ČL
'Delavska
a vi ca
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja vsak četrtak pop.; v slučaju praznika || dan poprej — Uredniitvo: Ljubljana, Mikloii- |!
Posamezna številka Din l'—. ~ Cena: za l mene II
Din 5'	, za četrUeta Din 15'—, za pol leta Din 30’—; za 11 Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad.
Čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7’— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
Naša načela
V	sedanji strašni zmedi vseh pojmov in razmer mora naše delavstvo ohraniti jasen pogled in neomajno zvestobo svojim načelom. 'Bolj ko kdaj se mora oklepati tistega programa, ki ga je izklesal v svojih govorih, knjjgph in delu pokojni Janez Evangelist Krek. Ta program pravi, da moramo družbo zgraditi na resnicah evangelija.
Resnice, za katere je svet plačal Kristusu s smrtjo na križu, so preproste: da smo si vsi ljudje bratje, da ni nobeden na svetu sam zase, ampak tudi za svojega bližnjega, da je vsak posameznik za družbo, družba pa za vsakega posameznika, da se blagor celote gradi na vzajemnosti vseh, ki si drug drugemu pomagajo, so drug napram drugemu pravični in se ljubijo med seboj. In vendar svet teh resnic ne razume in se drži v svojem družabnem sožitju mesilo evangelskih načel pravil pragozda: da je človek človeku sovražnik, da naj vsak svoj položaj kot močnejši izkoristi napram sla-bejšemu, da nad njim zavlada in ga izkorišča, da je sila nad pravico in da morajo eni ro-bovati, da drugi uživajo sadove njihovega dela in truda.
Evangeljska načela se morajo boriti proti nagonom egoizma, izrabljanja in zatiranja skozi vse veke; imajo sovražnike v vseh stanovih, v vseh strankah, v vseh časih; ni je krinke, pod katero ne bi se v praktičnem življenju teptala. Vzemimo demokracijo! V francoski revoluciji se je rodila, pozdravljena od gesel svobode, bratstva in enakosti; izdelala je tako vzoren socialni program na podlagi vrednosti dela, (principa podružafeljjemjjiai produkcije in pra^ vične porazdelitve dobrin, da ga tudi danes nimamo boljšega, in vendar se je že v prvih letih izrodila v prevlado premožnejših in močnejših ter lokavejših nad poštenim in preprostim delovnim ljudstvom. Danes vidimo, kako se ta demokracija ruši pod posledicami svojih grehov, kako se laž in neodkritosrčnost zvijati pod sadovi svojega dela in kako nam reži nasproti obraz tega sveta, gol in brez demokratične šminke, kakor je, v podobi najrazličnej-š'h diktatur.
Človeštvo samo žanje, kar je sejalo in vse, kar se godi, je čisito naravno, razumljivo in neizbežno ter pravično v smislu zakona, da se vsaka zabloda maščuje. In če vidimo danes diktatorje, ki pravijo in morebiti tudi odkritosrčno mislijo, da je treba po znanem rimskem izreku svet ozdraviti z ognjem, da je mogoče vpostaviti pravi red le z brezobzirno silo, potem je treba, da pomnijo sledeče:
Ni mogoč pravi red brez tiste socialne pravičnosti, ki jo terja evangelij. Noben političen program, noben družabni nauk ne bo imel dolgega življenja, če ne bo delu vmil njegovo vrednost, če ne bo v družbi imelo odločilno
besedo in mesto pošteno delo, če se ne bo popolnoma onemogočilo izrabljanje, kakor je že poudarjal Krek, ki s.i ni mogel predstavljati prave krščanske vzajemnosti v družbi, v kateri bi bil en stan, ki bi tuji trud in znoj v svoj prid izkoriščal. Tudi ise ne more danes več dolgo vladati s samimi lepimi besedami, niti s sirovo silo, naj jo izvaja desna ali leva, ampak le is praktičnim in požrtvovalnim delom za ljudstvo brez privilegijev, z moralno silo resnice in pravice, položene v zavest ljudi, ki imajo srce, ki ljubijo resnico in ki se v svoji
vesti po njej ravnajo pa ne sklepajo nobenih kompromisov evangeljskih načel s pravili socialnega egoizma živalskega človeka.
Ker vemo, da je še dosti Lakih src med nami, da živi evangeljska misel med onimi malimi, preprostimi in potrebnimi, katerim jo je naš učenik oznanil najprej, zato ne obupujemo v času sedanje popolne anarhije, ampak bomo mirno delali naprej in hodili po poti našega Janeza evangelista in poživljamo naše delavstvo, da na tej poti zvesto z nami vzitraja.
Nova pravila bratovskih skladmc
Kakor izvemo, je ministrski svet odobril od ministrstva za šume in rude predložena nova pravila bratovskih sikladnic. Ta nova pravila iso že priobčena v »Službenih Novinah« in bodo s 1. aprilom istopila v veljavo.
V	kolikor ta nova pravila ustrezajo potrebi zavarovancev, kakor zavarovanju samemu, se danes še ne more točno ugotoviti, ker teh pravil sedaj še nimamo. Lahko pa se že danes ugotovi, da je bila vsa dolgoletna borba rudarskega ddlavstva za zboljšanje in sanacijo svojega zavarovanja do malega brezplodna. V kolikor predvidevajo nova pravilla zboljšanje gre to na račun zavarovancev in sicer s tem, da se jim znižajo kategorijske mezde na eni in podaljšanje karenčne dobe na drugi strani. To se pravi, vse žirtve nalaga novi pravilnik zopet na rame delavstva, medtem ko bodo glavno besedo imeli pri zavarovanju še vedno drugi. Delavstvo ije po svojih zastopnikih v Bratovskih skladnicaih kakor tudi svojih strokovnih organizacijah in delavskih zbornicah predložilo na odločujočih mestih izčrpne
predloge za zboljšanje rudarskega zavarovanja in za sanacijo pokojninske blagajne, ki je danes, kot znano, v skrajno težkem finančnem položaju.
