Mhlw jiatmna v ggtnimi SKOVIR LETO II. LJUBLJANA, DNE 9. MARCA 1929. ŠTEV. 5. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno io Din itd. — Posamezna številka 2 Din. Za inozemstvo letno: za Ameriko i dolar, za Francijo 25 frankov, za Nemčijo 4 marke. Pisma za uredništvo in upravništvo na: Ljubljana, poštni predal 279. Ček. račun št. 10.995. «Hladno je še, gospodična, a vaša usta so kakor nalašč ustvarjena, da bi me ogrela.» «Ne bodite predrzni! Moja vzgoja me ni naučila, kar tako poljubljati se z moškimi.» «Nič ne de! Če ne kar tako, pa malo drugače...» 65 AHACLNOVE MUDROSTI UD MRZLGA MARCA, BRITOESKIH KAN¬ DIDATU, KRITKAR.IU, NOVIH CAJTNG IN TAKIH REČI. Na alstn, zdej še marc nam zjala kaže; de že pumlad prhaja, se nam laže. Še zmiram mrež nam glide naše trese, kaku kej dovh trpel bo tku, ne ve se. la scagat je, Ahaci tku vam reče, pa šimfat čez natura preveč neče. Če božja vola tašna je, kva češ, zatu kar v mrzla uda še ne greš. A oslu še je dost na božim svet, k ajnscvaj hočja si živlejne vzet. Čeprov pumladne ni še žalost ide, leborbar žinga vižu soja že. Že v glave kugle si pušilaja in kri iz žil si rdeča pušaja. Ahaclnu pa zlo 1 se žvet dupade čeprov ga punčke nimajo nč rade. Pegeca ga že to, če punčka mal nardi za hec mu ksihtek zal, za Ibezen pa še trucov ni nbene, sej dušce zdej sa preveč vse zelene. Pegeca ga, če mal v teatr z ja in zjala pase, kar mu lebn da, če pol se kritka iz loparjam daja in kritkar zopr kritkarja razsaja. A tega nbeden kritkar ne dožene, de folk nardi na nje prov tku ku ščene, pa gre v teatr luštne storje zjat in prov do jetr če se nasmejat. Narbl je, rajtam, kunštn kritkar tist, k če, de vsak b biv glasben kubist. Zdej vrag kultura naša kmal bo mov, k folk sluvenski še je preveč zdrov. Prelep živlejne Krajnci pelema, narbl je glasn tist, k nč ne zna, narbl pr nas slovija kinsilarji, k se kulesce preveč jim vrti. Še to, «Skovir», ti za puvedat mam, de novga maš kolega u Iblan — samo če zarad ram razgalenih ne bo kar reblcjon u farovžih. Za Špraha naša boj naprej petama in s patriarhi zajna se pehama. Ta glavn je, de hec a ne zatre ja in de nam uštarije še držeja. Konjska bolezen. Učitelj: «Kaj napravi tvoj oče, kadar je njegov konj bolan?« Učenec: «Resno bolan ali le lahko?« Učitelj: «Resno. Zakaj vprašaš?« Učenec: «Če je lahko bolan, pokliče živinozdravnika, če pa je težje, ga proda na sejmu...» Zamotano sorodstvo. Gospodinja: «Zakaj ste pa poljubili onega mladeniča?« Kuharica (starejša): «On je moj so 1 - rodnik.« Gospodinja: «Kak sorodnik?« Kuharica: «On je sin edine hčerke mo¬ jega očeta.« 66 OČETOV KRIŽ. «S teboj imam pravcat križev pot.» «Zakaj, papa?» «Prav toliko potrebuješ vsako leto oblek, kolikor šteje križev pot postaj.. . POT LJUBEZNI. Ko sladki čas zaroke teče, on govori, a ona ga posluša, le za spremembo vzdihati poskuša in upov polna blaženo trepeče. Ko čas medenih tednov prekipeva, zdaj ona govori in on posluša, le včasih malo renčati poskuša, ko srce od razkošja mu gineva. Po mesecih spet drug je položaj: zdaj obadva prav glasno govorita, drug drugega prekričati želita. Sosedje ju poslušajo sedaj. F rumenci}. Pri vražarici. Vražarica: «Ej, ej, poleg Vašega so¬ proga je ležala včeraj črna dama.» Žena: «0, hvala, to sem jaz. Davi sem si dala lase svetlo bar vati.» Ni za klobase. Poglavarju ljudožrcev javi eden nje¬ govih vojščakov: «Po glavar, praVklar smo ujeli belega človeka. Ali naj na¬ pravimo iz njega klobase?* «Kaj je njegov poklic?* previdno po'- izveduje poglavar. «Trgovec z bencinom.* Poglavar strese z glavo in reče: iz¬ pustite ga! Saj smo' šele pred kratkim imeli trgovca z milom — in so- klobase imele okus popolnoma ppl milu...* Težavno naročilo. Trgovec (vajencu): «Če bom jaz od L vetnikovi goispe imenoval ceno za, ze¬ leno svilo', mi boste Vi zašepetali, dia je prodajna cena višja. Zašepečite pa' mi tako glasno', da Vas bo gospa, slišala, vendar ne toliko glasno*, da bi si mislila, da Vi šepečete z namenom, da bi Vas ona čula ...» 67 ZGODBE KUHARICE MICE ZAČARANE RACE. Bridko puško v roke vzame in m lov gre naš Matic. Kmalu vidi jato ptic, race tri iz zraka sname. Spotoma v gostilno krene, vstran odloži torbico. Že je dečko v njej z roko, vzame plen, not čevlje dene. V torbo tlači jih veselo, sladek sniva v duši sen: «Ko prinesem Mici plen, srce se ji bo ruzvnelo.» Srce mu igra razgreto, ko po račji sega plen. V hipu strt je sladki sen, ko privleče ven škarpeto. Kvartopirci. Zdravnik Grča, odvetnik Besedovec in žup¬ nik Migoj se sestanejo h kvartanju. Igrajo visoko. Zdravnik vloži bankovec za deset dinarjev. Odvetnik istotako. Župnik pa še ni vložil, nego je šel prej ven. «Grča,» je dejal Besedovec, «Migoj še ni dal desetaka. Ko se bo vrnil, bo trdil na¬ sprotno.