeli v bajtah iz lepenke (kartona), mnogi so celo životarili v rovih, ki so jih izkopali sredi ogromnih kupov odpadkov. Okuženo okolje in ostanki hrane v smeteh, ki so jih ljudje jedli, so povzročili razne bolezni, kjer vladni krogi niso nič ukrepali, iz malomarnosti ali/in radi korupcije. Pedro je začel ljudi učiti čistoče, za hrano, za telo ter za bivalne in javne prostore. Po načelu 'zdrav duh v zdravem telesu' je zbiral mladino za razne športe, tudi za nogomet, ki ga še vedno spretno igra, kot ga je v mladosti igral, kljub svojim nad 60. letom starosti. Med drugim delujejo na Madagaskarju, po njegovi zaslugi: 4 porodnišnice, 3 splošne bolnice in 6 klinik. Uštevši ljudi, ki pridejo po zdravniško pomoč iz drugih predelov, je bilo take pomoči deležnih nad pol milijona ljudi. Spoštovanje in sodelovanje z naravo. Stanovalci/lastniki Akamasoe, ki jih Pedro spoštljivo in prijazno kliče 'bratje in sestre', gojijo zelenjavo, rože in drevesa, da je vse privlačno in koristno ter ob vsakem času očiščeno. Vsako leto posadijo 50 tisoč dreves, da preprečijo odnašanje zemlje (erozijo). Če pomislimo na razna javna področja v severno-ame-riških mestih, kjer oblasti skušajo izboljšati (z velikimi stroški) življenjske razmere revnih slojev, je primerjava s Pedrovimi vasicami skoraj neverjetna. Pa tisti skromni začetki so se razvili v nekaj praktičnega, lepega, koristnega, in to skozi marljivo, spoštljivo, ljubeznivo sodelovanje. Ljudje so hvaležni Pedru, ki ga kličejo 'Mon Pera' (naš očka), obenem pa se ravnajo po nauku ali pravilu: "Nam je on pomagal, zdaj moramo mi drugim pomagati." Mnogi ga primerjajo z Materjo Terezijo in pravijo, da tudi on zasluži Nobelovo nagrado za mir. Še nekaj moram dodati - tudi v tem posnemam dr. Gobca. Ljudje, ki se za take stvari zanimajo, pravijo, da bi tudi sveti oče, papež Frančišek, zaslužil Nobelovo nagrado. Kot pravi eden Pedrovih življenjepiscev, Pierre Lunel, bi bilo nadvse spodbudno, da se nagrada podeli dvema Argen-tincema, ki sta znana celemu svetu in ta svet skušata izboljšati, eden tako rekoč 'od zgoraj', drugi 'od spodaj'. Za oba ta velika človeka in za uspeh predloga za Nobelovo nagrado pa moramo veliko in goreče moliti. Kdor zmore, pa naj tudi prispeva denar, ker naš planet je pač kakor je, duhovnost je zasidrana na stvarni (materialni) podlagi. Vse to je napisala oseba, ki rada bere vse, kar je spodbudno, posebno če je v zvezi s Slovenijo, v kateremkoli jeziku. Sestra Dorica Sever in otroci njenega misijona v Nunavut lepo pozdravljajo! Papež o ukradenem otroštvu ^apež Frančišek je 8. aprila 2015 pri splošni avdienci spregovoril o tr-fpljenju, ki ga doživljajo številni otroci. Nekateri so že ob rojstvu zavrženi in zapuščeni. Sveti oče je ob tem pozval, naj na otroke ne prelagamo svojih krivd in poudaril, da otroci niso nikoli napaka. Voditelji, učitelji, pravzaprav vsi odrasli smo odgovorni za otroke in moramo narediti vse, kar je v naši moči, da spremenimo razmere otrok, ki trpijo zaradi različnih razlogov. Vsak odrinjen, zapuščen otrok, ki berači po ulicah, ki nima dostopa do izobraževanja in zdravstvene oskrbe, predstavlja krik, ki se dviga k Bogu in obsoja sistem, ki smo ga zgradili. Taki otroci so plen zločincev, ki jih izkoriščajo za trgovanje, urijo za vojno ali nasilje. Papež je opozoril, da tudi v bogatih državah številni otroci živijo dramo, ki jih globoko zaznamuje. Pri tem je omenil krizo družine, vzgojno praznino in včasih nečloveške pogoje življenja. V vsakem primeru gre za otroštvo, ki oskruni telo in dušo. A nobeden od teh otrok ni pozabljen od nebeškega Očeta, nobena njihova solza ni izgubljena, je dejal papež in dodal, da ne smemo pozabiti tudi na našo odgovornost, družbeno odgovornost ljudi in držav. Ko gre za otroke, se nikoli ne bi smeli slišati pravniški obrambni izrazi, kot so: nismo dobrodelna ustanova; na svojem vsak lahko dela, kar hoče; ali žal nam je, ne moremo storiti ničesar. Papež je opozoril, da otroci vse prepogosto čutijo posledice stresnega življenja, ki ga povzročajo prekarno in slabo plačano delo, nevzdržni urniki. Otroci plačujejo tudi ceno nezrelih zvez in neodgovornih ločitev ter doživljajo izide kulture subjektivnih pravic. Gospod presoja naše življenje, ko posluša tisto, kar mu sporočajo angeli otrok. Zato se moramo po papeževih besedah vedno vprašati: kaj bi Bogu o nas povedali ti angeli otrok? T,. „ , , , . „ _ ..v„ r Vir: Spletne strani Radia Ognjišče Zamolčane zgodbe i^nas i v j i''___sem bil leta 1927 na Preloki v Beli Krajini, po domače se je pri (jf^t^nas reklo »pri Pintarovih«. V osnovni šoli sem bil vseskozi odlič-^m^ njak, vsi in vse so govorili, da bom šel v Ljubljano študirat za & 'gospoda', kar je takrat pomenilo za duhovnika. Vendar pa je medtem izbruhnila druga svetovna vojna, ki je prekrižala vse načrte. Italijanska okupacija, nato nemška, leta 1944 pa so prišli v vas partizani in pobrali vse mladeniče mojih let ter jih odpeljali v partizane. Takrat so nam rekli, da se bomo borili za svobodo slovenskega naroda. Bil sem zelo plah, bal sem se puške, streljanja in bombardiranja. Po šestih tednih partizanstva, ko sem šel skozi razne strahote in vojne neprijetnosti, sem enostavno pobegnil domov - prek gozdov, košenic in polj. Zatem sem bil štirinajst mesecev skrivač (ubežnik). Mojo mamo so na razne načine ustrahovali, preganjali in tudi pretepali zaradi mene, ker me niso našli do konca vojne. V maju 1945 je bilo konec vojne. Partizani so zmagali, prišla je svoboda, vendar ne za nas, ki se nismo borili. Ko smo se prijavili na vojaški urad v Črnomlju, smo nenadoma postali vojaški zaporniki. Odpeljali so nas v Kočevje, od tam pa v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano, kjer je bilo takrat zbirališče vseh, ki niso bili prijatelji komunizma. V maju 1945 je bila zmaga po spletu okoliščin naklonjena Titu in njegovi komunistični partiji. Menim, da je ta zmaga bila nezaželjena ali nezaslu-žena. Nemci in domobranci so se praktično brez boja umaknili prek Karavank v Avstrijo. Zatem so partizani zmagoslavno in s pesmijo vkorakali v Ljubljano in v vsa slovenska mesta. Angleži kot osvoboditelji Avstrije so po neki pogodbi