Neštetokrat se je poudarjalo na odločujočih mestih, da je treba za reišitev rudarskega zavarovanja nujne pomoči tudi s strani države. Delavstvo v sedanjem težkem položaju v resnici ni možno doprinesti kakih znatno večjih prispevkov, ker njegovi dohodki že zdalelka več ne zadoščajo za najnujnejše življenjske potrebščine. Pa četudi bi delavstvo žrtvovalo še zadnjo skorjico ‘kruha za svoje zavarovanje, so še vedno ihlkaj rudarski delodajalci, ki se odločno upirajo vsem novim obremenitvam za rudarsko zavarovanje. Država, ki bi morala imeti pri tem naljvečji interes, pa gre mimo vsega in prepušča to važno socialno ustanovo svdji usodi. Prav radi tega se ne čudimo, če je edina rešitev v tern, da se rudarskim upokojencem znižajo že itak skromne pokojnine in da se rudarsko zavarovanje v obče poslabša. To je bistvo novega rudarskega pravilnika.
Zena izpodriva moža
V	tej težki borbi za vsakdanji kruh pod silo razmer in krivično usmerjenem gospodarskem sistemu je žena tista, katero se najbolj izrablja. Njena cenena delovna moč ji omogo-čuje zaposlitev v najrazličnejših panogah industrije. Dobite jo v uradih, tovarnah in to pri delu, katerega bi morali prvenstveno vršiti možje. Nihče ne vprašuje, ali je to kvarno za njeno zdravje in materinstvo. Ali je v resnici potrebno, da se za sramotno malenkostno plačo ubija in dela žena, ko na tisoče mož nima zaposlitve. Delovna moč moža je namreč dražja m ne daje kapitalu zadostnega dobička. Zato je treba zaposliti ženo, ki manj zahteva za svoje delo. Pa tudi v ostalem je žena za podjetje manjši riziko od moža. Za njo se plačuje nižje prispevke za zavarovanje. Ker se čestokrat menjava, nima pravice do dopusta, odškodnine itd. Mož po svoji stalnosti zahteva od časa do časa povišanje plače in dru-
ge opravičene dajatve. Žena za te ne vprašuje in se večinoma zadovoljuje z najnižjo plato.
Ni, da bi ženo zaradi tega obsojali. Borba za obstoj in življenje je vedno bolj trda. Ker ne dobi dela in zaposlitve mož, ga išče žena. Nihče se nad tem ne spodtika. Nihče ne vidi v tem špekulacije kapitala, ki kuje iz te tragike svoj dobiček. To je velika krivica, proti kateri bi se morala boriti vsa javnost vse dotedaj, dokler je samo eden od mož, ki postopa brez dela in jela na ulici.
OUZD v svojem spominskem ,spisu ob 10-letnici statistično ugotavlja, da trajno in dosledno raste zaposlitev žen. Tako je bilo leta 1922. zavarovanih pri OUZD v Ljubljani 51.021 moških in 17.341 žensk. V letu 1931. pa je bilo to razmerje že precej izpremenjeno, in sicer v prilog žensk. Tako je bilo zavarovanih 61.084 moških in 30.764 žensk. Število molkih je tedaj v tem Času porastlo samo
d
oročita z delavskih bojišč
Kovinarti
Jesenice. V skrajšanem delovnem tednu so pretekli in tekoči teden obratovali nekateri obrati z utemeljitvijo pomanjkanja naročil. Prizadeti so biti delavci žebljarne, zavijalnice in pretežni del žičarne. Tako na eni strani pogodba, ki je ukinila vse praznike, na drugi strani pa praznovanje ob delavnikih.
Jesenice. Zadnje čase se sprejema po malem delavce, ki pa niso v skiladu z nezaposlenostjo na Jesenicah. Imamo še delavce, ki so že bili zaposleni pri podjetju, pa vendar še niiso sprejeti. Tudi #o doma še oni, ki so došli od vojakov, pa ne dobe zaposlenja. Prosimo odločujoče činitelje, da se pri sprejemanju uvažuje v prvi vrsti reducirane delavce in one, ki so prišit od vojakov. Seznam je vodstvu itak znan, V tem smislu naj se dajo navodila podrejenim obratovodjem, da se pritožbe zaposlenih očetov ne bodo več čule. Želimo, naj bi se pri sprejemanju zaslišali predstavniki organizacij, da ®e na ta način dela solidarno, kar je gotovo tudi •želja vodstva, da se zaposli najbolj potrebne in opravičene.
Javornik. V nedeljo 2. aprila ob 11 dopoldne se 'bo vršila seja organizacijskih zaupnikov. Radi važnosti dnevnega reda naj nikogar ne manjka. Bodite točni!
Javornik. Kolektivna pogodba pri KID še ni podpisana. Vzrok, da se vsa zadeva s pogajanji zavlačuje, je pač korist podjetja. Za mesec februar so se izplačali 5 in 6% odtegljaji V obratih na Javorniku se dela še razmeroma precej dobro, razen težke proge. Težka proga pa večinoma dela sedem ur. Pretekli teden je bilo pomanjkanje materijala, ta teden, ko je materijala več, je pa pomanjkanje vode.
Javornik. Prišel 'je čas krize, katero mislijo podjetniki izrabiti v svoje namene. Za vsako malenkost, ki 'se pripeti delavcu, se ga kaznuje ali pa postavi na cesto. Vprašal bi samo te gospode, Se oni nikdar nič ne pogreše? Kolo časa se vrti počasi, ampak enkrat se mora tudi obrniti toliko, da pride delavec iz tega suženjstva.
