oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu ★ Izvršujemo vsakovrstine tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI advertise in the best slovene newspaper Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 16, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 11 Na pomoč Angležem v Egiptu LONDON, 15. januarja—Britanska vlada je zaprosila vlade Amerike, Francije, Nizozemske in Norveške, naj pomagajo s svojim brodovjem ščiti varnost plovbe skozi Sueški kanal. Te države naj dajo na razpolago tehnično osobje, pilote in vojno ladjevje. Velika Britanija opravlja službo varnosti ob Sueškem kanalu sama že od meseca oktobra 1951, odkar so nastopile sovražnosti aied Egiptom in Veliko Britanijo. V tem času je šlo skozi kanal približno 3,000 ladij, ki so pripadale 23 državam. Velika Britanija vzdržuje ob Sueškem kanalu pet bojnih ladij. Velika Britanija opozarja zainteresirane države, da je odšlo od dela na tisoče Egipčanov od Sueškega kanala, ker je napovedal Egipt Britancem bojkot. Britanski mornarji in vojaki morajo opravljati dela, ki so jih sicer izvrševali pobegli egiptski delavci. Vzdolž Sueškega kanala mir ni Vzpostavljen, marveč se nadaljujejo spopadi med Britanci in Egipčani. Žrtve sicer niso visoke, vendar je zaznamovati tudi smrtne slučaje na eni in na drugi strani. Kako pomagati detroitu WASHINGTON, 15. .jantar' ^ —- Ko se je premotrival položaj delavstva v območju Detroita in vprašanje brezposelnosti, je od strani zvezne vlade padla trditev, "da je treba nekaj storiti, tudi, če bi bili potrebni nadaljni stroški." Ta trditev je dobila konkretno obliko, da namerava vlada postopati pri sklepanju vojaško nabavnih pogodb na tale način: Če je bila gotova industrijska družba pri razpisu nabavnih del nizka ponudnica in je ta industrijska družba izven območja, kjer vlada brezposelnost, se lahko da naročilo tisti industrijski družbi, ki je bila sicer višja v svoji ponudbi, torej dražja, pa Se njen obrat nahaja v kraju, kjer se je pojavila brezposelnost. Seveda pride v poštev le tisto ob-niočje, kjer se pojavlja brezposelnost radi prestopa civilne v Vojno industrijo. MOSKVA NAMIGUJE NA JUŽNO AZIJO KOT NOVO KOREJO MOSKVA, 15. januarja—"Amerika bo začela z oboroženo intervencijo zoper demokratično republiko Viet Nam, del Indokine, ki je pod komunističnim režimom. Šefi generalnih štabov Francije, Velike Britanije in Amerike so se sestali v Washingtonu, da bi izdelali načrte, kako zaplesti južno-vzhodno Azijo v nove vojne pustolovščine." Tako trdi glavno glasilo ruske komunistične stranke "Pravda." "Pravda" nadalje namiguje, da hoče Amerika spremeniti južno-vzhodno Azijo v drugo Ko- padli črnec končno pokopan PHOENIX, Ariz., 15. januar- —Črnec vojak Thomas Reed, ki je padel na Koreji in je bilo truplo preneseno v domovino, je končno pokopan. Na ta pokop je čakal šest tednov. Pokopališka uprava ni upala pokopati črnca na pokopališču z imenom Memorial Park. Odločitev je bila odvisna od organizacije veteranov, ki je končno dovolila ta pokop. Sedaj so črnca Reeda po šest tedenskem čakanju pokopali z ^semi vojaškimi častmi in je od-d&l posebni vojaški oddelek v ^dnje slovo častni salve. rejo. V svojem uvodniku trdi nadalje, da imajo zapadne sile napadalne namene. Da bi pa te namene zakrile, da bi skrile velike vojne priprave, ki jih snuje ame-riško-britanski in francoski vojaški blok za napad na južno-vzhodno Azijo, dolžijo zapadni imperialisti kitajsko ljudsko republiko, da ona pripravlja te napade. Iz Formoze in Hong Konga so prišla poročila, da je komunistična Kitajska mobilizirala velike vojaške sile. Vojno ministrstvo general Čiang Kajšeka trdi, da se zbirajo velike mase komunističnega vojaštva, da je 30 ladij v pristanišču Whampoa, blizu Cantona, ki se natovarjajo in da je okrog 500 manjših ladij v drugih pristaniščih, ki se tudi natovarjajo in hočejo s tem tovorom, ki je vojaški material, pristati v področju Indokme in Malajskega polotoka. 