* «Bova že uredila*, ga je potolažil Grča. Ko se je župnik vrnil, reče Grča nalašč: «Cuješ, Besedovec, ti še nisi vložil desetaka.* «Kako moreš to trditi,* se jezi Besedovec, «ti ga nisi dali* Tako so se prepirali šemi m tja, dokler ni vstal župnik in rekel: «Gospoda, če se že sedaj prepirata, ne igram z varna.* Nato je župnik vzel desetak in izginil. 68 TEHTEN RAZLOG. «Zakaj si zapustil svojo zaročenko ?» «Ker je papiga v njeni sobi neprestano kričala: ,Aleš, pusti me, pusti me, mama bo naju videla! 1 * «To pa vendar ni tako huda reč.» «Kako ne! Saj meni je ime Matej ...» Dobro sta se razumela. Za Napoleonovih časov je nesel Laščan v košu meh pšenice v mlin. Na pod ga je ustavila francoska straža s klicem: Che viv?» Kmet se popraska za ušesom in meni v zadregi: «E, sitnu je.» Straža je razumela po svoje sitoen (citoen = državljan) in ga je pustila, stopivši s pod naprej z geslom: «Passee!» (Idi!). Kmet se je ustrašil vojakove kretnje, mis¬ leč, da je menil Francoz po domače: Pa se (dajva)! in ga obupnovdano pogleda: «Eh, gespud, kaku se pa bova: vi s flinto, jest pa s košem.* Razumeta se. Peter: «Kdlaj si se poročil?* Tolne: «Dve leti bo 1 kmalu.» Peter: «Ali se razumeta z ženo>?» Torne: «Da, saj govoriva oba sloven¬ sko ...» Adam M. Uporni cmok. Teodor Solatnik je prignal na sejem vola, ga dobro prodal ter si na ta račun privoščil zvrhano skledo cmokov. Go¬ stilničar mu jih je prinesel kar trinajst, obilnih, čvrstih in okroglih. Ta številka je sicer nesrečna; in res: Teodor jih je kljub vsemu prizadevanju in izdatnemu zamakanju potlačil vase le dvanajst. Ni šlo in ni šlo več. Z obrazom 1 , polnim bolesti in besnosti, je gledal Teodor zadlnjega člana častne garde v skledi, godrnjal in vzdihoval: «Če bi vedel, da se mi boš ti tako upi¬ ral, bi te požrl 1 prvega.* V. operi. «Gteij, glej, kako napačno poje Car- men.» «Pa saj to ni opera ,Cat!men‘, nego je opereta ,Grofica Marica'.* «Ah, zato mi je manjkal toreadbr.* 69 Prijateljski razstanek ljubečih se src «Oprosti, da sem moral biti tako odkrito¬ srčen! Mislimi, da sem ti dovoli jasno ob¬ razložil ovire, ki prepredajo najino poroko«, je z veliko obzirnostjo gostolel mladi banč¬ ni podravnatelj dr. Marijan Jalovec, ne da bi pogledal v oči svoji prijateljici, živahni in lepi dami Otiliji. Otilija ga je poslušala z očarljivim nasme¬ hom na ustnicah in sedeča v zapeljivem po¬ ložaju na mehkem fotelju. Njeni prsti so se igrali z biserno ovratnico. «Ti torej obža¬ luješ, da ne moreš poročiti dame, kakršna sem jaz«, je menila Otilija. Marijan se je poglobil v razmišljanje. »Pri¬ bližno tako bo! Vendar moram odločno od¬ kloniti tvojo morebitno domnevo', da sem te nameraval žaliti.« «Razumem popolnoma. Tvoje napredova¬ nje za podravnatelja ti ne dopušča, da bi se oženil s kakšno ... gledališko igralko .., seveda... Malo pozno se razvija pri tebi morala... svojevrstna sicer... ti mali fi¬ lister ...» »Nikdar nisem govoril s teboj o poroki, draga Otilija.« «P-rav. Pri umetnici ne gre uporabljati be¬ sed o poroki, kajne? Takšno navlako je treba prihraniti za solidne meščanske hčere.« «Nikar me ne žali!« je skoro res užaljen ugovarjal Marijan. «Če se bosta najina pota ločila, nebeške ure, ki si mi jih darovala, bodo za vedno živele v mojem spominu.« «Lep ptiček si ti in globoka čuvstva raz¬ vijaš.« «Mislil sem resno, toda višja sila je prišla nad naju«, je tragično govoril Marijan. Otilija je medtem snela Marjanovo foto¬ grafijo s stene in jo vtaknila v album k pre¬ cejšnji skupini raznih gospodov. «Kaj pomeni to?« je radovedno vprašal Marijan. «Dala šemi te v muzej. Vidiš, ti vsi go¬ spodje so tvoji tovariši — moji bivši pri¬ jatelji.« Marijan je zardel od užaljenega samoljub¬ ja: «Torej ti vsi...« «Da, ti vsi so svoječasrTo čutili potrebo za¬ bave z gledališko umetnico... Sicer pa . ni tako tragično, saj ste bili vsi prav prijazni in ljubki z menoj... Pa pustiva to! Povej mi odkrito, ali ni tvoja nevesta ona čedna deklica, ki si bil včeraj z njo v gledališču. Videla sem vaju v loži z njenim očetom — vdovcem... Zelo bogata bo hčerka pred¬ sednika upravnega sveta Grebena.