Rudarji
Hrastnik. TPD se v zaščito svojih profitov ne poslužuje le redukcij in skrajšanega delovnega časa, marveč tudi še zaposlenih rudarjev. Njihove plače krati s tem, da jih prevaja iz višjih v nižje plačilne kategorije. Pri tem pa se ne omejuje le na mlajše, samske delavce, temveč se tudi starejšim, poročenim rudarjem jemljejo pridobljene pravice. V hrastniškem rudniku imamo dosedaij 27 takih prevedb, od teh 20 samcev in 7 poročenih s tri do pet družinskimi člani. Med starejšimi se nahajajo tudi poduradniki. Službena doba posameznikov znaša minimalno eno leto in maksimalno 24 let. Od 27 primerov odpade na kategorijo paznikov oziroma poduradnikov pet primerov, ki so bili prevedeni med strelne mojstre, nočne ali dnevne čuvaje, kurjače in spremljevalce vlakov. 17 kopačev, ki so bili v 16 primerih prevedeni med vozače, le eden med učnike. Pet učnih kopačev je bilo prevedenih med vozače. Rudnik prakticira te prevedbe tako, da odpove delavcem delo na 14 dnevni odpovedni rok, naito ga pa po preteku navedenega roka sprejme nazaj v nižjo kategorijo. Kakor znano, znašajo minimalni zaslužki delavcev v kategoriji kopačev 38 Din, v kategoriji učnikov 33.25 Din, v kategoriji vozačev 28.50 Din na šiht. V nižjo kategorijo prevedeni niso prikrajšani samo pri teh zaslužkih, temveč se to pozna pri akordnem delu, kjer se ločijo učniki z 10, vozači pa z 20% pri zaslužku, to se pravi, da prejmejo za omenjene procente manjši zaslužek kakor kopači. Storitev je ostala na višini, stroški pa so seveda manjši, tako,
za 10.063 ali 19.72%, medtem pa število žensk za 13.423 ali 77.41%. Tedaj ogromen porast.
Prvenstveno je treba zaposliti moža, kateri mora zaslužiti toliko, da bo lahko preživljal svojo družino.
Ženo je treba vrniti domu, družini in otrokom. Le tako bomo vrnili družini ono domačnost, po kateri danes zamanj tožimo in je vzrok, da bežijo ljudje v gostilne in nemoralo.
da ostane delničarjem TPD dobiček Večji, delavec pa mora pri tem trpeti moralno in majtČKialno škodo. Le tako naprej!
trapim carji
Vevče. Odbor skupine je najel za pisarniške posle lokal v Vevčah št. 88, kjer se bodo vršile seje odbora in sestanki zaupnikov. Sestanki zaupnikov bodo vsak zadnji četrtek v mesecu ob sedmih zvečer. Na teh sestankih se bodo seznanjali zaupniki z vprašanji socialne zakonodaje, obravnavale delavske razmere drugod in doma, kakor tudi domače organizacijske zadeve. Prvi sestanek se bo vršil v četrtek 30. marca ob 7 zvečer. Predaval bo zastopnik centrale o obrtnem zakonu, nato bo razgovor in sklep o poživitvi organizacije.
• Delavska Pravica« je list, ki brezkompromisno in dosledno zagovarja ter brani interese delovnega ljudstva.
Naši protesti in kritika skrajno slabih razmer, ki vladajo med delavstvom, pa bo odjeknila in rodila uspehe le tedaj, ako bo ta glas dovolj močan.
Zato jačajte in širite naš list »Delavsko Pravico*.
Ni dovolj, da prečitaš list sam, oddaj ga dalje svojemu tovarišu. Pridobivaj novih naročnikov.
Naše geslo naj bo. V vsako delavsko družino naš neodvisni delavski list, »Delavsko Pravico *.
Vevče. Dne 1'8. marca so imeli naši gospodje plesno prireditev v vevški tovarniški restavraciji, seveda samo za povabljene. Pri tej priliki so pa baje zahtevali vstop tudi nekateri nepovabljeni, kar jiim pa ni bilo dovoljeno. Baje je bilo tudi nekaj takih, ki kljub pričakovanju niso bili vabljeni. Tekom noči so pa ugotovili, da je bilo na restavraciji pobitih več šip, dalje na avtomobilu g. Vidmarja prerezana pnevmatika in končno je še zgorela letna lopa g. inž. Reša, last tovarne. Lopa je pogorela do tal brez vsakega gasilskega signala, ki bi zbudil gasilce. Mi bi vsega tega ne omenjali, če se ne bi vzdrževalo od določene strani mnenje, oziroma sumnja, da je ta incident iz ne vemo kakšnih razlogov povzročilo organizirano papirniško delavstvo. Ugotavljamo, da ima papirniško delavstvo v tej krizi dovolj skrbi za svojo eksistenco in da se v svojih organizacijah ne vzgaja za taka dejanja, ki mu ne morejo prinesti nobenih koristi, pač pa le škodo. Organizirano delavstvo vodi boj za obstanek odkrito v mejah obstoječih zakonov in odločno odklanja taka in slična neosnovana sumničenja, pa naj pridejo od katerekoli strani. — Pa-pirničarji.
' Nameščenci
Ljubljana. V sredo 22. marca je imela SZPTNJ svoj javen sestanek, ki je bil obiskan zadovoljivo. Na sestanku je poročal naš predsednik o socialno politični zakonodaji, ki se nanaša na nameščence. Predavanje je bilo zelo izčrpno in poučno. — SZPTNJ priredi drug javen sestanek v sredo po veliki noči, to je 19. aprila, prav tako ob 8 zvečer in v predavalni dvorani Delavske zbornice (nasproti knjižnice). Na sestanku bo referiral tov. F. Žužek o »Gospodarskem in socialnem položaju na-meščenstva«, tov. Milan Valant pa o »Kdo smo in kaj hočemo?« Dva nad vse važna referata. Solidna organizacija prvega sestanka jamči tudi za stvarnost referatov na drugem sestanku.