naložili slovenske domobrance na živinske vagone, jim rekli, da jih peljejo v Italijo, da bi se izognili paniki, potem pa so jih prek Beljaka napotili proti Jugoslaviji oz. Sloveniji. Na meji so jih prevzeli dobro oboroženi partizani in vsem je bilo jasno, zakaj jih peljejo nazaj v Slovenijo, v gotovo smrt. Čakala jih je kruta usoda, brez vsakega zaslišanja in sodbe. Bil je deževen dan v drugi polovici maja 1945, ko se je vlak ustavil v Šentvidu nad Ljubljano. Bil je poln domobrancev. Mi, Belokranjci, smo bili tam že nekaj dni, ležali in sedeli v vodi in blatu zaradi dežja. Bili smo očividci, ko so jih na krut način iztovarjali, pretepali in suvali. Prizori so bili grozljivi in nepozabni. Nekaj dni so jih pustili kar zunaj, na dežju, kot tudi nas, seveda brez hrane. Morda so le na vsaka dva ali tri dneve dobili malo nekakšne zelenjavne juhe, kar je ostalo od nemške vojske. Bilo je komaj toliko, da smo ostajali pri življenju. Ker je bilo na prvem vlaku tudi nekaj Hrvatov in Srbov, so jih prve dneve naložili na vlak in jih odpeljali proti Zagrebu. Ker je bila nepopisna gneča, je bila težava s stranišči. Na severozahodni strani smo izkopali nekakšne strelske rove in tja so nas gnali po enkrat na dan; še takrat smo morali biti v »stroju« in peti koračnico. Najbolj popularna pesem je bila: Dala mu je plavega, iz srca ta pravega, pa če ga ima, naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica ... To pesem si potem poslušal ves dan in pele so jo različne skupine. Peti smo morali, da ne bi kdo razmišljal o pobegu. Če je stražar opazil, da ne poješ, si takoj dobil s palico ali puškinim kopitom po hrbtu. Enkrat je zahteval, da bi zapeli partizansko koračnico 'Hej, brigade, hitite'. Rekli smo, da je ne znamo, ker nismo bili pri partizanih. Nas Belokranjce so kmalu dali v neko sobo, v nekdanjo učilnico in tudi nekatere domobrance. Njih so kmalu začeli natovarjati na zaprte kamione in so jih vozili v Kočevski Rog. V sobah smo imeli vsak dan različne obiske. Prihajali so oficirji iz različnih delov Slovenije, nas klofutali, brcali s škornji, drugega za drugim. Temu ni bilo konca. Še huje je bilo, kadar so prihajale partizanke, ki so tolkle po nas do nezavesti. To je bilo še bolj ponižujoče, saj si moral vse mirno prenašati in stati, dokler nisi padel na tla. Minili so trije meseci in iz Škofovih zavodov in drugih zbirnih taborišč so zmetali v jame vse domobrance, nekatere še žive. Potem so nam v začetku avgusta rekli: Amnestija! Živih nas je ostalo še kakih 70 od tisočev. Odpeljali so nas na neko veliko dvorišče in neki visoki oficir nam je govoril. Med drugim nam je rekel: »Zdaj greste ven, na svobodo. Prosti ste, izgubili pa ste državljanske pravice. Opozarjam pa vas, da pazite, kaj boste govorili na svobodi, da ne boste govorili ljudem o tem, kaj ste doživeli in videli tukaj. Če ne boste upoštevali teh mojih opozoril, boste prišli nazaj v vojaške zapore in -zdaj si oglejte sonce, nikoli več ga ne boste videli!« In res, nikdar nisem nikomur povedal, kaj sem videl in kaj sem doživel v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano in to vse do leta 1990, ko sem dobil nazaj slovensko državljanstvo. Dobro se spominjam leta 1941, ko mi je bilo 14 let. Takrat je prišel na počitnice moj bratranec Ive Novak, ki se je šolal za duhovnika v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Nekega dne v juliju je prišel k nam kosit na pšenično strnišče. Ker je bilo v strnišču veliko cvetja, je vprašal mojo mamo: »Ali so to same kamilice?« Moja mama je odgovorila: »So večinoma kamilice in tudi drugo cvetje.« Spominjam se, da se je kmalu vrnil v Ljubljano. V maju 1945 so ga skupaj z drugimi domobranci vrnili iz Avstrije. Malo mu je manjkalo, da bi pel novo mašo, vendar je končal svoje mlado življenje skupaj s 70 drugimi bogoslovci in nekaj duhovniki v Teharjah pri Celju. Enako tudi dva moja bratranca po očetovi strani, Miko in Lojze Starešinič iz Kovačnice. Malo drugačna je storija mojega soseda Jožeta Novaka, ki je tudi študiral v Ljubljani na Rakovniku in je bil prav tako vrnjen iz Avstrije. Ko so jih v zaprtem kamionu prepeljali v Kočevski Rog in so streljali nanje, je padel na zemljo med mrtve, vendar ni bil zadet od krogle. Kruti morilci so jih pustili tam in odšli na kosilo v Kočevje. Ko so odšli, si je previdno razvezal roke. Ker so bili nagi, si je našel neko cunjo, si jo zavezal okrog telesa in pobegnil v najbližjo vas. Na nesrečo je potrkal na vrata partizanskega zaupnika in ta ga je ponovno zvezal, odpeljal v Kočevje in tako je že drugič končal v Kočevskem Rogu. To zgodbo je pripovedoval stražar na teh kamionih, domačin, ki je osebno poznal Jožeta Novaka, Joža Nadbregov iz Vidine pri Preloki, ki je umrl leta 1990. 50 let je bila zamočana tudi smrt moje sestre Anice Novak, ki se je šolala pri uršulinkah v Ljubljani, stanovala pa je v Marijinem domu na Slomškovi ulici 20. Bila je zelo dobra v šoli, vedno odličnjakinja, poleg tega pa se je udejstvovala tudi na različnih drugih področjih, seveda ne komunističnih. Pomagala je razširjati razne brošure, knjige in letake, v Ljubljani in v Beli krajini. To je bilo znano tudi domačim komunistom. Ko je v začetku marca 1941 zbolela zaradi slepiča, so jo takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, jo operirali in ji je šlo že na bolje, deseti dan po operaciji pa je nenadoma umrla. Njen zdravnik je bil menda komunist... To je bilo zamolčano 50 let in leta 1990 je pomočnik tistega kirurga povedal, da je tudi moja sestra umrla kot žrtev komunizma, tik pred začetkom druge svetovne vojne, 13. marca 1941. To naj bi bilo v vednost mlajšim generacijam, da bodo vedeli, kaj vse so preživljali njihovi predniki, vsaj tisti, ki smo to preživeli. Te naše zgodbe naj bi bile v spomin mrtvim in opomin živim, da se ne bi nikoli več ponovilo. Pozdrav vsem Slovencem po svetu! Ivan Novak, Oshawa, Ont., Kanada Celovec • Krški škof Alois Schwarz je posvetil enajst novih stalnih diakonov. V govoru je poudaril, kako je »vesel in hvaležen, da se je enajst mož, ki vsak v svojem poklicu delujejo sredi življenja ter jih podpirajo njihove družine, odločilo, da bodo povsem na voljo