7"ni!nj!. diplomati ne zanikajo, da bi morebitna kitajska agresija Indokine ne presenetila Zapa-da, da se vršijo priprave, da bi ta Zapad ne bil tako nepripravljen, kakor je bilo to s slučajem na Koreji. Povdarjajo pa, da noče napasti Zapad, pač pa Kitajska. Značilno je, da prihajajo te obdolžitve Zapada, ki da pripravlja agresijo na južno-vzlu)d-no Azijo, istočasno iz Kitajske in iz Sovjetske zveze. Zatrjuje se, da neposredne nevarnosti ni in da gre v teh sovjetsko-kitajskih časopisnih napadih na Zapad v glavnem za propagando. Poročila iz Indokine same po-^ ročajo, da zbirajo domači komunisti večje vojaške edinice in da se pričakujejo od njihove strani večji napadi. Francosko vojaštvo v Indokini je težko prizadela smrt generala Jeana de Lattre de Tassigny, ki je umrl ravno v času, ko se je vršila vojaška konferenca v Washingtonu, in ko je šlo za to, da se pridobi Amerika, da nudi francoskim četam, ki se bojujejo v Indokini, večjo vojaško pomoč. Zasedanje Združenih narodov PARIZ, 15. januarja—O predlogu sovjetskega zunanjega mii-nistra Višinskega, kako vršiti nadzorstvo nad atomsko bombo in nad atomsko energijo sploh, se vršijo resne in neresne debate: Višinski je v svojem predlogu v glavnem zahteval: Atomsko orožje naj se prepove. Ta prepoved pa stopi v veljavo, ko bo začela z delom komisija, katero naj sestavijo Združeni narodi. Ta komisija bo imela sicer pravico nadzorstva nad produkcijo or-ožja v posameznih državah, ne bo se pa smela vtikati v notranje razmere teh držav. Kakor je svoječasno Sovjetska zveza odklonila predlog Zapada o razorožitvi, kateri predlog je označil Višinski kot neresen, tako je sedaj označil Zapad za neresne predloge Višinskega, oziroma jih karaktiriziral kot take, ki v ruskem taktiziranju ne pomožni jO ničesar novega. Ruski predlog zahteva, naj se morebitna komisija, ki bo sestavljena za kontrolo kako se izvaja prepoved atomskega orožja, ne vtika v notranje razmere držav. Kaj je končno definicija notranje razmere? Kako se bodo te notranje razmere tolmačile po posameznih državah ? Gotovo tako, da naj se v razmere Sovjetske zveze in njenega bloka nihče ne vtika. Ti predlogi romajo iz komisij v podkomisije, v jedru samem pa je debata o razorožitvi kot sploh o vseh važnih političnih vprašanjih ostala tam, kjer je bila v svojem začetku. Vojaki dobili Zvišano plačo Washington, 15. januarja Spodnja zbornica je odobrila povišanje plač ameriškim vojakom. To povišanje znaša povprečno 10%. Rekruti bodo do-$7.50 več na mesec. Letno bo ®tal ta povišek ameriške davkoplačevalce $832,000,000. Žalostna vest Mr. Joseph Pugelj iz 15300 Waterloo Rd. je prejel iz stare domovine pismo, da mu je dne 29. decembra 1951 umrl v Pod-stenjah pri Ilirski Bistrici dragi brat Jakob Pugelj, v starosti 66 let. Bolehal je izza prve svetovne v^jne na revmatizmu, katerega se je nabral v vojni, in seveda tudi v zadnji vojni, ker so bili preganjani po italijanskih taboriščih. Tam zapušča sedem žalujočih otrok in sestro, tukaj zapušča žalujočega brata Josepha, sestri-čno Antonijo Škerlj v Engle-wood, Colo., ter veliko drugih sorodnikov tukaj in v domovini. Žena mu je umrla pred zadnjo vojno ter je bila sestra Rudolfa Tomšiča iz Arbor Ave. in Leopolda Tomšič iz Pittsburgha, Pa. Bodi mu lahka domača gruda. Pasje licence Lastniki psov bodo morali tudi letos, kakor vsako leto, nabaviti psom licence, in sicer najkasneje do 20. januarja. Licence bodo letos