Brezposelnost med nameščenci. V Zagrebu se je osnovalo »Pripomočno udruženje nezaposlenih trgovačkih in privatnih nameštenika«, ki ima 800 članov. Taka organizacija ni nesmiselna. Nje postanek je pa dovolj poučen za naše razmere in jasno osvetljuje dobro situiranost mase nameščencev. Ne dvomimo, da bi enako društvo v Ljubljani številčno ne zaostajalo dosti za zagrebškim, saj imamo samo v naši organizaciji precej brezposel- ; nih, ki iščejo dela in kruha.
Siav!)insjti dtlaici
Ljubljana. Strokovna skupina pleskarjev, sobo-in črkoslikarjev. Redni članski sestanek se bo vršil
6.	aprila ob 5 popoldne v mali dvorani Delavske zbornice. Na sestanku bo predaval tov. Žužek o borzah dela. Dolžnost in korist vseh članov je, da se polnoštevilno udeleže sestanka. Na tem sestanku se bo uveljavil sklep občnega zbora o kaznovanju neopravičenega izostanka.
Vinjčari
■J" Jožef Hojnik. V Hrastju pri Limbušu je 22. marca umrl ustanovitelj naše tamošnje skupine tov. Hojnik, bivši predsednik socialdemokratske viničarske organizacije, ki je takoj, ko je spoznal našo Strokovno zvezo viničarjev, pristopil k nam in ž njim še vsi drugi. Bil je strokovno izobražen viničar, pa tudi agilen delavec za stanovsko skupnost. Zadnji čas pa ga je žal spremljala v življenju posebna tragika, katera mu je onemogočila, d^ bi se še udejstvoval v pokretu. Neko nedeljo v pretekli jeseni, je nameraval s tovariši poseliti odbor hočke skupine pri njegovi seji. Med potjo je imel namen obiskati tudi svoje sorodnike. Od tu ga niso pustili k seji. Vsi skupaj so odšli na vinotoč. Pozno v noči je prišlo do pretepa in tudi do uboja. Sodišče ga je obsodilo, vendar pa je njegov branilec vložil priziv. Bil je iše na svobodi in je 21. marca do štirih popoldne rezal trte. Postalo mu je slabo, zato je 'šel domov in drugi dan ob sedmih je umrl. Tako se je kriv ali nekriv rešil zemeljske kazini. Koliko je storil za naš pokret, nam ostane vedno v tovariškem spominu. Žalujočim naše sožalje. iKo bi plačevali redno članarino in posmrtnino, bi jim podpora sedaj prav dobrodošla, katere pa žal ne morejo dobiti. Zato bodi zopet vsem opomin, da nihče ne ve kdaj ga čaka smrt!
Posmrtninski sklad. Umrl je tov. Lukovnjak Ivaln od skupine Gor. Radgona, star 20 let. Posmrtnine se je izplačalo 500 D[in. Umrla je 87 letna tov. Uršula Tušek, članica skupine Sv. Miklavž pri Ormožu. Posmrtnina v znesku 400 Din se je izplačala. Obema bodi zemljica labkal
V borbi.
Vedno bolj se viničarji zavedajo važnosti svoje strokovne organizacije. Zato ji v svojih težavah dajejo vedno več prilike, da se ta udejstvuje v obrambi za njihove pravice. 'Dne 17. marca je bila viničarska komisija v občimi Dolena na predlog tov. Papež Martina proti Prejac Ivanu radi kršitve pogodbe in viničarskega reda. Nasprotniki so si najprej hoteli izposlovati odredbo oblasti, da tov. Peter Rozman ne bi smel več prihajati v Haloze kot zastopnik viničarjev. V svoji pritožbi so navedli med drugim tudi to, češ da prihajajo ob takih prilikah cele množice viničarjev k razpravam, da tov. Rozman preveč vpliva na vinogradnike in to celo proti volji predsednika komisije. Ta akcija pa se ni posrečila, zato je tudi tokrat prišel tov. Rozman kot član komisije zastopat viničarja. Podal je najprej izjavo radi navedene pritožbe, v kateri je navajal, da ima kot strokovnik tajnik pravico vsak Čas iti z vsakim članom stopiti v stik, ker imamo tudi viničarji pravico združevanja. Kot zastopnika in člana komisije pa si lahko viničar določi kogar hoče. Tako je po zakonu. Ker je vinogradinika zastopal njegov sin in to brez potrebnega pooblastila. iB *OV',	osporaval tako zastopstvo. Potem
so se delale še razne ovire, katere pa so morale po energični borbi viničarjevega zastopnika odstraniti. Končno se je prešlo k razpravi. Do pravičnega sporazuma ni moglo priti, zato bo to zadevo razsodilo sodišče.
V Košakih pri Mariboru je vinogradnik viničarju Valentavu naenkrat odpovedal službo. Šfe istega dne do 3 popoldne bi se tov, Valentan moral izseliti. Vložil se je predlog viničarske komisije.
V Zg. Dupleku se je tov. Ribič Jože pogodil za eno viničarsko leto s Pečarjem Rudolfom. Ta je sedaj posestvo prodal in se v kupni pogodbi zavezal, da bo viničarju tekom 14 dni na svoje stroške poiskal stanovanje. To se *ii zgodilo. Nasprotno pa sedaj Pečar hoče groziti z deložacijo po odvetniku. Vršila se je viničarska komisija. Gospodarja k razpravi sploh ni bilo in se ga je obsodilo na povračilo 4700 Din. Zadevo ima v rokah sodišče. Ravno isti g. Pečar že dve leti ni plačeval zaslužka prejšnjemu viničarju Rankovec Janezu. Tudi o tem se
MAROCI
BESEDO
je istočasno vršila razprava. Gospodarja se je obsodilo na plačilo vsega dolžnega zaslužka v znesku 2578 Dim.
V	Slivnici pri Mariboru je bila viničarska komisija na predlog viničarja Podhostnika Jožeta radi nagrade za štiri leta, odškodnine za slamo, za rožje, neplačane dnevnice itd. Vinogradnik g. Kavčič je nekaj priznal, nagrade pa sploh ne. Zato bo moralo pravico "viničarju Szreči sodišče.