Cerkvi«. Med novimi stalnimi diakoni so mizar, arhitekt, elektroinštalater, slikar, strojni tehnik, vodja oskrbe, veroučitelj ... München • Predstojniki samostana avguštinskih kanonikov v Paringu so potrdili, da je k njim vstopil 24-letni profesionalni nogometaš Sebastian Piotrowski, ki je igral za nogometni klub SV Elversberg v tretji nemški nogometni ligi. Sedaj ima leto časa za premislek, ali se je pravilno odločil. Povedal je, da je že dlje časa razmišljal, da bi postal duhovnik. Sprva je mislil, da bo lahko združil duhovništvo in nogomet, sedaj pa vidi, da so zanj pomembnejši božji načrti z njim. Caracas • Apostolski nuncij v Venezueli nadškof Aldo Giordano je pripravljen biti posrednik v pogovorih med socialistično vlado predsednika Nicolasa Madura in državljansko opozicijo, ker "nasilje in prelivanje krvi nista pot k miru v državi". Vatikan • Zastopstvo izraelske univerze Bar Ilan je papeža Frančiška nagradilo za njegovo zavzemanje za razumevanje med narodi, dobre odnose med kristjani in judi, spoštovanje človekovih pravic pa tudi njegov dober odnos do države Izrael. Palestinske oblasti so že protestirale zoper obisk predstavnikov omenjene univerze pri papežu. Abuja • Nigerijski dnevnik 'This Day' je poročal, da je doslej iz severovzhodne nigerijske zvezne države Borno pred nasiljem teroristične skupine Boko Haram na jug pobegnilo najmanj 90.000 katoličanov. Med njimi tudi 20 duhovnikov. Teroristi so izropali 14 župnij. Vatikan • Papež Frančišek je napovedal, da bo 21. junija 2015 ob 200. obletnici rojstva ustanovitelja Družbe sv. Janeza Bosca (1815-1888) obiskal njegov rojstni kraj Castelnuovo in kraj delovanja Torino. Hongkong • Kardinal Joseph Zen Ze-kiun je katoliški dobrodelni ustanovi 'Cerkev v stiski' povedal, da kitajske oblasti vedno huje zatirajo papežu zvesto Cerkev in katoličane. V zadnjem času so rušile cerkvene stavbe in z njih odstranjevale križe. Očitno si ne prizadevajo za izboljšanje odnosov s Svetim sedežem in za to, da bi bilo bolje Cerkvi doma. Papeževega obiska ne marajo, če pa bi kljub vsemu prišel, bi njegov obisk izkoristile sebi v prid. Vatikan • Kongregacija za bogoslužje in zakramente je izdala priročnik za pridiganje. Radio Vatikan je ob tem na spletni strani zapisal: »Nikoli več dolgočasnih pridig.« To željo je že v okrožnici 'Veselje evangelija' izrazil papež Frančišek, ko je zapisal, da je pridiga »preizkusni kamen za presojo bližine in sposobnosti stika pastirja s svojim ljudstvom.« München • Kardinal Reinhard Marx je v nagovoru pozval k večjemu spoštovanju človeškega življenja v tem letu. Posvaril je pred tem, da bi »čudež življenja in posredovanja življenja postal proizvodnja življenja.« Življenja namreč »ni mogoče kupiti, ni naša lastnina, naš proizvod, ki bi ga izdelovali po naših željah.« Če bi ga ločevali od srečevanja med možem in ženo v ljubezni in prenašali na "sposojene matere", bi prestopali "Stvarnikove zakone". Bejrut • Libanonski minister za socialo Rašid Derbas je za libanonsko državno tiskovno agencijo NNA izjavil, da je treba »omejiti valove preganjanja, saj se bo sicer Libanon utopil.« Pri tem je predvsem mislil na več kot 1,1 milijona registriranih beguncev pri njih in na več sto tisoč neregistriranih. Sam Libanon šteje 4,5 milijona prebivalcev. Jeruzalem • V Sveti deželi je bilo od 9. do 15. januarja na obisku 15 predstavnikov škofovskih konferenc iz enajstih držav. To je že petnajsti obisk mednarodnega zastopstva katoliških škofov, glavni namen pa je pokazati solidarnost s kristjani v Izraelu in Palestini in pomagati najbolj ogroženim med njimi. Ljubljana • 26. februarja 2015 je v 92. letu umrl stolni kanonik dr. Ivan Merlak, ki je bil v letih 1951-1957 osebni tajnik škofa Vovka. Stolni kanonik je postal leta 1965, pri Družini pa je bil glavni urednik v letih 19651971, odgovorni urednik od 19711985, upravnik pa od 1965-1980. Kot urednik je imel devet sodnih kazenskih postopkov, ki jih je označil za zadnje stalinistične procese v Sloveniji. Kot postulator je uspešno opravil škofijski proces za beatifikacijo škofa Vovka. Vatikan • Papež Frančišek je mednarodno skupnost pozval, naj pomaga prebivalcem vzhodnoafri-ške države Malavi, ki so jo prizadele poplave. Umrlo je več kot dvesto ljudi, desettisoči so ostali brez doma. Bagdad/Damask • V Iraku in Siriji so islamski teroristi zagrešili več napadov na kristjane. V Ninivah so ustrelili 44-letnega duhovnika Mor-tezo Ablahada, ker sorodniki niso pravočasno zbrali zahtevane odkupnine. V Mosulu so umorili več univerzitetnih profesorjev, ker se ne strinjajo z ravnanjem IS. V Homsu so podtaknili eksploziv, v eksploziji je umrlo 15 oseb, več kot 50 je bilo ranjenih. Vatikan • Kongregacija za zadeve svetnikov je priznala mučeniško smrt 20 žrtvam španske državljanske vojske in južnoafriškemu katehistu Tshimangadzu Samuelu Benedictu Daswi (1946-1990), ki so ga ljudje potolkli, ker se je uprl krajevnemu zdravilcu in njegovim čarovniškim obredom. Med novimi blaženimi bo tudi 14 španskih trapistov, ki so jih leta 1936 umorili iz sovraštva do katoliške vere. München/Washington • Kardinal Reinhard Marx je v pogovoru za ameriško jezuitsko revijo 'America' izjavil, da mora reforma katoliške Cerkve priti od zgoraj in ne od spodaj. Največja ovira zanjo je zavest o potrebnih spremembah pri delu cerkvenega vodstva. Tudi stopnišče se čisti od vrhnje stopnice navzdol, meni münchenski nadškof. Jeruzalem/Linz • Jeruzalemski latinski patriarh Fouad Twal je v pogovoru za linški cerkveni list izjavil, da bo na Bližnjem vzhodu zavladal mir le tedaj, če bodo rešene napetosti med Izraelom in Palestino. »Svet vedno odločneje zahteva pravičnost do Palestincev in priznanje njihove države, dovolj mu je prezira izraelskih voditeljev.