Naša državna prosvetna politika. se zadnje čase pojavlja veliko pomanjkan.ie kvalificiranesra učiteljstva. Vkida tudi nima namena ustvarjati duševni proletarijat. Po statističnih podatkih, ki jih ima prosvetno ministrstvo na razpolago, je danes na naših visokih šolah vpisanih 12.000 visokošolcev. Že iz tega jc jasno, da število dijaštva ni v nikakem praveni razmerju s prosvetnimi prilikami v naši kraljevini. Razmere v Bosni-Hercegovini. Pop Matej Popovič je v iinenu bosanskih radikalov očrtal slabe prosvetne razmere v Bosni in Hercegovini. Omenil je. da odpadejo na eno osnovno šolo v Srbiji 1604 prebivalci. na Hrvatskem 1643, v Sloveniji 1213, v Dalmaciji 1148, v Crni gori 1580 in v Bosni 3144. Zahteval je, da se mora prosveta v Bosni in Hercegovini dvigniti. Posebna komisiia za smotreno prosvetno politiko. V istein smislu so govorili dalje še ninogi poslanci. na kar ie klub izvolil posebno šestčlansko komisijo. ki ima izdelati poseben načrt za prosvetno pditiko. Za enotno srednjo šolo. Ranko Trifunovič je govoril splošno o prosvetni politiki. Petar Ivaniševič pa pledira za 5im večje število nižjih gimnazij, ker dajejo one splošno izobrazbo in služijo v izpopolnitev poduka v osnovnih šolah. PoSebno naj se skrbi za učiteljsko izobrazbo. Posebno pozornost je treba posvetiti učiteljišoem. ker ni dobrih šol brez dobrili učiteljev. Dalje je Ivaniševič pri- poročal, da se na filozofski fakulteti osnuje pedagoški odddek. Treba je povišati štipendije slušateljem filozofske fakultete. Lčitelii naj bodo kulturni in prosvetni delavci in ne političarji. Ljuba Jovanovič je mnenja, da se moraio učitelji bolj brigati za šolo, kakor za politiko. Ucitelj; moraio biti kultumiin nacionalni voditelji v vasi. Širiti morajo le proSveto med narodom, kakor je bilo to v predvojni Srbiji. Žalostno je, da se nahaja med učitelji toliko komunistov. U5itelji morajo biti trdna opcra države. Marsikje je narod mnogo večji nacionalist, kakor so mladi učitelji. Za strokovne šole. Pravi, da se morajo gimnazije z majhnim številom učencev zapreti in otvoriti strokovne šole. V Bosni naj s& organizirajo občine, ki nai sezidaio šole. V vsaki vasj mora biti šola. Dokler se to ne zgodi. naj se ne ukinejo učiteljišča. Vse šole, razen vojnih, železniških in finančnih, naj pripadeio prosvetnemu ministrstvu. Nekai številk. Minister g. Vukičevič poroča. da je v južni Srbiji praznih samo 18 učiteljskih mest. Po natančnih podatkih se je prijavilo na beograjski univerzi k izpitu: na filozofski fakulteti 322 slušateljev, na pravni 1080. ria tehnični 750, na medidnski 1559 in poljedelski 346. V južni Srbiji je bilo ukinjenih 24 oddelkov. ki so šteli skupaj 29 učencev. Ob veliki udeležbi ie klub Narodne Radikalne Stranke v Beogradu v preteklili dneli razpravljal o državni orosvetni politiki. Živahna razprava se je razvila o vprašanju glede odprave gimnazijskih razredov in drugih šol v naši državi. Zatvarjanje srednjih šol. Vlada namerava omejiti število gimnazij iz stvarnega razloga. da se ne bi po nepotrebnem ustvarjal duševni proletarijat. Razmere v Južni Srbiji. Posl. Cirkovič, zastopnik Južne Srbije. ie v daljšem govoru razpravljal o bednih prosvetnih razmerah južnih naših krajev, ki so bili innogo let pod bolgarskim, turškim. grškim in končno našim vplivom. Govornik ie zabteval. da se šole v Južni Srbiji nc smejo" zapreti. ampak da se po možnosti otvorijo še nove. ker ie treba prldobiti narod za ujedinjeno državo potom prosvete. Ustvarjanie duševnega proletarijata. Prosvetni minister Velja Vukičevič je odgovoril na razne kritične pripombe ter zatrjeval, da je bilo prosvetno ministrstvo primorano zapreti vec gimnazijskili razredov, ker se ni javilo zadostno število učence\r. Omeniti mora tudi, da