Viničar Šešerko Franc v treti pri Slivnici je na dvokolesu peljal mleko v Maribor. Imel je nesrečo, zato je pač prišel ipol ure prepozno v vinograd. Zato je dobil službeno odpoved z nalogom, da se takoj izseli. Odvzeli so mu krave in drugo. Pri komisiji ni prišlo do sporazuma, zato je tov. Šešerko vložil tožbo. Sodišče se je postavilo na stališče, da se mora še enkrat izvršiti viničarska komisija in razsoditi opravičenost predčasne službene odpovedi. Na posebno pismeno intervencijo sodišča iia na predlog tajništva SZV. se je 23. marca vršila tozadevna razprava. Viničarja je zastopal tov. Peter 'Rozman, vinogradnico Rogina Terezijo pa znani g. Konrad Žnuderl, ki se je nekoč udejstvoval v narodno-socijalistični viničarski organizaciji. Vsako trditev in obdolžitev g. Žnuderla je tov. Rozman enostavno izpodbil. Nastalo je prepričanje, da se viničarju res godi [protizakonita krivica. Ko bi pa se moglo to tudi razsoditi, je predsednik, čigar glas odloča, ako se nasprotnika ne zedinita, izjavil, da ne more razsoditi na nobeno stran. Zadevo naj uredi civilno-pravno sodišče. Zastopnik viničarja je ibil z izjavo predsednika zadovoljen. Zadevo bo pač najbolj pravilno in energično redilo sodišče. Viničar ni malomarno zakrivil zamude pri delu, zato ni vzroka, da bi se ga izganjalo in mu delalo krivico. Borimo se na celi črti in samo v borbi je zmaga. Tovariši vsi na plan, na okope za Izvajanje viničarskega reda!
Delavsko zadružništvo
III. redni občni zbor »Viničarske kredita* zadruge«, Slamnjak pri Ljutomeru, se bo vršil 17. aprila ob 10 dopoldne. Dnevni red: 1. Odobritev računskega zaključka 1932. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Črtanje revizijskega poročila. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vsi člani zadruge najtopleje vabljeni.	Načelstvo.
Klic brezposelnih
Zveza mladih intelektualcev je kot predstavnica sodobne brezposelne inteligence poslala na državne oblasti obširno spomenico.
V	prvem delu te spomenice otpisuje obupen položaj brezposelne intelektualne imladine in to predvsem v vrstah brezposelnih srednje- in ljudsko-šolskih učiteljev, kajti med temi je brezposelnost največja. Da se brezposelnost med temi omili, žele:
1. ukinitev nadaljnjega okrnjevanja prosvetno-kulturnih institucij, kakor tudi prenehanje ištedenja tam, kjer eksistenčni minimum še ni dosežen (uradniški pripravniki);
2. omilitev ogroimne razlike med plačami starejših in mlajših nastavljencev (ker si morajo slednji šele zgraditi dom in družino);
3. odpravo dvojnega in še celo večkratnega zaslužkarstva ter dvojnega služilstva pri starejših zakoncih, zato žele takojšnje upokojenje vseh žena dobro situiranih mož, nadalje vseh onih, kd to sami žele ter onih, ki so dopolnili službena leta;
4. odpravo preoblaganja učnih moči z urami in prevelikim številom učencev, zato se naj nastavijo brezposelne moči in to po vrstnem redu čakanja ali po socialni potrebi prosilca, ne pa po kakršnikoli protekciji;
5. odpravo večnega reduciranja in odstavljanja učnih moči, kar izpodkopava smotreno in resno pedagoško delo in ruši ugled vzgojiteljev;
6. skrčenje delovnega časa pri duševnih delavcih in to glede na tedenske ure kot tudi glede na službena leta;
7. upoštevanje brezposelne inteligenčne mladine v socialnem skrbstvu.
Nato preide spomenica na tiste, ki iščejo in čakajo na privatne službe. Tu so navedene sledeče želje:
1. zadostno razpisanje javnih del;
2. izgon inozemskih intelektualcev;
3. večja zaščita duševnih delavcev;
4. državna pomoč pri razširjenju Borze dela za inteligenčne poklice;
5. razne ugodnosti za brezposelne pri državnih in banovinskih institucijah.
Spomenica se zaključuje, naj bi država pomagala sodobni brezposelni intelektualni mladini zaščititi in zasigurati eksistenco, kajti mladina je na vsak način pripravljena odkrito sodelovati pri zgradbi in utrditvi države, a v sedanjem obupnem položaju ji je to nemogoče.
Doma in po svetu
Parlamentu je kmetijski minister predložil zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah posameznih določb v agrarnem zakonu. Poleg tega je pravosodni minister predložil parlamentu v pretres zakonski osnutek o ukinitvi fidejkomisa.
Senator dr. Švrljuga je med (proračunsko debato izjavil, da je proračun realen in ustreza zahtevam, ki jih nam nalaga sedanji čas. Kljub temu pa bo glasoval proti proračunu. Med drugim je izjavil, da nam zunanji politični položaj narekuje kar največjo previdnost, zaradi katere je potrebno, da čim prej rešimo in uredimo naše notranje razmere. Pri gradnji naše velike Jugoslavije je treba, da sodelujemo vsi. Izjavil se je proti centralizmu.
Hranilne knjižico so postale posebno vabljive za razne špekulante. Ker ni mogoče dobiti denarja, hodijo okrog razni ljudje in nudijo na knjižice posojila. Navadno zahtevajo 10 odstotne obresti. V več primerih ljudje niso dobili vrnjenih hranilnih knjižic.
Mala antanta išče stikov s Poljsko in Rusijo. Poljski zunanji minister Beck bo obiskal Prago in končno tudi Belgrad in Bukarešto. Tako bo končno direktorij štirih velesil dosegel baš obratno, kar želi. Združitev slovanskih držav. Zaenkrat seveda še v precej meglenih obrisih.