« Riad • List Saudi Gazette poroča, da je bil prvi obsojenec pod novim savdskim kraljem Salmanom učitelj, ki je od leta 2006 ugrabljal dekleta, jih silil piti alkohol in gledati pornografijo, 13 jih je tudi posilil. Zadnja žrtev ga je prepoznala, njegova družina pa je izjavila, da je nedolžen. Učitelja so usmrtili, ker kazensko pravo Savdske Arabije odmerja takšno kazen pri posilstvih, umoru, odpadu od vere, oboroženem ropu in trgovini z mamili. Vatikan • Papež Frančišek je 1. februarja po opoldanski molitvi z verniki na Trgu sv. Petra napovedal, da bo 6. junija obiskal Sarajevo. Ta obisk bo za papeža Frančiška vnovična priložnost, da se spomni začetka prve svetovne vojne leta 1914, ki jo je spodbudil atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda prav v mestu ob Miljacki. Moskva • Ruski pravoslavni patriarh Kiril I. je pohvalil preudarno držo Svetega sedeža do ukrajinskega spora. Ceni, da se Sveti sedež izogiba "enostranskim stališčem" in poziva k mirovnim pogajanjem. Tudi sicer je v odnosih med rusko pravoslavno Cerkvijo in rimokatoliško Cerkvijo pozitivno ozračje. Obe branita "tradicionalne krščanske vrednote". Oboji nasprotujejo sekularizaciji, zapostavljanju kristjanov in razbijanjem družin. Rim • Predsednik Komisije za življenje in družino pri Italijanski škofovski konferenci, škof Enrico Solmi, je to, da je rimski parlament dovolil registracijo istospolnih partnerstev, ocenil kot "atentat na zakon" in "nevarnost za družino". München • Mosulski siropra-voslavni metropolit Mosa Alšamani je ob obisku v bavarski prestolnici opozoril, da preganjani kristjani v Iraku nujno potrebujejo pomoč. V samostan Mor Mattei se je zateklo več tisoč družin, za njihovo preskrbo vsak mesec porabijo 20.000 ameriških dolarjev. V Ninivah skoraj ni več kristjanov, tudi od drugod v Iraku se stalno izseljujejo, vsak dan okoli 30 družin. Washington • Tiskovni predstavnik spodnjega doma ameriškega kongresa John Boehner je potrdil napoved Svetega sedeža, da bo papež Frančišek 24. septembra govoril pred obema domoma ameriškega kongresa v Washingtonu. To bo naredil kot prvi voditelj katoliške Cerkve. Poleg tega bo govoril na sedežu Združenih narodov v New Yorku, kjer se bo 22. septembra začela jubilejna 70. generalna skupščina, na ka- tero bodo prišli predsedniki držav in vlad z vsega sveta. O čem bo govoril in se pogovarjal ob obisku v ZDA, še ni znano. Vatikan • Papež Frančišek je ob sklepu plenarnega zasedanja Papeš-kega sveta za kulturo z naslovom 'Kultura ženske — enakost in razlika' dejal, da morajo imeti ženske pomembnejšo vlogo v Cerkvi. »Ženske se ne smejo počutiti kot gostje, marveč polnovredne udeleženke pri družbenem in cerkvenem življenju,« je poudaril, obenem pa dodal, da je Cerkev ženskega spola. New York • Nadškof kardinal Timothy Dolan je za dnevnik 'Daily News' napovedal, da se bo uprl morebitnemu uzakonjenju zdravniške pomoči umirajočim (evtanaziji) v svoji ameriški zvezni državi. Zanjo se zavzema demokratski senator Brad Hoylman, nasprotuje pa mu medverska koalicija katoličanov, evangeličanov, mormonov, grško-pravoslavnih vernikov in pravovernih judov. Manila • 'List Inquirer' je poročal, da naj bi islamska teroristična skupina Jemaah Islamiyah s pomočjo malezijskih teroristov načrtovala atentat na papeža Frančiška med njegovim obiskom na Filipinih. To naj bi naredili med njegovo vožnjo po Manili, je povedal nekdanji poveljnik filipinskih posebnih enot SAF Getulio Napenas. Predstavnik filipinske vlade je že zanikal možnost tega napada, označil jo je za le malo verjetno. Vatikan • V Vatikanu so leta 2014 zdravstveno oskrbeli 480 otrok iz siromašnih družin. V ambulanti sv. Marte (za otroke) so pomagali predvsem priseljencem iz Afrike in Latinske Amerike. Redno je vanjo prihajalo zaradi zdravstvenih težav 350 otrok različnih verskih skupnosti. Vatikanska ambulanta za otroke je zadaj, za baziliko sv. Petra, vodijo pa jo članice Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Od nje ni daleč do Doma sv. Marte, v katerem stanuje papež. Ambulanto je leta 1922 ustanovil papež Pij XI., v njej pa otroke zastonj zdravi 52 zdravnikov in prostovoljnih pomočnikov. Pariz • Skupina francoskih poslancev je predložila nov zakon, ki predvideva, da bi morali vsi hipermarketi, ki so veliki 1.000 kvadratnih metrov ali več, vso hrano, ki je ne prodajo, podariti človekoljubnim organizacijam. Pod predlog zakona se je podpisalo 63 poslancev vseh političnih strank. Beograd • Sveti sedež in Republika Srbija sta v Beogradu podpisala sporazum o sodelovanju na področju visokokošolskega izobraževanja. V imenu Svetega sedeža je to naredil tajnik za odnose z državami nadškof Dominique Mamberti, v imenu Republike Srbije pa podpredsednik srbske vlade in minister za zunanje zadeve Ivica Dačić. Tako bo katoliška Cerkev v Srbiji smela ustanavljati izobraževalne ustanove za svoje potrebe ter podeljevati akademske naslove. Vir: Revija 'Ave Maria', Lemont A IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, til Toronto Počasi se po dolgi in mrzli zimi prebuja pomlad. Saj to zimo nismo spali. Kar naprej se je nekaj dogajalo v naši župniji. Ker nam prej to ni uspelo, smo po božičnih praznikih pričeli s kampanijo "Družina vere". Nagovorila naj bi vse, ki se smatrajo za člane naše župnije in nas potrdila v veri. Tiste, ki nas obiščejo samo včasih, pa naj bi poiskali in ponovno pritegnili v skupnost. Z nabirko naj bi se vzpodbudili, da od časa do časa pregledamo, kako uspeva 'Družina vere', če duhovno napreduje, kako oskrbuje svojo hišo molitve (cerkev) in kako skrbi, da se vsi čutijo odgovorne za našo župnijo. Prostori, kjer se shajamo, naj bi bili urejeni in vabljivi, vsem v ponos. Te velike in odgovorne naloge se je po dolgem posvetovanju lotil kardinal Collins. K sodelovanju je povabil vse škofe, duhovnike in vernike. Sedaj, ko smo že tik pred veliko nočjo in ko gre nabiralna akcija h kraju, smemo reči: "Hvala Bogu!" Hvaležni in ponosni smo lahko na naše žup-ljane in njihovo sodelovanje! Kaj vse načrtujejo v nadškofiji, ne bom opisoval. Spregovoril pa bom o naših načrtih in potrebah. Poleg nekaj manjših popravil, kot so na primer cerkvena vrata, veliko okno nad oltarjem, nova kurilna peč za ogrevanje cerkve in dvorane in ureditev presbiterija, bi radi preuredili še naše župnišče. Zato smo še posebno hvaležni za vaše sodelovanje in pomoč. Upamo, da nam bodo s širšim sodelovanjem načrti uspeli. Mislim, da so vam prireditve, ki smo jih letos že imeli, prinesle veliko veselja in osebnega zadovoljstva. Potrebno bi bilo posvetiti več pozornosti delu z