« «Ne tajim. Da, poročil se bom z edino hčerko gospoda Grebena.« «Ker bo gospod Greben tvoj bodoči šef, si gotovo napravil izvrstno potezo.« «0, jaz nikakor ne potrebujem tega sta¬ rega osla za napredovanje, nego nesebično in iskreno ljubim njegovo hčerko Klotildo. Nikar mi ne povzročaj sitnosti, Otilija! Lo¬ čiva se v lepem prijateljstvu!« «Prav imaš. Jaz ti torej dam polno svo¬ bodo.« Marijan se je nagnil, da bi ji poljubil roko: «Najiskrenejša hvala... Seveda predpostav¬ ljam, da bova ostala vedno prijatelja... do gotove mieje... Stari osel Greben, veš, je v moralnem oziru zelo strog in ne mara...» «Popolnoma jasno«, je menila Otilija in se zvonko zasmejala, «Še eno zadevo bi rad rešil s teboj«, je proseče zavzdihnil Marijan. «Prosim te za .častno besedo, da boš o najinem bivšem raz¬ merju molčala...» «Brez skrbi... saj moram končno tudi jaz prositi tebe za molčečnost...» je pomembno dejala Otilija. «Motčečnost do smrti.« »Upam, dragi filister Marijanček, da bom' lahko igrala pri tvojem starem oslu vlogo protektorice...» «Kako?» je začuden pogledal Marijan Otilijo. «Pred nekaj urami sem namreč privolila v to, da postanem žena tvojega bodočega tasta...» Frumencij'. Prijateljstvo. Gospa Agata leži že tri dni v postelji. Strašen glavobol. Pravkar je zdravnik pri njej, ko pridte na obisk njena dolgo¬ letna prijateljica Klotilda. «Gotovo> sestra naše gospe,« pozdravi zdravnik Klatldo; «izredno sta si po¬ dobni!« Vsa ogorčena zavrišci Agata: «No, res strašno me je zdelala bolezen v teh par dneh.« 70 PRENEUMNO. «Kaj ni preneumno, gospodična, da nas gre slikar narisati s takimi obrazi?» «Pa protestirajte, gospod, če bo kaj zaleglo!» Sreča ga prijatelj: «Kam si se namenil?® «Tekla mi je spolela in krem iskat trugo.» «Za božjo voljo, kaj je tako hudo?» se začudi prijatelj. «Sa enkrat še ne. Fentar je topro, ta se prafočasno prestopim.« Galantni soprog. Povodni bogatin Gašper Kimovec je s svojo nežnejšo polovico Klotildo v Nizzi. Cvetlična bitka na korzu. Tudi Kimov- čeva si privoščita avto in gospa Kimov 1 - čeva z bujnim telesom, pokritim z vele- moderno obleko, se živahno udeležuje bitke ter meče iz avtomobila cvetje. Gospod Kimovec opazuje mirno in brez veselja svojo obilno ženico. «Gašper, ali sanjaš?« ga ogovori Klo- tilda. «D : a, sanjal sem. V sanjah se mi je dozdevalo, da si tudi ti cvetlica.« «Kar ne morem si predstavljati,« je vzradtaščena; zagostolela Klotilda, «dla sploh lahkoi tako lepo in galantno sanjaš o meni.« «Kaj, galantno? Meni se je v sanjah zahotelo', da bi bila ti cvetlica, ki bi jo lahko vrgel ven iz avtomobila...» Komunizem. Komunistični agitator skuša doprinesti kmetu komunistične nauke in pripove¬ duje: «Nekdo ima na primer konja in ga da vsej občini na uporabo.« «Razumem», odgovori kmet. .«Vzemimo, da imaš ti kravo. Ali jo boš dal občini?« «Seveda.» «Morda imaš tele. Ali ga boš iztočil občini?« «Tudi.» «Ali kozo?« «Prav takta.« «In svinjo?« «Te pa ne.» «Zakaj ne?« «Nimam ne krave, ne konja, ne teleta in ne koze, a imam svinjol Kako pa pri¬ dem do'tega, da bi dal sviojoi svinjo dru¬ gim?« N esporazum 1 jen je. Trd Nemec se je po dolgem bivanju pri nas priučil slovenščine, ni se pa mogel na¬ vaditi izgovarjave mehkih soglasnikov. Zbo¬ lela mu je dekla in se je napotil v posredo¬ valnico, da dobi drugo. 71 Kubistični slikar Maže v polnem elementu. Višje bitje. «Lahkomiselni otrok*, je blagohotno pokarali župnik Gregor svojo mlado služkinjo' Angelico, ki jo je presenetil pri tatinskem sladkanju v jedilni shram¬ bi, «ali veš, kdo je ono višje bitje, ki vse vidi in vse ve? Saj me razumeš, koga mislim?* «Farovško kuharico Nežd», se odreže Angelica. Mlada gospodinja. Mdžek: «ČujeŠ, Nežika, tale čaj pai je hudo svetel* Ženka: «Saj ni čaj, nego je kava ...» Zmota. «81išala sem nekaj, da me je Dušan visoko cenil.* «Da, Urška, golvlolrila sva o tvoji sta¬ rosti ...» Strojepiska. Trgovec: «Malo dolgo' ste; se tele¬ fonsko razgovarjali, gospodična.* Strojepiska: «Poslovni razgovor, go¬ spod šef.» Trgovec: «Čudno> čuidlnol. Odkdaj pa titulirate moje odjemalce s srčkom?* Pri izpitu. Profesor: «Katera je največja kazen za dvoženstvo?