Japonska je definitivno izstopila iz Zveze narodov. V plenumu sveta, kateremu je predsedoval sam mikado, se je to soglasno sklenilo in takoj brzojavno o tem obvestilo tajništvo Zveze narodov.
Anglija tudi zahteva revizijo mirovnih pogodb. Vsaj.tako se je izjavil v poslanski zbornici MacDo-nald, ko je dejal, da se strinja z Mussolinijem, da je mirovne’pogodbe itreba revidirati. Tako , prihajajo z zahte»vo po reviziji mirovnih pogodb tudi tisti, ki so vedno naglašali, da so te pogodbe pra-,‘ViČne in nedotakljive.
Proti Slovanom se je stvoril germanski blok, ki hoče po navodilih Mussolinija diktirati ne samo revizijo mirovnih pogodb, marveč Slovane tudi gospo-
u ^ Ti
f »S s 5 «
ž 5 i
I S
O Js O
5? i
* *
••
£
5 ae
■5 o Q
« i: •!:
o
•« e o £ C Co .« t! O
•O 't*
a
i:
2
O §
*	i
3 s
S 1
-S
*	^ a S lu **
o s a f* Q S
*si
Upton
Sinclair:
DOLARJI
roman
Mra. Glaudeja j uniorja »mali silvevo« pri Bonanza-hen kapital, kmalu bo lahko špekuliral na lastno pest. O poskus, ki je temeljil na vesti, da se je sklenil krog, ki naj požene v višino Pacifiško olje1. Jed je začel kopičiti majhen, kapital kmalu bo lahko špekuliral na lastno pest. O svojih dobičkih ni pravil nikomur, razen Lizi in denar je nalagal v Poštno hranilnico — tega ni nihče vedel. Edina novost, ki si jo je dovolil, je bila elegantna obleka nnjno-vejšega kroja s tako imenovano »garnituro«, — to se pravi s klobukom, kravato, čevlji, primernimi nogavicami in rokavicami zn prav slovesne prilike. Snoval je svojo bodočnost na prepričanju, da se mora človek družiti z bogataši, če hoče postati bogataš. Do tega je bil prvi korak, ki ga ni bilo mogoče opustiti to, da se je oblačil tako kakor oni in ne kakor izgubljena bitja, ki so se sprehajala pred njihovimi palačami sem in tja in oprezovala skozi omrežja.
V	vedenju se je Jed bolj zadrževal kakor dozdaj Njemu je bilo in neprestane nejevolje to, da so ljudje poskušali, kako bi prišli do njega in izrabljali iz njega razne vesti in podatke! Da so si le mogli ti gostje v pensionu domišljati, da jim bo Jed pomagal prodajati njihove zavarovalne police, avtomobile ali električne hladilnike svojim bogatim prijateljem! Ali pa Carrie Meecham, ki mu je z vso resnostjo predlagala, naj njeno mrs. Huginsovo zamenja za mrs. Claudius G. Wnrrener! Carrie je prišla nn misel, da
1	To so vse imena raznih delniških družb v obliki,, kakor jih rabi poslovni svet v vsakdanjem govor«.
bi mrs. VVarrener s Carriejino banko lahko sklenila kako kupčijo in tako dvignila njen ugled; namignila je, če bo Jed to izpeljal, da bo ona pripravila mrs. Huginsovo do tega, da bo Jeda in Lizo povabila na kosilo. Carriejina stara dama se je vedno bolj starala, morda bo potrebovala koga, ki bi ji stregel, kakor da bi Jed Rusher numeraval ostanek svojega življenje zabiti s tem, da bi stregel hromim starim polomljencem!	i
Tudi nn univerzi je bilo ljudi, ki so upali nn kos Jedo-vega kolača: poletno delo na Warrenerjevem vrtu, služba šoferja ali hišnega ^učitelja. Nekateri prav navrtani, ki so slišali, da je Jed znan z velikimi finančniki, kakor na primer s »starini Wnltom« — tako so imenovali mra. Ewartsa po vseh mešetarijah —so začeli ribariti za »migljaji« in jih je bilo treba mirno pa odločno zavračati v prave meje.
Vse razen enega, Dicka Sunstorma. Jed je vedel, da je Dick zares sposoben dečko. Znnl je prodajati in Jed bo prej ali slej imel kaj za naprodaj — seveda na debelo in po vsej Ameriki! Mož, ki je znal priti do živega eni gospodinji, bo znal ravnati tudi z milijonom gospodinj in Jed se bo okoristil z njegovimi darovi: ne kako skupno podjetje, nič* kar bi Jeda vezalo, temveč stalna plača in nagrada, ki bo Dicka držala v navdušenju. Jed ga je prisilil, da mu je prisegel mijstrožji molk in ga potem poučil o skrivnosti kroga, ki naj bi pognal Pacific Oil v višino. Dick si ni nahranil veliko denarja, a tvegal je malo posojilo in nakupil polovico delnic za Jeda; oba sta je sijajno odrezala. Od zdaj je Dick igral vlogo lačne ščuke, ki je plavala inetl knrpi v Jedovem ribniku. To poletje ni šel na deželo, da bi pobiral naročnino za knjige, ampak si je preskrbel dela v mestu in čakal na prihodnji migljaj. Dokazal je svojo sposobnost s tem, da ni bil Jedu v breme, marveč je bil zadovoljen, da mu je bil lahko vedno pri roki.
darsko zasužnjiti. V tem so si vsi edini od Mussolinija, Hitlerja do MacDonalda.
Rusija po poročilih poljskih listov ni nasprotna zbližanju z Malo antanto. Baje je celo pripravljena iposlali svoje diplomate na pogajanja z Romunijo. Poljska je pripravljena sodelovati, da pride do zbližanja tudi z ostalima dvema državama Male antante.