mladino in vzgojiti sodelavce, ki bodo skrbeli za bodočnost naše cerkvene skupnosti. Vse priznanje in pohvala gre tem, ki se že ukvarjajo z mladino pri pevskih zborih, verouku, v šoli, pri skavtih in plesnih skupinah, pri otroškem kotičku, pri športnih poletnih turnirjih in še kje drugod (kelnarjenje, minis-triranje, pomoč pri raznih prireditvah). Mladim smo dolžni nuditi možnosti, da se zbirajo, se med seboj spoznavajo, vzpostavljajo prijateljstva in naredijo nekaj dobrega za slovensko skupnost. Pri tem delu veliko pripomorejo starši, ko se zanimajo in otroke pripeljejo v skupnost. Z zaupanjem, dobro voljo, molitvijo in sodelovanjem bomo lahko veliko naredili in pripomogli za zdravo vzgojo mladih. Valentin Batič CM, župnik PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Nekaj zgodovine (nadaljevanje) Župnija Marije Pomagaj, Toronto Ustanovljena je bila 10. februarja 1953. Župnijo je ustanovil in jo do odhoda v Avstrijo, 1960, vodil lazarist g. Jakob Kolarič. Sobratje lazaristi so svoje pastoralno in kulturno delo opravljali v povezavi z laiki, zlasti preko župnijskih organizacij. Njih namen je bil različen. Mladinske so bile namenjene predvsem vzgoji (slovenska šola, mladinski pevski zbori, skavtske organizacije), vse pa duhovnemu napredku posameznikov, izobraževanju, kulturi in družabnosti. Kot najbolj aktivna in vztrajna se je izkazala Katoliška ženska liga. Prvi organizaciji sta bili cerkveni odbor in pevski zbor. Časovno pa sta se v Torontu pojavili kot prvi Marijina družba za dekleta (ustanovil g. Janko Pajk, 1948) in Društvo Jezusovega imena za može in fante (ustanovil g. Jakob Kolarič, 1949). Od štirih postojank lazaristov je župnija Marije Pomagaj imela največ organizacij. Svoj čas je skoraj istočasno delovalo 19 organizacij: Cerkveni odbor, cerkveni pevski zbor, Marijina družba, Društvo Jezusovega imena, Misijonski krožek (1952), Vincencijeva konferenca, Slovenska šola, trije mladinski pevski zbori, Katoliška ženska liga, Prosvetno društvo Baraga, mladinski klub Mladi dom, Alojzijev klub, Marijina legija, skavti in skavti-nje, Zabavna ura in Župnijski pastoralni svet. Cvetoča doba je trajala kakih 30 let. Najprej je izginilo nekaj kulturnih društev, Društvo Jezusovega imena in Marijina družba. Delni vzrok pešanja organizacijskega dela je mladi rod, ki ni imel dosti smisla za organizacije. V letu 2001 so še živeli Katoliška ženska liga, Misijonski krožek in cerkveni pevski zbor. Slovenska šola je prenehala s šolskim letom 1995 / 96. Marija Pomagaj, statistični podatki vsakih 10 let Krsti Poroke Pogrebi 1949-1953 106 139 11 1954-1963 1.056 480 48 1964-1973 924 267 77 1974-1983 185 119 99 1984-1993 129 115 137 1994-2003 154 49 137 2004-2014 39 15 122 1954-2014 2.487 1.045 620 1949-2014 2.593 1.184 631 Župniki so si sledili: Jakob Kolarič . ..1953 (1948) -1960 Andrej Prebil . ..1960-1969 Tone Zrnec ..... ...1969-1979 Jože Mejač ...... ...1979-1981 Ivan Plazar ..... ...1981-1988, 2005-2009 Valentin Batič . ..1988-2005, 2009- Župnik Prebil je uvedel list nedeljska Oznanila. Prva številka je kot raz-množenina izšla za novo leto 1961. Koristnost Oznanil se je takoj izkazala. Od tedaj izhajajo vsako nedeljo. Žup-ljani jih dobijo ob vstopu v cerkev. Reči smemo, da je bila cvetoča doba župnije pribl. od leta 1955 do 1980. To izpričujejo podatki in številke. Ko je 1960 v zahodnem delu Toronta nastala župnija Brezmadežne, se je težišče našega dela začelo pomikati v to župnijo. V sedemdesetih letih smo zaznali številno odseljevanje župljanov Marije Pomagaj. Zaradi boljše zaposlitve v zahodnem delu velemesta so se začeli naseljevati na območju župnije Brezmadežne. 15. februarja 1965 je g. Stanislav Boljka odšel za župnika k sv. Vladimiru v Montrealu. Predstojniki so mu v pomoč dodelili brata Cirila Verdnika. Zaradi hudih poškodb v prometni nesreči, 13. junija istega leta, je brat Verdnik 9. septembra v Montrealu umrl. Bila je prva smrt med slovenskimi sobrati v Kanadi. Njegov pogreb je bil pri Mariji Pomagaj v Torontu. Brat je pokopan na božji njivi Holy Cross, Toronto. Župnija Marije Pomagaj je na Manning Ave., severno od cerkve, imela v lasti tri hiše. Andrej Prebil je dve podrl, uredil prostor in 1965 zgradil župnišče, povezanega s cerkvijo. V spodnjem delu zgradbe so uredili dvoranico in ji dodali nekaj sob. V februarju 1966 so na vse to slovesno poklicali Božji blagoslov. Župnik Prebil je pred župniščem uredil parkirišče, zboljšal še veliko dvorano in spremenil strme stopnice pred cerkvijo v bolj položne. Pri tem se je župnija precej zadolžila. Od 1969 do 1979 je župnijo vodil g. Tone Zrnec. V času njegovega žup-nikovanja se je utrdila tradicija vsakoletne velikonočne in božične duhovne priprave v župniji. Kot župnik je obdržal vodstvo slovenske šole in vodstvo mladinskih pevskih zborov: otroškega, mladinskega in dekliškega. Duhovniki pomočniki (kaplani): Jože Časl ...1951-1952, 56-57, 65-66, 68-95 Janez Kopač.........1952-1959 Franc Sodja..........1958-1960 Andrej Prebil.......1959-1960 Tone Zrnec...........1959-1969 Stanislav Boljka ...1961-1965 Jože Mejač ...1966-1968, 77-79 Ivan Plazar..........1969-1972 Janez Jeretina ...1972 (jan.- avg.) Matija Balažic ......1972-1977 Franc Letonja .......1979-1981 Ivan Jan................1981-1995 Ciril Čarga..........1994-2000 Toni Burja ............2009- Misijonska brata laika: Br. Ciril Verdnik ...1952-1965 Br. Ciril Hribar.....1968-1978 5. aprila 1972 je vstopil v Misijonsko družbo župljan Valentin Batič in začel v juniju noviciat pri ameriških sobratih v Philadelphiji. Zunanja dela župnika Zrneca so bila: ureditev prezbiterija in delno notranjščine cerkve v skladu s kon-cilskimi navodili po načrtu arh. Jožeta Kregarja iz Ljubljane. S pomočjo gradbenikov Slavka Erzetiča in Lojzeta Dolenca se mu je posrečilo ustaviti podtalno vodo, da ni več vdirala v dvorano in druge spodnje prostore. Z načrtovano finančno upravo mu je uspelo do konca leta 1979 izplačati ves cerkveni dolg in imeti v čisti rezervi še 25 tisoč dolarjev, kar je bila tedaj precejšnja vsota. Od 1979 do 1981 se je posvetil župniji g. Jože Mejač. V tej dobi je v župniji zaživel župnijski pastoralni