* Kandidat: «Dve tašči...» Konkurenca. Družba dam in gospodov je napravila izlet k slapu Savice. Slap je imel baš mnogo vode in je precej grmeče padala voda v nižino'. Diven slap. Družba gleda in občuduje. Dame mnogo govore in starejši gospod se obrne k njim: «Prosim, če bi cenjene dame hotele za trenotek molčati, da bomo! lahko čuli impozantno' grmenje slapa...» Upravičeno začuden. Kislin koraka, oborožen s tremi kov- čegi, škatlo s klobukom 1 , dežnikom in suknjo, proti kolodvoru. Ali odpotujete?* ga vpraša znanec, ki ga sreča. «Odkod pa veste to?» se začudi Kislin. «V malem mestu pa res ne ostane nič prikrito.* Priporočilo. K šefu neke banke pride mlad gospod, se predstavi in prosi za služboi. «Lepo, gospod,* odVrne šef, «a mi Vas ne poznamo.* «Prosim, prosim, prihajam na pripo- roeild gospoda Kladina.* «Mi tudi go'spoidia Kladina ne po¬ znamo.* «Nič ne de! Takoj Vam' ga bom. pred¬ stavil ...» NIKAMOR SE NE MUDI. Potnik (pri oknu): «Kaj pa tako hitita ?» Mož: «Da nama tramvaj ne uide.« Potnik: «Vidva sta gotovo tujca, ker ne poznata ljubljanskega tramvaja .., 72 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah D r. Franc Veber profesor modro slov ja na ljubljanski univerzi. Moderna bajka o laži in resnici Pesnik in pisatelj Milislav Solzic je bil siromak, 'kakor so po navadi siromaki slo¬ venski pravi in nepravi pesniki. Njihovega siromaštva pa ni vedno kriv nehvaležni slo¬ venski narod, nego je še mnogo drugih vzrokov — zlasti tragično dejstvo', da se Slovenija ne nahaja v prohibicijski Ameriki. Tako je tudi pesnik Milislav, ki je bil po natolcevanju kritike cenzuriran bolj za «dri- te», vsako paro, ki jo je prislužil, spre¬ menil sproti v kapljico. Zato so bile njegove finance obupne in potrebne osveženja. Pri¬ pravil je kup rokopisov, a vsa uredništva so mu njegove pfodukte vrnila. «Tile uredniki zaslužijo, da bi jih s palico po zadnji plati,» je besnel užaljeni pisatelj, «vse jim je premalo duhovito in premalo na¬ peto. Pri tem pa so moji možgani prazni kakor ljubljanska opera, kadar poskuša se¬ znaniti narod z moderno glasbo.* Pa je zaklical Milivoj v skrajnem obupu v zrak: «Laž, pomagaj mi!» V tistem hipu se mu je zameglilo pred očmi in presenečen je zagledal razkošno ob¬ lečeno ženo bajne krasote, razširjajočo vonj, ki ga je ves omamljal. «Ti si me klical,»je rekla žena, «kaj želiš?» Milivoj ji je potožil svoje gorje in Laž mu je začela snovati, da se ji je kar iskrilo iz oči. ■.■■■■'• «To je še premalo za naše urednike®, je vzdihnil Milivoj. Laž se je napela in lagala še huje. «Še vse premalo*, je obupaval Milivoj. Tedaj pa se je Laž razjezila in zabrusila Milivoju v obraz: «Če ti je to' premalo, se pa obrni na mojo sestro Resnico! Ta zna pripovedovati še blaznejše zgodbe kakor jaz...» Frumencij. 73 Edgar Wallace: SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roman. XI. nadaljevanje. Dosedanja vsebina: Policij¬ ski inšpektor Parr in tudi privatni de¬ tektiv Yale zasledujeta izsiljevalsko tolpo Rdečega kroga, ki pošilja boga¬ tinom izsiljevalna pisma, označena z rdečimi krogi, v katerih zahteva od bogatinov večje vsote. Kdor ne plača, ga kakšen član rdečega kroga usmrti. Veleposestnik James Beardmore ni plačal in je bil ustreljen. Tako pismo je prejel tudi veleposestnik Froyant. Ta je imel za tajnico lepo mladenko Talijo Drummondovo. Talija je izgu¬ bila službo zaradi tatvine, na kar je stopila V zvezo z Rdečim krogom. Vodja Rdečega kroga ji je priskrbel službo v Brabazonovi banki, kjer je Talija ukradla večji znesek. V banki se je seznanila z uradnico Milly Ma- croyjevo, katera jo je predstavila svo¬ jemu ljubimcu Barnetu, znanemu vlo¬ milcu. Talija ima sestanek s prekup¬ čevalcem Mariom, zaradi tega jo Ma- croyjeva in Barnet skušata pridobiti za sodelovanje pri vlomu v Marlovo stanovanje. Barnet izvrši vlom in pade v roke policijskega inšpektorja Parra. Parr preišče Marlovo hišo in najde Maria mrtvega. Očividno Barnet in Talija nista usmrtila Maria. Bil je to¬ rej nekdo tretji, ki je usmrtil in oropal Maria. Privatni detektiv Yale ugotovi, da je Jbil Mari usmrčen s plinom. Parr hoče aretirati Barbazona, ker sumi, da je ta v zvezi z umorom, a ga ne najde več v stanovanju. Brabazon je pobeg¬ nil. Frovant je v strahu za življenje najel v osebno obrambo detektiva Ya- Ieja in tudi sklenil, da zahtevano vsoto plača Rdečemu krogu, in sicer je do¬ bil od Rdečega kroga ukaz, da položi zahtevano vsoto pri detektivu Yaleju, kamor bodo prišli ponjo zastopniki Rdečega kroga. Parr in Yale se pri¬ pravljata na sprejem zločinskih go¬ stov. Med tem obišče Parr Jacka Be- ardmoreja, sina umorjenega Jamesa