Zveza narodov je po mnenju Male antante edina ustanova, preko katere se morajo tudi v nadalje vršiti vsa pogajanja, ki se tičejo interesov evropskih držav.
Nemčija se je nekoliko umirila. Hitler nadaljuje s politiko čiščenja. V Prusiji je imenovanih 13 izrednih sodišč. Na Bavarskem so bile razpuščene vse obrambne organizacije, razen SA in Stahlhelma.
Hitlerijada v Nemčiji pripravlja tudi preosnovo strokovnih organizacij. Napoveduje se, da bodo na vodilna mesta imenovani komisarji, ki bodo vodili organizacije v splošno narodnih interesih. S tem je rečeno, da je konec vsake demokracije v Nemčiji. Demokratična Nemčija, ki je bila v tein za vzor Evropi, prehaja v vode italijanskega fašizma.
Skrb za mladino
V zadnji številki »Delavske Pravice« od 23. t. m. smo ugotovili, da socialno zaščitna zakonodaja za vajence pri nas ni tako slaba, samo izvaja se ne. Vzroki za to so na dlani. Na eni strani konservativnost mojstrov, ki smatrajo vso zaščitno zakonodajo za novotarijo in nepotreben balast. Grešijo pa mnogo tudi starši, ki na obstoječe predpise in zaščito v pogledu vajencev ne polagajo nobene važnosti, še danes, ko je po zakonu določeno, kaj mora vsebovati učna pogodba, se to ne upošteva. Kakšne zahteve se v tem pogledu stavljajo v pogodbe, smo že pred časom v našem listu ugotovili in sicer zahteve, ki so protivne zakonu o zaščiti delavcev, kakor obrtnemu zakonu. Pri tem moremo ugotoviti tudi to, da oblasti na posamezne pritožbe in krivice ne postopajo nasproti kršilcem zakona dovolj strogo. Ako bi vsako kršitev kaznovali, bi se gotovo preje vsak dobro premislil delati proti obstoječim zakonom.
V svoji razpravi (»Kadnička zašlita« od 1. 1981) ugotavlja dr. M. Šlezinger, da bi morale v pogledu izvajanja zaščite vajencev prevzeti to skrb Delavske zbornice. To delo spada pod zakon o zaščiti delavcev in tedaj v področje Delavske zbornice. Saj zakon dobesedno pravi: »Delavske zbornice imajo nalog, da po-
sredujejo pri državnih uradih, delodajalcih in povsod, kjer je potrebno, in kakor zahtevajo to interesi delavstva«; dalje »da organizirajo ■razne ustanove za izboljšanje gospodarskega, socijalnega in kulturnega položaja delavstva«. In kaj je tu najbolj potrebno? Delo za zaščito mladine.
Zato bi se moralo tudi pri nas po vzorcu avstrijskih »zaščitnih uradov za vajence« pri delavskih zbornicah osnovati poseben referat. Delo tega referata bi bila skrb za mlade delavce in vajence.
Nekaj v tem pogledu je sicer že storjenega. Zdravniki OUZD imajo nalog, da na željo vsakega vajenca preiščejo in ugotovijo, ali je sposoben za poklic, za katerega se je odločil. Preiskava je brezplačna. Zal, da se vajenci tega zelo malo poslužujejo. Zopet znak, da se starši prav nič ne brigajo za dobro svojih otrok. Delo bi se v tem pogledu moralo nadaljevati in navezati tesnejše stike z delavskimi zbornicami. Tako bi se vsaj nekoliko približali delu na zaščiti vajencev modernih držav. Pogoji za to so dani. Posebno v zakonodaji. Naše delo in prizadevanje pa mora iti za tem, da se to tudi uresniči.
Važno delo, ki ga bo izvedlo le zavedno in organizirano delavstvo.
Proračun ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje
Minister za soc. politiko in nar. zdravje g. Pucelj je poudaril v svojem poročilu v parlamentu, da se je zglasilo pri naših borzah dela v preteklem letu 435.000 brezposelnih ljudi. Število zavarovancev pa je padlo pri SUZOR-u za 100.000. Brez rudarjev in železničarjev je stalno brezposelnih najmanj 100.000 delavcev. Na koncu je naglasil, da je potreben zakon o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt (zakaj se ne izvede sedanji v tej panogi?), za brezposelnost in izseljeništvo.
V	proračunski debati se je oglasil tudi poslanec radovljiškega sreza g. Ivan Mohorič. Napadel je okorelost naprav socialnega zavarovanja, visoke upravne stroške uradov ter potožil nad velikimi bremeni, ki jih morajo prenašati delodajalci.
Kot delavci se čudimo, kako se morejo pred narodnimi poslanci v parlamentu navajati že večkrat ovržene trditve o velikih bremenih industrijalcev. Saj je znano, da plačuje delavstvo eno polovico, delodajalci pa drugo polovico »teh strašnih bremen«. Delavstvo in SUZOR bi bila vesela, če bi delodajalci — vsaj nekateri — prišli le do tega, da bi uradu odplačevali vsaj oni del za zavarovanje, ki ga odtegujejo delavcem. Industrijska društva iinajb v tem oziru mnogo polja za moralno vzgojo delodajalcev. Dobro vemo, da je kriza v zavarovanju nastopila vsled gospodarske krize, ki jo delodajalci spretno izrabljajo za
svoje žepe. Delodajalci bi na eni strani hoteli imeti na razpolago brezplačne delovne moči, masten dobiček, poleg tega pa še prevrniti ves riziko za primer delavčeve 'bolezni, nezgode, onemoglosti in brezposelnosti na delavca.
G. Mohoriču končno še ne moremo toliko zameriti njegovih besedi. Vemo, da je g. poslanec tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani in da tudi kot tak ne more drugače govoriti. Pribijemo le, da sloni blagostanje države na zadovoljstvu ljudstva in da more prosperirati le tista država, kjer ljudstvo, ki dela, ni lačno. Če poudarimo še ministrove besede, »da ministrstvo dela vse v sporazumu z Mednarodnim uradom delac, želimo le še, da bi ministrstvo na tej poti vztrajalo.