po $2 brez razlike če je za psa ali psico. Tozadevne licence se dobe v Court House na Lakeside Ave., pri Cleveland Animal Protective League, 1729 Willey Ave., Glenville Pet Supply Co., 10638 St. Clair Ave. ter pri raznih drugih trgovcih. Vile rojenice ? I I I I I f ? I t V Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Henry Ske del na 910 Hillock Ave. ter jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo delal družbo sestricama Elaine in Marie. Dekliško ime mlade mamice je bilo Elea-nore Credence. Mati in sinko se dobro počutita v Glenville bolnišnici. S tem dogodkom je postal Mr. Joseph Skedel iz 1230 E. 168 St. šestič stari oče, Mr. in Mrs. Frank Credence iz E. 61 St. pa sta postala tretjič stari oče in stara mama. Čestitamo! odmev tragedije "flying enterprise" Potopljena ameriška ladja "Flying Enterprise" je bila na potu iz Nemčije iz luke Kiel v Ameriko. M«d potniki je bila tudi družina Kurta Muellerja, obstoječa iz štirih članov. Ko je kapitan Carlsen odredil, da mora tako posadka, kakor tudi pot-ništvo zapustiti ladjo in iti na druge ladje, ki so prišle na pomoč, je bila družina Mueller razdeljena. Mueller sam je šel na eno, žena z dvema otrokoma na drugo ladjo. V New Yorku se je družina znašla skupaj. Ker jim je na ladji "Flying Enterprise" vse propadlo, si je pomagala z obleko in denarjem, kakor je vedela in znala. Končno je bila le oblečena, je imela $50 in vozovnice do Salt Lake City v državi Utah, kamor je bila namenjena. Kako potovati do Salt Lake? Sprevodniku je bilo naročeno naj pomaga družini Mueller, da bo znala na dolgi poti pravilno izstopati in prestopati druge vlake. Toda kako se preživljati? Mueller je odklonil hrano na vlaku in je prosil naj se mu nakupi dovolj jabolk. $50 je njegov zadnji denar. Osobje jedilnega voza je zmajalo z glavo, toda končno so Muellerju pomagali potniki, ki so prepričali to osobje, da je treba jabolka pač nakupiti, kar se je tudi zgodilo. Muellerjevi so se prehra-nili z jabolki od New Yorka do Salt Lake. Novi odborniki Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za leto 1952: Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Vincenz Godina, blagajnik; Edward Rozance, tajnik; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; Frank Stupar, Frank Puškarič in Valentine Malnar, nadzorniki. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., kjer se tudi vrši 24. februarja društvena veselica. Na Koreji bo prišlo do premirja! Premirje ne bo barantanje z mirom GENERAL BRADLEY, NAČELNIK GLAVNEGA STANA, O POLOŽAJU Kapitan Carlsen v Ameriki NEW YORK,. 15. januarja — Za jutri, sredo 16. januarja se pričakuje prihod kapitana Kurta Carlsena, ki je poletel iz Londona v Ameriko z letalom. Iz Londona se poroča, da je danski kralj odlikoval kapitana Carlsena, ki je Danec po rodu, z najvišjim danskim odlikovanjem. To odlikovanje je izročil Carl-senu danski poslanik v Londonu. Pri ceremoniji je bila navzoča družba danskega kluba v Londonu. Neka pivovarna je izkoristila ime kapitana in je krstila svoje pivo s Carlsen. Kritika kapitana Carlsena Mornar Clark E. Hali, ki je bil na krovu potopljene ladje "Flying Enterprise," je kritiziral ponašanje kapitana Carlsena. Ladja "Flying Enterprise" je bila poškodovana že več kot 28 ur po-preje, predno je kapitan Carlsen zaprosil druge ladje za pomoč. Hali navaja, da je kot zastopnik unije mornarjev C.I.O. prepričeval Carlsena, naj takoj išče pomoči pri ladjah, ki so vozile mimo. Toda s kapitanonj Carlse-norii sploh ni bilo mogoče govoriti. Za pomoč je zaprosil šele potem, ko se je ladja začela že nagibati. Na kapitana so hoteli vplivati tudi drugi delegatje mornarjev, vendar brezuspešno. Ti mornarji