Beardmoreja. Jack je zaljubljen v Ta¬ lijo Drummondovo in ne verjame, da je Talija res zločinka. Talija je po po¬ lomu Brabazonove banke v službi de¬ tektiva Yaleja, kf se zelo zanima zanjo in upa, da bo z njeno pomočjo lahko razkrinkal tolpo Rdečega kroga. Baš ko je bil Parr pri Jacku, pride Jacka obiskat Talija, in sicer z naročilom, naj Jack posodi Yaleju ključ od za¬ puščene hiše ob reki, ki je Jackova last. * * * «Moj ubogi oče je imel zapuščeno hišo na bregu reke», je rekel Jack Parru. «V tej hiši že dolgo časa ni nikakega stano¬ valca in strokovnjaki menijo, da bi stro¬ ški, ki bi bili potrebni, da se hiša pre¬ uredi za stanovanja, znašali skoro toliko, kolikor je vse skupaj vredno. Iz nezna¬ nega povoda domneva Yale, da se je v to hišo skril Brabazon. Ta jo je namreč imel dolgo časa v rokah in je poskušal, prodati jo. Brabazon je upravljal del premoženja mojega očeta. Ali obstoja kakšna možnost, da bi bil sedaj Bra¬ bazon v tej hiši? Parr je zaokrožil svoje velike ustnice in zamišljeno mežikal. «Edino, kar vem o Brabazonu, je to, da še ni šel preko meje», je dejal končno Parr. «Komaj se mi zdi ver¬ jetno, da bi se podal v to hišo, o kateri ve, da jo bodo preiskali.» Parr je raz¬ tresen zastrmel v Talijo. «Vendar je mogoče», je nadaljeval zamišljeno. «Mi- slim, da ima ključ od te hiše. Kakšno poslopje pa je to?» cDeloma stanovanjsko, deloma skla¬ diščno poslopje», je odgovoril Jack. «Videl te hiše še nisem nikdar, mislim pa, da je eno takšnih poslopij, kakršna so imeli radi stari trgovci pred 200 leti, ko so v hišah, kjer so imeli trgovine, tudi živeli.» Jack je odklenil pisalno mizo in odprl predal, poln ključev, katerih vsak je imel etiketo. 74 «Mislim, da je ta, gospodična Drum- mondova», je rekel Jack in ji ponudil enega ključev. «Kako vam ugaja nova služba ?» Moral je zbrati ves pogum, da je stavil to vprašanje, zakaj njena prisotnost je vlivala v njegovo dušo največjo spošt¬ ljivost. Talija se je smehljala. «Moja služba je zanimiva», je odgo¬ vorila. «Sicer pa ne morem še mnogo govoriti o njej, ker sem jo nastopila šele davi.» Talija se je obrnila k Parru. «Ne, gospod Parr, ne bom vas mnogo nad- legovala», je rekla. «Edini kaj vreden i i imet v Yalejevi pisarni je srebrn oteževale« za pisma... Ne nosim niti pisem na pošto», je pripomnila zasmeh- ljivo. «Poslopje je zgrajeno po ameri¬ škem vzorcu in v Yalejevem biroju se nahaja mehanična naprava, ki spravlja pisma v nabiralnik v vhodni dvorani. To me je zelo razočaralo.» Bila je svečana, vendar so se njene oči bliskale od prešernosti. «Talija Drummondova, vi ste čudna ženska,» je rekel Parr, «vendar mislim, da tiči v vas še nekaj dobrega.» Ta opazka ji je na videz povzročila ogromno veselje in Talija se je smejala, da so ji začele teči solze po licih in da se je moral smejati tudi Jack. Nasprotno pa Parr ni kazal nikakega zraka veselosti. «Bodite previdni!» je rekel po¬ membno in smeh je zginil z njenih ust. << Zagotavljam vas, gospod Parr, da bom zelo previdna, in če bom imela kakšne težave, bom takoj poslala po vas.» «Upam, da boste to storili,» je menil Parr, «čeprav dvomim.» 21 . Hiša ob reki. Talija se je vrnila takoj v pisarno in je našla Yaleja pri čitanju kupa ne¬ rešenih pisem. «Imate ključ? Hvala lepa. Položite ga tja», je rekel Yale. «Mislim, da boste na večino teh pisem morali odgovarjati vi sami. Največ jih je od neumnih mlade¬ ničev, ki bi se radi izučili za privatne detektive. Dobili boste vzorec za od¬ govor in lahko te odgovore podpisujete sami.» Ponudil ji je preko pisalne mize neko pismo in pripomnil: «Pišite tej dami, da sem trenotno prezaposlen in da ne morem sprejeti novih naročil.» Yale je nato vzel z mize ključ in ga držal za trenutek v roki. «Vi ste govorili s Parrom?» Talija se je smejala, o spol Yale, vi ste enostavno strašni. Res sem govorila s Parrom. Odkod veste to?» Yale se je nasmehnil in pokimal z glavo. «To res ni težko in jaz si zaradi svo¬ jega posebnega daru prav nič ne do- mišljam», je rekel. Prav tako, kakor vi svoje lepote in svoje lastnosti, da jem¬ ljete predmete, kjerkoli jih dobite, ne smatrate za posebno zaslugo.» Talija ni takoj odgovorila, vendar je potem menila: «Jaz sem se poboljšala.'