To in ono
Huda jama. Preteklo nedeljo je bil na laškem pokopališču pokopan 34 let stati Starc Albin, kateri je že dolgo bolehal. iPfed leti je rešil življenje soprogi g. ravnatelja Kloca. Najdražje, kar ima človek, je pač življenje. In ni nič čudnega, ako rejenec ostane svojemu reditelju vedno hvaležen in to hvaležnost tudi z dejanjem pokaže. Tudi Starc je za svojo reSiteljsko delo, saj ga je stalo zdravje, bil je namreč precej časa v bolnišnici zaradi ipri reševanju dobljenih opeklin, prejel precej obljub. Živel pa je revež v pomanfka»ju-Upal je še da okreva, toda glad je trkali na vrata družine s petimi otroki, katere dohodek je bil 300 dinarjev mesečne pokojnine. Tako je hiral dalje. Isti dan, ko je umrl on, je 'bil pokopan tudi njegov 3letni otrok. Tako je življenje revežev.
Vprcašcmje stanovanjskih najemnim v Ljubljani en okolici
Društvo stanovanjskih najemnikov za Dravsko banovino v Ljubljani poroča svojim članom, da finančni zakon za leto 193(5-34, kakor je izvedelo pri ministrstvu za sooijalno politiko in narodno zdravje, ne bo vseboval pooblastil banovinam za ureditev stanovanjskih najemnin, pač pa bo tako pooblastilo vseboval zakon o decentralizaciji državne uprave.
Glede na članek »Društva hišnih posestnikov za Slovenijo« v Ljubljani pod naslovom »Kaj je resnica« v njih glasilu »Moj dom« št. 1 z dne 15. februarja 1933 odgovarja »DHištvo stanovanjskih najemnikov« naslednje:
a) Po uradnih podatkih davčne uprave za mesto Ljubljana je res zaznamenovati pri nekaterih stanovanjih padec najemnin iz leta 19311 na 1932; toda razlika najemnin je pri primerjavi obeh let pri večini hiš v Ljubljani velika in sicer znaša poprečno v starih hišah za sledeča stanovamja:
v leitu ,1931	v	letu 19321
1	sobno	.	.	600— /6000	ozir.	1044— 7200	Din
2	sohino	.	.	1600—il4400	ozir.	1860—15930	Din
3	sobno	.	.	4200—(18400	ozir.	4800—20400	Din
4	sobno	.	.	rlO056—24000	oziT.	10619—24000	Din
v novih hišah:
v letu 1931	v	letu 1930
1	sobno	.	.	960— 8100	ozir.	2400— 8100	Din
2	sobno	.	. 6000—111000	ozir.	6600—46200	Din
3	sobno	.	. 6600—2(4000	ozir.	9600—(22800	Din
4	sobno	.	.	12960—32400	ozir.	13900—27600	Din
Iz tega se vidi, da je ostala najemnina enaka, oz. deloma p a d! 1 a samo pri večsobnih stanovanjih, ki jih hišni lastniki niso mogli oddati, ker jih stanovanjski najemniki ne morejo 'plačevati,
b) Glede stanovanjskih najemnin v ljubljanski okolici se zopet vidi, da so se najemnine zvišale ter da so padle samo pri večsobnih stanovanjih iz istega razloga kakor pri mestu Ljubljana. Povprečna najemnina znaša:
V starih hišah:
v letu 1931	v	letu 19321
1	sobno	.	.	.	600— 2400	ozir.	600— 3600	Din
2	sobno	.	.	.	11200— 4800	ozir.	1200— 5400	Din
3 sobno	.	.	2100— 9600	oizir.	3600-.12000	Din
4 sobno	.	.	.	9000—'16200	ozir.	9600—(14400	Din
V novih hišah:
v letu 1931	v	letu 1932
1	sobno	.	.	.	1200—, 3600	ozir,	150(V_ 3600	Din
2	sobno	.	.	.	3000— 5400	ozir.	3600— 6600	Din
3 sobno	.	.	.	4800—112000	ozar.	4800—il 2000	Din
4 sobno	.	.	.	9600—16500	ozir.	10800—114400	iDin
Društvo sporoča obenem ljubljanskim stanovanjskim najemnikom, da bodo nabirali člane posebni akviziterji, ki bodo iprihajali z našimi legitimacijami k posameznikom na dom. Vabimo vse stanovanjske najemnike, da v čim večjem števflu pristopijo k našemu druitvu. Akviziterji se bodo zglasili pri najemnikih po 1, aprilu.
Socialna in gospodarska politika
Kako je nrejeno aa breaposelne podpor« v Holandiji?
V. Holandiji prejemajo člani strokovnih organizacij, ki izčrpajo redne brezposelne podpore, 8e izredne podpore, ki znašajo od 7—13.50 HI. gl. tedensko (161—300 Din). — Te podpore dobivajo družine brez otrok. Za vsakega otroka pa prejme brezposelni 0.50—1.50 gl. doklade (tedensko). Po-“8 “P prejemajo brezposelni Se stanovanjske doklade, ki znašajo tedensko od 8—7 gl.
Do izrednih podpor imajo pravico: 1. delavci, kateri nimajo pravice do brezposelne podpore od strokovne organizacije; 2. delavci, kateri sploh ne morejo doseči pravice do podpore pri organizaciji; 3. neorganizirani. — V Holandiji vodijo fonde za brezposelno zavarovanje strokovne organizacije. Država tem organizacijam daje redno dotacijo za brezposelno zavarovanje.
Ena zanimivost je pri tem, da so podpore za neorganizirane delavce niije, kakor za organizirana^^
Naroči „BESEDO“!
Za Jugoslovansko tiskarno K. C*i.
Izdaja it konzorcij *DelaT»ke Pravice« m ureja: Peter Lombardo.