svet. Prvo sejo je imel v januarju 1981. Za Mejačem je župnija v letu 1981 prišla v roke g. Ivana Plazarja. V Pla-zarjevem času je župnija leta 1984 slavila svojo tridesetletnico. Izdali so Marija Pomagaj, Toronto, Ontario 1952 - 770 oseb (183 družin: 629 odraslih, 141 otrok pod 16. letom) 1954 - 1.028 članov cerkvene skupnosti (240 družin) 1957 - 1.512 članov župnijske skupnosti (473 družin) 1970 - 1.729 oseb 1979 - 2.084 oseb ( 678 družin in 51 samskih) 1964 je bilo največ krstov -146 1961 je bilo največ porok - 74 1965/66 je slovensko sobotno šolo obiskovalo največ otrok -176 1995/96 je z 8 gojenci šola prenehala delovati Župnija Brezmadežne, Toronto, Ontario 1959 - 361 oseb (95 družin: odraslih 229, otrok pod 16. letom 132) 1961 - 640 oseb (135 družin: 321 odraslih, 229 otrok) 1967 - 1.500 oseb (865 odraslih, 635 otrok pod 16. letom) 1970 - 2.031 oseb (504 družin) 1977 - 2.372 oseb (724 družin) 1979 - 2.510 oseb (770 družin) 1985 - 3.800 oseb (854 družin) 1989 je bilo največ krstov - 53. Enake številke veljajo za leto 1991 1987 je bilo največ porok - 35 1975 - 1977 je slovensko šolo obiskovalo največ otrok: vsako šolsko leto 243 1999/2000 je prihajalo k pouku 84 dečkov in deklic g. Jakob Barle CM na duh. obnovi pred veliko nočjo 2015 knjigo o župniji z naslovom Utrinki duhovne rasti ob tridesetletnici. Zbornik je uredil Vilko Čekuta. V zvezi z jubilejem je Plazar pripravil tudi devetdnevni misijon, ki sta ga vodila lazarist g. Jurij Devetak in jezuit g. Tomaž Podobnik, oba iz Slovenije. Misijon so zasnovali na široki podlagi in s sodelovanjem laikov. Posvetili so se vsem stanovom v župniji in uspešno zajeli tudi mladino. Pla-zar je 1987 uvedel Marijine obiske po domovih. Ti so rodili hvalevredne duhovne sadove. 4. julija 1988 je od Brezmadežne prišel za župnika g. Valentin Batič. Župnijsko skupnost vodi vse do teh dni, ko pišemo tole pomikanje skozi čas. Batič je modro preuredil cerkev in dvorano, dal cerkvi in župnišču novo streho in inštaliral protipožarne naprave. Leta 1994 so 40. obletnico župnije proslavili z enotedenskim misijonom. Vodila sta ga g. Jože Planinšek in g. Stane Gerjolj, so-brata lazarista iz Slovenije. Po odhodu g. Cirila Čarge v letu 2000 predstojniki niso pri Mariji Pomagaj več nastavljali kaplanov. Tako je od tedaj za vsa duhovniška dela na župniji župnik sam. g. Tone Zrnec CM, v knjigi Slovenski lazaristi v Kanadi, 2002 Župnija sv. Vladimira, Montreal, Quebec 1966 - 1.399 oseb (400 družin, približno 150 samskih) 2001 - 991 župljanov in župljank (315 družin, 46 samskih) 1966 je bilo največ krstov - 48 1967 je bilo največ porok -15 1965/66 je slovenska šola imela največ gojencev - 45 2000/2001 je pouk slovenščine obiskovalo 13 otrok Župnija Lurške Matere božje, Winnipeg, Manitoba 1963 - 510 oseb (pribl. 175 družin in nekaj samskih) 1964 - 530 oseb 2001 - 350 oseb (pribl. 130 družin) 1965 je bilo največ krstov - 21 1966 je bilo največ porok - 9 1965/66 je obiskovalo slovensko šolo največ otrok - 36, nato se je število zmanjševalo IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRJA v Montrealu Prazniki • V zadnji številki Božje besede je bilo bolj podrobno opisano obhajanje 50. obletnice naše župije, ki smo jo obhajali lani oktobra, zato smo poročila o nekaterih drugih stvareh in dogajanjih pustili za kasnej. Božič smo obhajali po adventni pripravi. Obhajanje v cerkvi je potekalo po že ustaljenih navadah. Mašo 'polnočnico' smo spet imeli ob 10. uri zvečer. Kljub bolj rani uri, je bilo verjetno nekaj manj ljudi kot leto poprej. Na sam božični dan je bilo spet lepo v polni cerkvi. Leto 2015 • Silvestrovanja nismo imeli. Smo pa imeli zadnji dan v minulem letu večerno mašo Bogu v zahvalo, za župljane in za dobrotnike. Novo leto, ki je praznik svete Božje Matere Marije in svetovni dan molitve za mir, smo začeli s prošnjo k Bogu za varstvo in blagoslov in iskreno željo, da bi to leto bilo nam vsem v spodbudo, da bi bili zdravi in zadovoljni. Statistika • V novih Oznanilih, ki nas bodo z naslovno stranjo spominjala nedeljo za nedeljo, da je leto posvečeno mislim na redovnike in redovnice, smo prebrali tudi, kaj nam povedo župnijske knjige: - V letu 2014 sta bila z zakramentom svetega krsta dva otroka sprejeta v božjo družino in našo župnijsko skupnost. - Štirje otroci so v prvi spovedi očistili svoja srca in prvič prejeli Jezusa v svetem obhajilu. - V jubilejnem letu nismo imeli svete birme, bo spet prihodnje leto. - V letu 2014 ni bilo nobene poroke v naši cerkvi. - V letu 2014 smo se poslovili od osem župljanov in žup-ljank. Naj počivajo v Božjem miru! V postni čas • Po praznikih se je januarja nadaljeval verouk, s pripravo otrok na prvo spoved in obhajilo, ki bo v začetku meseca maja in na birmo, ta bo prihodnje leto. Na pepelnično sredo nas je obred pepelenja spomnil, naj vzamemo resno in zares Jezusovo vabilo k molitvi in dobrim delom. Kot skupnost bomo v postnem času ob nedeljah spet molili križev pot in imeli uro molitve pred Nasvetejšim. Svoje postne odpovedi pa bi naj namenili revnim v posebni nabirki, ki jo imamo vsako leto v postnem času. Duhovno pa se bomo pripravili v dneh duhovne obnove, ko bo med nami misijonar. Franc Letonja CM, župnik PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu Župnijsko glasilo Vestnik, ki ga g. župnik Drago Gačnik SDB pripravi vsak teden, ni samo 'oznanilo' o dogodkih, ki se bodo vrstili v prihodnje. Obenem je tudi zgovorna in slikovita 'kronika' za dogodke, ki so se že zgodili v bližnji preteklosti. Osem strani glasila ima še mnogo drugega gradiva, za katero je potrebno veliko skrbnega dela. Ob bogatem božičnem praznovanju je nastopilo Novo leto, ki ga je v dvorani pričakalo okoli 150 oseb ob zvokih ansambla 'Murski Val'. 18. januarja je bila v hamil-tonski stolnici multukulturalna maša, pri kateri so sodelovali mnogi iz slovenske župnije. Isti dan, 18. januarja, so praznovali koline v dvorani društva Bled v Beamsville. 31. jan. je dekliška skupina v župnijski dvorani že peto leto uspešno pripravila Špagetti večerjo. 