-: «Mislim, da se boste polagoma po¬ boljšali. Vi me zanimate,» in šele čez nekaj časa je pripomnil: «Izredno me zanimate!» Vale jo je zapustil s kratkim poklonom. Talija je bila sredi dela in njen pi¬ salni stroj je strašno ropotal, ko se je Yale zopet pokazal ob vratih sobe. «Poskusite dobiti zvezo z gospodom Parrom», je rekel. «Njegovo številko boste našli v telefonskem imeniku.» PRAV ZARADI TEGA. «Pristtjen sem, odpovedati Vam službo .» «Saj vendar nisem ničesar napravil, go¬ spod šef.» «Pruv zaradi' tega, ker še niste ničesar na¬ pravili ...» 75 Parr ni bil v pisarni, ko ga je Talija klicala, a pol ure pozneje je dobila zvezo z njim in jo upostavila z Yale- jem. «Ali ste vi, gospod Parr?» je vprašal Yale. Talija je cula njegov glas skozi vrata, ki so bila odprta. // Nameravam se peljati k Beardmore- jevi hiši ob reki, da jo preiščem. Zdi se mi, da se je Brabazon skril v njej! ... Dobro. Torej pridete ob pol treh sem?» Talija Drummondova je poslušala in si delala stenografske beležke na svoji pisalni podlogi. Ob pol treh je prispel Parr. Talija ga ni .videla, zakaj vhod v Yalejevo sobo je bil direktno s hodnika, toda slišala je njegov glas in kmalu nato sta šla oba ven. Počakala je, da so njuni koraki utih¬ nili, potem pa je vzela formular za brzojavke, ga naslovila na Johnsona, 28. Mildred Street, City, in napisala: «Derrick Yale se je odpeljal, da preišče Beardmorejevo hišo ob reki.» * Hiša ob reki je bila zapuščena in za¬ nemarjena. Vse okoli nje je propadalo in dvorišče je bilo zaraščeno z visoko travo in koprivami, tako da se je le s težavo prišlo do vrat. Hiša sama je morala biti nekoč prav slikovita, sedaj pa je bila s polomlje¬ nimi okni in obledelimi stenami obžalo¬ vanja vredna podoba arhitektoničnega propadanja. Na enem koncu prostora se je na¬ hajalo veliko kamenito skladiščno pc- lopje, ki je bilo na videz v zvezi s hišo. Med vojno je zračni napad odbil po¬ slopju en ogel in razbil nekaj strešne opeke. «Razveseljiv prostora, je rekel Yale, ko je odprl vrata. Hodnik je bil prašen. Pajčevina je visela s stropa in hiša je bHa tiha ter brez življenja. Napravila sta hiter obhod po sobah, ne da bi odkrila kak znak? da tu prebiva begunec Brabazon. «Tu je še ena podstrešna soba», je menil Yale in pokazal na stopnice, ki so vodile pod streho. Yale je stekel po stopnicah navzgor, odprl podstrešna vrata in izginil. Parr je slišal njegove korake. Kmalu nato se je Yale vrnil. «Tam ni nič», je rekel in zaprl pod¬ strešna vrata. «Jaz tudi nisem pričakoval, da boste kaj našli», je menil Parr, ko je kot prvi zapustil hišo. Stopala sta po poti, poraščeni s ple- veljem, k ograjnim vratom, a iz enega oken v podstrešju ju je skozi prašno steklo opazoval mož bledega obraza. Njegova brada je kazala, da se že teden dni ni obril. Tudi njegovi najintimnejši prijatelji ne bi spoznali ,v njem Braba- zona, znanega bankirja. 22 . Odposlanec Rdečega kroga. «Vi ste norec, gospod, vi ste idiot. Mislil sem, da ste spreten detektiv, toda vi ste norec.» Froyant je bil skrajno besen, in kupi bankovcev, ki so ležali na pisalni mizi, so bili vzrok njegove besnosti. Dejstvo, da bo tako lepa količina ban¬ kovcev zapustila njegov žep, je bilo za skopega Froyanta vzrok nepopisne bo¬ lesti. Derrick Yale je bil mož, katerega ni bilo lahko razžaliti. «Morda je res, kar pravite,» je rekel, «toda jaz moram svoje posle voditi po svojih načelih, gospod Froyant, in če sem mišljenja, da me bo deklica pri¬ vedla do Rdečega kroga — o čemer sem trdno prepričan — jo bom pri sebi za¬ poslil. » «Mislite na moje besedeb Froyant je premikal svoje prste pred detektivovim i brazom. «Deklica pripada tolpi. Vi boste ugotovili, da je ona odposlanec ki bo prišel po denarb «V tem primeru jo bom takoj prijeb, je dejal Yale. «Verjemite mi, gospod Froyant, nimam namena, izpustiti izpred oči te bankovce, in če jih bom moral izročiti Rdečemu krogu, bom za to od- g;voren jaz in ne vi. Moja dolžnost je, rešiti vam življenje in maščevanje Rdečega kroga odvrniti od ,vas na sebe.» «Prav, prav,» je hlastno rekel Froyant, «tako boste storili prav, gospod 76 Yale. Vidim, da niste tako nerazumni kakor sem mislil. Napravite, kakor ho¬ čete!» Froyant se je ljubeznivo igral z z bankovci in ko jih je vtaknil v dolgo kuverto, jih je z veliko nejevoljo izročil detektivu, ki je zavojček vtaknil v žep. «0 Brabazonu niste slišali ničesar no¬ vega ?» Slepar me je oropal za ,več kakor 2000 funtov, ki sem jih po neumnosti naložil v eni trhlih Marlovih družb.» «Ali veste kaj več o Mariu ?» je vpra¬ šal detektiv. «Vem samo, da je bil izsiljevalec.)) «Ali veste nekaj, kar ni tako znano?» je vprašal Yale z veliko nepotrpež ji- vostjo. «Njegov začetek, odkoder je pri¬ šel?)’ «Mislim., da je prišel iz Francije», je odvrnil Froyant. «Vem zelo malo o njem. Bil je James Beardmore, ki me je seznanil z njim. Pripovedovalo se je, da je bil Mari zapleten v sleparstva z zem¬ ljišči v Franciji in da je bil tam zaprt v ječi. Toda jaz ne polagam važnosti na čenče. Meni je mnogo koristil in jaz sem iz večine svojih denarnih naložb pri njem zaslužil lepe zneske.)) Yale se je smehljal. * Ko se je Yale vrnil v svojo pisarno, je našel v njej Parra z Jackom Beard- morejem, ki sta ga pričakovala. Yale ni pričakoval poseta mlajšega moža in je mislil, da ga je privedla k njemu privlačna sila — Talija, za katere odsotnost se je taktno opravičil. «Gospodično Drummondovo sem po¬ slal domo,v, gospod Paro, je rekel. «Ne maram, da vmešavamo deklico v te za¬ deve, ki nas čakajo popoldne. Mislim, da ne bo poteklo vse v redu.» Yale je ostro pogledal Jacka Beard- moreja. «Upam, da ste na to pripravljeni.)) «Bil bi zelo razočaran, če bi ne prišlo do ničesar», je dejal Jack veselo. «Kakšen načrt imate, gospod Yale?> je vprašal Parr. «Nekaj minut prej, preden naj pride odposlanec, bom šel v svojo sobo, kjer bom zaprl oboja vrata, ona na hodnik kakor tudi ona v ta zunanji biro. Pri teh vratih bom v ključavnici pustil ključ na Vaši strani ter Vas prosim, da me boste zaklenili. Moja namera je, da preprečim kakšno presenečenje. Čim boste čuli, da kdo trka in da jaz vstajam, da bi odprl vrata, boste vedeli, da je prispel poset- uik. Takrat se postavite na hodnik!» Parr je prikimal. «Kakor vidim,)) je dejal Yale ob oknu, «ste vse potrebno pripravili. Koliko ljudi imate?» «Mislim, da jih je osemdeset. Straž¬ niki bodo vse prostore obkrožili.)' Yale je prikimal. «Seveda moramo misliti tudi na to,» je menil, «da Rdeči krog pošlje lahko prav navadnega odposlanca. V tem pri¬ meru ga bomo morali zasledovati. Ho¬ čem, da prispe denar v roke voditelja Rdečega kroga... to je zelo važno.)) «Soglašam,)) je rekel Parr, «toda meni se zdi, da dotičnik, kdorkoli je, ne bo prišel sam. Ali si lahko ogledam Vašo pisarno ?» Parr je vstopil in si ogledal sobo, ki je imela eno okno. V enem kotov se je nahajala stenska omara, katere vrata je odprl. V omari razen plašča ni bilo nič drugega. «Ako dovolite,), je rekel inšpektor Parr skoro proseče, «bi Vas prosil, da TOČEN ODGOVOR. Učitelj: «Tinček, če bi bil ti že mož in bi imel 10.000 dinarjev, pa bi hotel kupiti hišo, ki stane 100.000 dinarjev, kaj bi še potreboval č» Tinček: «Bogato nevesto ...» 77 ostanete za trenutek v zunanjem biroju. Hvala lepa! Zaprl bom vrata za Vami. To me moti, če me kdo opazuje.» Z nasmehom se je odstranil Yale in Parr je zaprl vrata za njim, nato je od¬ prl vrata na hodnik ter gledal ven. Kmalu se je slišalo, kako je zaprl tudi ta vrata. «Pridite noter, gospod Yale,» je rekel, «videl sem vse, kar sem si želel ogle- dati.» Jack, očaran opazovalec preiskave, je dvignil mal revolver, ki je ležal na de¬ tektivovi mizi in ga previdno ogledoval. «Bodite previdni, petelinček se zelo lahko sproži», je menil Yale, nato pa vzel iz žepa zavoj z bankovci, ga položil poleg orožja in pogledal na uro. «Čas prihaja.» Parr in Jack sta se podala v zunanji biro, zaklenila Yaleja in sedla. Čim je Jack sedel, je nenadoma prestrašen opa¬ zil, da je sedel na Talijin stol. Začel je premišljati, ali Talija res pri¬ pada Rdečemu krogu. Vsaj Parr je na¬ miga val na to. Jack ni mogel in ni hotel verjeti niti dokazom svojih lastnih oči in svojega lastnega zdravega razuma. Njen vpliv na njega se ni zmanjšal, nego je postajal vedno večji. Talija Drum- mondova je bila zagonetno bitje in če je res kriva ... Jack je dvignil glavo in opazil, da so bile Parrove oči uprte vanj. «Ne bom trdil, da imam psihometrične sposobnosti,» je rekel Parr počasi, «ven- dar mislim, da ste sedajle razmišljali o Taliji Drummondovi.» «Točno», je priznal mladi mož. «Ali res verjamete, da je tako pokvarjena, kakor se domneva?^ «Vi menite, če verjamem v to, da je ukradla Froyantu zlati kipec Bude? Tu ne gre za domnevo, nego vem to jaz po¬ polnoma točno.» Jack je utihnil. Ni mogel upati, da bi prepričal tega trmastega moža o dekli¬ čini nedolžnosti. Sicer pa je tudi uvidel, da je bilo nesmiselno, imeti jo za ne¬ dolžno, ko je priznala tatvino. «Prosim, nekoliko mirnejše.» Bil je Yalejev glas in Parr je v odgovor za¬ mrmral nekaj pred sebe. Nato sta oba sedela mirno na stolih. Najprej sta slišala Yaleja, ki se je premikal po sobi, potem pa je tudi ta postal miren, zakaj ura nezaželenega po- seta se je bližala. Inšpektor Parr je vzel uro iz žepa in jo položil na mizo. Ka¬ zalca sta kazala pol štirih. Sedaj je mo¬ ral priti odposlanec Rdečega kroga, toda nikakih Znakov boja ni bilo čuti. Nenadoma sta zaslišala šum v Yale- jevi sobi, zagoneten, zamolkel šum, ka¬ kor bi se Yale s težavo vsedel. Parr je poskočil. sKaj je to?» «Vse v redu», je dejal Yalejev glas. «Malo sem se spotaknil. Bodite mirni!» Parr in Jack sta sedela nadaljnjih pet minut in nato je zaklical Parr: «Ya!e, ali je vse v redu?» Odgovora ni bilo. «Yale!» je zaklical Parr še glasneje. «Ali me čujete?» Zopet ni bilo odgovora. Tedaj je sko¬ čil k vratom, jih odprl in planil v sobo. Jack mu je sledil. Pogled, ki se jima je nudil, bi pre¬ senetil še izkušenejšega uradnika kakor je bil Parr. Na tleh je ležala negibna postava Derricka Yaleja z uklenjenima rokama, z zvezanima nogama in s prtom preko glave. Okno je bilo odprto in čutil se je močan vonj etra ter kloroforma. Zavoj z bankovci je izginil. Tri sekunde po¬ zneje je zapustil poslopje star pismo¬ noša, noseč na hrbtu vrečo s pismi, in policija, ki je obkrožala hišo, ga je pu¬ stila daje, ne da bi mu stavila kakšno vprašanje. (Dalje.) Pri cvetličarju. Vprašanje. Dama: «Tale eksotična cvetlica izpu- «Mamica, mamica, zakaj ima striček hteva naravnost perverzen dhh.» tako rdeč nos?» Cvetličar: «Ne, ne. Sicer je brez du- «Ker vedno pije vino.» ha, le danes smo jo malo pognojili s «Toda, mamica, on pije samo belo svežim gnojem.» vino.» KRIŽANKA. Vodoravno: 2 domača ptica, 6 pripadnica izumirajočega plemena, 9 predstojnik samo¬ stana, 11 nemški izraz za pripadnika na¬ roda v našem sosedstvu. Navpično: 1 število (s črkami), 3 ime grške črke, 4 del pohištva (v zmanjševalni obliki), 5 kaj je v sobi najnižje, 7 adjektiv, ki ozna¬ čuje všečno lastnost, n. pr. pri obleki, 8 glas neke ptice, 9 domači praznik tvojega patro- Začetek sezije. Tilda pride v modno trgovino: «Ali je res, da ste danes prejeli tisoč novih, naj¬ modernejših klobukov?* «Res, gospodična.* Tilda sede na stol in vsa navdušena reče: «Kar prinesite jih! Rada bi jih po¬ merila ...» Starost. «Mamica, koliko sem star?' «Deset let, MilančekU «Kolilko pa ti, mamica?* « O s emindva.i set.» «Vidiš, mamica, jaz sem za eno leto starejši kakor lani, ti pa za eno leto mlajša. Gotovo bova nekoč enako stara.* na, 10 predmet za vezanje posameznih de¬ lov obleke. * Rešitev uganke zadnje križanke. Vodo¬ ravno: 1 sol, 5 salon, 7 šakal, 9 Kosta, 11 efori, 12 Anton, 15 Artur, 16 rak. — Na¬ vpično: 2 osa, 3 lak, 4 kol, 6 laborant, 7 še- lest, 8 plamen, 9 ko, 10 si, 12 ara, 13 tur, 14 ora. Slika zadostuje. «Prosim Vas, gospod lekarnar, za dvanajst dinarjev veronala.* «Za kaj ga boste potrebovali?' «Da bom uspaval zvečer svojo žena* «Dragi prijatelj, ali ne veste, d!a je ve- ronal strup? Ali imate recept?* «Nimam ga, toda pokažem. Vam lahko sliko svoje žene...* Upanje. Zaročenec (odhaja na potovanje): «Upam, draga Tilda, da mi bdš Ostala zvesta;.* Zaročenka: «Tudi jaiz upam...» 79 BESEDA NI KONJ. Sobarica: «Gašper, le nikar ne bodite nesramni, sicer bom poklicala gospoda šefa!» Vratar: No, potem pa ne ...» Sobarica: «Ti si bedak, Gašper, saj šefa ni doma...» Posekal ga je. Trgovec A: «V trgovini imam knjigo¬ vodjo, ki je v moji službi osiveli* Trgovec B: «To ni nič. Gospodična Tilka je v moji službi iz črnke postala brinetfca, potem blondinka in je sedaj rdečelaska...» Hudobnost. A: «Kakšno knjižico pa si pravkar stisnil v hlačni žep?» B: «Zbirko pesmi nekega slovenskega mladega...» A: «Kaj se nič ne bojiš, da bi ti noge zaspale?« Filozof. «Male stvari so, ki nam pripravljajo največje -težave.* «Imate prav! Svojo 1 h-iSo 1 sem, sinoči prav lahko našel, toda luknjoi v' ključav¬ nici na noben način ...» Nerodlno vprašani©. «Tonček, zakaj lažeš? Ko 1 sem 1 bil jaz tako majhen kakor ti, nisem 1 nikdar lagal.* «Tako?Kdaj si pa potem začel, papa?» iiiiiiiimiiiiJiiinniiiMinniniiiiniiiiiiiiiinMiiiiiitinnninniniiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiifj Poravnajte naročnino! iiiiiiiiiiiiimiiiiiiMi^ Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-OmladiČ v Rožni dolini.— Urejuje Milko Bambič v Ljubljani.— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).