14. februarja je bilo pustovanje v župnijski dvorani. Vsaj 40 barvnih pustnih šem se je predstavilo. Maske so v treh starostnih skupinah korakale mimo miz obiskovalcev ob poskočnih melodijah ansambla 'Slow Beat'. Izbrali so tri najbolj izvirne iz vsake skupine in jih nagradili. 15. feb. je bilo slovesno kosilo za Valentinovo na Bledu Slovenska šola je v letošnjem šolskem letu kar nekajkrat povabila na krofe in kavo tako po slovenski kot tudi po angleški maši. In odziv je bil vedno zelo dober. 18. feb. je pepelnica vsem naznanila začetek posta. Vsakoletni župnijski bazar pri sv. Gregoriju Velikem Mladi dejavni pri župnijskem bazarju 28. feb. so v dvorani društva Sava v Breslavu praznovali 25 let ansambla 'The Golden Keys'. Na večerji in praznovanju je bilo okoli 150 gostov. 1. marca je bil župnijski bazar, ki ga vsako leto pripravi Katoliška Ženska Zveza. Takole je članice pohvalil g. župnik Drago: "K delu vedno pritegnejo veliko mladih in zelo povežejo župnijo". Isti dan, 1. marca, je bil letni občni zbor društva sv. Jožefa. 3. marca je bila občna seja društva Lipa Park. 8. marca je bil občni zbor na Bledu. 8. marca so poleg maše, praznovali tudi koline pri društvu Triglav v Londonu, kjer je igral ansambel 'Europa'. 22. marca je bil banket društva sv. Jožefa. Pri njem se je zgodil 'talent show' in so mnogi predstavili svoje talente. Župnikovo pismo pred velikonočnimi prazniki (v obeh jezikih) je bilo vabilo na duhovno obnovo, na vse obrede in dogodke velikega tedna ter na pomembne dogodke po veliki noči. Naj omenim, da vsak mesec ima g. Drago eno sv. mašo v Breslavu in eno sv. mašo v Londonu. Takrat običajno drug duhovnik v župnijski cerkvi daruje angleško sv. mašo. 29. marca se je pričel veliki teden s praznovanjem cvetne nedelje Gospodovega trpljenja v župnijski cerkvi ter pri Savi (Breslau) in Triglavu (London). Za tem so se vrstili pomembni dnevi in dogodki za naše odrešenje. Vir: Vestnik (župnijska oznanila in glasilo) Papež Frančišek je razglasil sveto leto usmiljenja Papež Frančišek je z objavo bule v soboto, 11. aprila, na večer pred 'nedeljo Božjega usmiljenja/ javno razglasil jubilejno 'leto usmiljenja'. Pred svetimi vrati bazilike svetega Petra je na glas prebral nekaj odlomkov bule. Nato je v baziliki sledila molitev večernic za nedeljo posvečeno Božjemu usmiljenju. Sveto leto naj bi po njegovih besedah prispevalo k temu, da bi Cerkev bolj izpostavila svoje poslanstvo pričevalke usmiljenja. Organizacijo jubilejnega leta je zaupal pa-peškemu svetu za spodbujanje nove evangelizacije, da bi celotno dogajanje prispevalo k novemu obdobju Cerkve in jo spodbudilo pri njenem poslanstvu prinašati vsakemu človeku evangelij usmiljenja. „Prepričan sem, da celotna Cerkev potrebuje usmiljenja, saj smo vsi grešniki", je dejal sveti oče. Zaželel je tudi, da bi jubilejno leto prispevalo k poglobitvi veselja v ponovnem odkritju Božjega usmiljenja, s katerim smo poklicani tolažiti vsakega človeka našega časa. Sicer pa je papež v svojem nagovoru spregovoril tudi o grešnici, ki se je Jezusu približala z veliko željo, da bi ji bili odpuščeni grehi. „Nihče ne more biti izključen iz Božjega usmiljenja. In Cerkev je dom, ki sprejme vsakogar in nikakor ne zavrne", je dejal sveti oče. Poudaril je, da je treba vrata vedno pustiti odprta, da bi tisti, ki se jih je milost dotaknila, lahko našli gotovost odpuščanja. „ Večji ko je greh, večja mora biti ljubezen Cerkve do tistih, ki se spreobrnejo", je poudaril papež Frančišek in dodal, da Bog odpušča vedno, zato ga nikoli ne smemo nehati prositi odpuščanja. Sveto leto se bo začelo na letošnji praznik Brezmadežnega spočetja ter se sklenilo 20. novembra 2016, na nedeljo Našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Kralj vesoljstva ter živo obličje Očetovega usmiljenja. Božjega usmiljenja, s čimer je želel sveti oče izpostaviti osnovno temo izrednega svetega leta in sicer 'Božje usmi-ljenje'. Papež Frančišek je na splošno presenečenje mnogih 13. marca, ob sklepu pobude 24 ur za Gospoda, napovedal izredno jubilejno leto ZAHVALA Nepričakovano nas je 18. januarja 2015 zapustil mož, ati, sin in brat Andrej Pahulje. Čeprav se je rodil v Torontu 5. novembra 1951, je bil zavesten in ponosen Slovenec. Glasba in njegov orkester sta njegovemu življenju dajala izreden pomen. Harmonika in kasneje trobenta sta ga pripeljala na veselice, koncerte in posebne prireditve. Svoj orkester je vodil 30 let. Z g. Tomažem Mavričem sta ustanovila pevski zbor in orkester 'Odmev Slovenije' leta 1985. Od leta 1996 naprej pa je Andrej prevzel cerkveni pevski zbor kot organist, pevovodja in skladatelj pri Brezmadežni s Čudodelno Svetinjo. Do zadnjega dne, preden je moral v bolnico, je še igral in vodil pevce pri pogrebu. Naslednji pogreb je bil njegov. Iskrena hvala g. Toniju Burji za podelitev sv. maziljenja, g. Tinetu Batiču za obisk v bolnici in molitve. Hvala tudi g. Janezu Nosanu, ki ga je ob koncu v bolnici obhajal z nekaj kapljicami sv. Rešnje Krvi. Hvala g. Tinetu Batiču, da smo lahko imeli Andreja v cerkvi, da so se tam sorodniki in prijatel]i lahko v velikem številu od njega poslovili. Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit v cerkvi, bili pri pogrebni maši in ob koncu na pokopolišču. Hvala g. Dragotu Gačniku SDB, da je prišel iz Hamiltona, g. Burji, g. Batiču, in g. Nosanu za pogrebno sv. mašo. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pogrebni sveti daritvi. Iz srca se tudi zahvaljujemo g. Jožetu Oražmu in pevskemu zboru, solistom Ančki Sluga, Johnu Kolenku, Matiju Lebarju, Milanu Vinčecu, Bob DeAngelis in vsem, ki so navdihujoče pomagali pri progrebni sv. maši. Prisrčna hvala gpe. Roziki Nesich za njeno pomoč in prijateljstvo. Iskrena hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za odlično kosilo in postrežbo ter Jožetu Marnu in Janezu Grašiču v baru. Zahvala vsem, ki ste darovali za Dom Lipa, za svete maše in za posebne namene. Andrej, želimo ti večno srečo v nebesih, kjer boš lahko nadaljeval svojo službo Bogu, ob zboru pevcev, ki so že tam. Žalujoči: žena Karla, sin Greg, sin Martin, snaha Lisa, sin Tomaž, mama Zinka, sestra Marinka z družino, brat Janez z družino, bratranci in sestrične ter drugi sorodniki v Kanadi in Sloveniji. Vodstvo, osebje in stanovalci doma LIPA želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820 KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA župnije Marije Pomagaj želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkam blagoslovljeno velikonočno praznovanje "Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE!" KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA v župniji Brezmadežne s šudodelno svetinjo želi vsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom, DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA VINCENCIJEVA KONFERENCA župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče: KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI! Blagoslovljeno velikonočno praznovanje vam želi DRUŽINA A. ŽOLDOS Slovenski okulist Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) ŽELI VSEM JASNEJŠE GLEDANJE VELIKONOČNIH ČUDES 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 IMPERIAL CENTRE 1009412 Ontario Limited, 37 Sandiford Drive, Suite 405, Stouffville, ON L4A 7X5 Tel.: (416) 473-9100 Fax: (905) 889-3194 Lojze Kocjančič z družino želi vsem Slovencem in bralcem Božje besede veselje in upanje velikonočnega jutra Sv. VLADIMIRA v Montrealu župnik in župnijski svet voščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 DUHOVNIK IN ŽUPLJANI CERKVE SV. GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU VOŠČIMO VSEM VESELJE IN BLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA župnijsko občestvo MARIJE POMAGAJ Vstal je Kristus, aleluja! Vstali bomo tudi mi; speve pojmo aleluja tudi božji Materi. vošči vsem VESELO PRAZNOVANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam! Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospod je sam! Glej, kak' svetijo se rane, ki jih zate je prejel; Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel! Aleluja, aleluja! VSEM VESELO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI ŽUPNIJSKO OBČESTVO BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO 739 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3V7 • •• RIDLEY Funeral Home Ltd. 3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.) ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3 Lastnik Brad Jones želi vsem bralcem Božje besede blagoslovljeno velikonočno praznovanje Priporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključuje Etobicoke, Toronto, Mississauga. Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705 Odbor Slovenskega letovišča v Torontu želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem Slovenskega letovišča veselo velikonočno praznovanje A. LAMPIČ Z DRUŽINO OLGA, MARY & DAVID želimo Veselo, srečno, zdravo in milosti polno velikonočno praznovanje "GOSPOD BO ZOPET V LUČI ZLATI ČASTITLJIVO OBUDIL NAS..." BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE IN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU vam želi Mija Ferkul z družinami 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 ◊ Tel.: (416) 255-2179 JOŽE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINO voščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE "I know that my Redeemer lives, and on the last day I shall rise again; In my body I shall look on God, my Saviour." Prayers for a Blessed Easter from Catholic Cemeteries Archdiocese of Toronto «јфР CATHOLIC CEMETERIES j|| j j ARCHDIOCESE OF TORONTO ASSUMPTION CEMETERY 6933 Tomken Road (at Derry Road) Mississauga (905) 670-8801 www.catholic-cemeteries.com Aleluja! VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE želi STANE UGOVŠEK Z DRUŽINO Tako bi bilo danes "Niti ob nedeljah ni kosilo ob pravi uri," godrnja mladi mož. "Grem na kosilo v gostilno." "Počakaj no pet minut!" mu pravi žena. "Vpetih minutah bo kosilo gotovo?" "Ne, ampak jaz bom gotova, da grem s teboj." *** Otroci se pogovarjajo med seboj, kaj je 'pravi otrok' in kaj je 'posinovljenec' ali 'adoptirani otrok'. Skoraj bi se sprli ob misli, da morda kdo izmed njih ni 'pravi otrok' ampak samo 'adoptiranec'. Najboljši dokaz, da je res 'pravi otrok', je povedal Janezek: "Jaz sem stoostotno pravi otrok! Ce bi me adoptirali, bi me že zdavnaj nazaj poslali!" *** Ob koncu šolskega leta se zanima stric: "No, Peterček, kako gre v šoli? Kateri si bil pa letos?" "Letos sem bil predzadnji!" "In kdo je bil zadnji v razredu?" "Tisti, ki je že lani zaostal!" lk lk lk Oče je pravkar pregledal denarnico in nato jezen pogledal sina, potem pa še ženo. "Fant je vzel denar! je nato dejal. "Tako hitro ne smeš soditi!" Ga je skušala žena pogovoriti. "Morda sem ga pa jaz vzela." "Izključeno," je zatrdil oče. "Nekaj denarja je še v denarnici." Modernizirani medvedje >fc rt rt Prišla je zgovorna žena k zdravniku in mu potožila o vseh mogočih boleznih. Zdravnik še do besede ni prišel, dokler se ni dokončno naveličal in vzkliknil: "Tako! Sedaj pa pokažite jezik! Prav! In sedaj ga tako držite, dokler jaz ne povem, kar mislim!" *** Janez se z Micko sprehaja po sejmu. Ogovorita ga dve dekleti, ki predstavljata belo tehniko rekoč: "Gospod imate doma pomivalni stroj?" Janez odvrne: "Seveda ga imam." Dekleti: "No potem pa dovolite, da vam predstaviva revolucionarne tablete za pomivalni stroj, jih želite kupiti?" Janez pokliče Micko in jo vpraša: "Micka, boš jedla te tablete?" lk lk lk Prometna policija ob dveh zjutraj ustavi starejšega gospoda ter ga ob kontroli dokumentov vprašajo: "Kam ste namenjeni ob tej uri?" "Grem na predavanje o posledicah pretiranega uživanja alkohola in tobaka, njunem škodljivem delovanju na človeško telo in psiho, o negativnem učinku na socialno, družbeno, delovno in družinsko življenje s posebnim poudarkom na pozno prihajanje domov." "Kaj res? In kdo še ob tej uri to predava?" "Moja žena!" TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • March 2015 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 vloge investicije posojila zavarovanje druge usluge ◊ Hranilne ◊ RRSPs/RRIFs ◊ Osebna ◊ Za potovanje ◊ MasterCard ◊ Vezane ◊ Delnice ◊ Hipotečna ◊ Hiše/Avtomobile ◊ Online Banking ◊ Čekovni račun ◊ Mutual Funds ◊ Gradbena ◊ Posojila ◊ Menjava $US ◊ TFSAs ◊ RESPs ◊ Line of credit ◊ Hranilne vloge ◊ Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)