so spoznali preje kot kapitan Carlsen, da je položaj na ladji resen. WASHINGTON, 15. januarja—"Trdno sem prepričan, da pod častnimi pogoji," je dejal general Omar Bradley, šef ameriškega zveznega glavnega stana, ko je bil zaslišan spušča v ponovne napade. Toda to premirje ni kupčija z mirom. Mi iščemo miroljubno rešitev v mednarodnih vprašanjih in to z vsemi sredstvi in ob vsaki priložnosti, seveda bo prišlo na Koreji do vojaškega premirja. To premirje bo garantiralo varnost in bo opomin vsakomur, naj se ne pred senatnim odborom za vojaške zadeve. General Bradley je bil zaslišan " na tajnem zasedanju imenovanega odbora. Citirana izjava je bi- vlak zasnežen že tri dan S AN FRANCISCO, 15. januarja—Luksuzni vlak, ki je pred tremi dnevi odšel iz San Fran-cisca, Cal., v smeri proti Tahoe Lake, je žameten. Vlak ima 222 potnikov. Od njih je dosedaj obolelo 60, vendar ne resno. Vojaške in civilne oblasti so na delu, da vlak odkopljejo in ga spravijo v normalno stanje. VOJNA GA JE PREGANJALA OD MLADOSTI DO SMRTI HOUSTON, Texas—Aleksander Stewart, po rodu Francoz, naturaliziran Amerikanec, je padel v vojni na Koreji. To poročilo je dobila od obrambenega oddelka njegova varuhinja Mrs. Alex Axelrod. Iz življenja Aleksandra Stewarta; Ameriška 34. divizija ga je pobrala kot dečka v zadnji svetovni vojni pri vojaških operacijah v severni Afriki. Aleksander je šel s to divizijo iz severne Afrike v Sicilijo, odtod v Italijo in dalje proti severu. Bilo mu je 14 let in je bil pri vojaških operacijah dvakrat ranjen. Ko s6 je 34. divizija vrnila v Ameriko, je vzela Aleksandra seboj. Aleksander je poskušal vstopiti v ameriško vojsko. Naborne oblasti so ugotovile, da gre v osebi Aleksandra za 16-letnega tujca Francoza in je Aleksandra izročila emigracijskim oblastem. Te so ga izgnale v Francijo, kjer je bil obtožen, da je kanadski dezerter. Vendar so n>u dale rok 24 ur, da izkaže francosko državljanstvo. Aleksander te naloge v kratkem ča- su ni mogel izpolniti, ker je bilo sirotišče, kjer je on svoječasno bival, med vojno porušeno. Aleksandru se je posrečilo, da se je prikradel na ladjo, ki je šla v Ameriko in je 4. juilja 1947 prišel v Galveston, Texas. Tam so ga kot tujca zaprli. Mrs. Axelrod je bila nameščena pri državnemu pravdništvu in je bila njena služba ravno v tem, da se je pečala z zadevami tujcev v Texasu. Začela se je zanimati za Aleksandra, na pomoč so prišli bivši vojaki 34. divizije in kongresnik Albert Thomas iz Houstona, Texas,- je uredil v kongresu dopotovanje in naturalizacijo Aleksandra zakonitim potom. Avgusta 1950 je šel Aleksander v ameriško vojsko, odšel februarja 1951 na Korejo, kjer je tudi padel. Ko je bilo Aleksandru 12 let so ga dobili Amerikanci na afriškem bojišču in skrbeli zanj. Ameriko jfe Aleksander ljubil. Svojo hvaležnost do nje je poplačal s svojim življenjem na Koreii. la po zashšanju predana javnosti v objavo. Tudi predsednik tega odbora Russell je potrdil optimistično razpoloženje generala Bradleya, ko je ta pričal pred odborom. Potrdil je tudi, da ima vojaško poveljstvo vse pripravljeno za slučaj, če bi prišlo pri pogajanjih 'na Koreji do poloma. Russell je nadalje trdil, da obstoja razlika v tem, kako gleda na položaj obrambeni tajnik Lovett in kako šef zveznega stana general Bradley. Lovett ne gleda s tolikim zaupanjem na uspeh pogajanj na Koreji, kakor pa gleda general Bradley. Na tej seji se je pregledal položaj na polju ameriške obram-bene produkcije. Po izjavah senatorjev, obrambena produkcija ne gre svoja pota tako hitro, kakor to zahtevajo sprejeti načrti. Smerjanja in očitanja na Koreji Po poročilih iz Koreje so pričeli komunistični delegatje z ofenzivo zmerjanj in očitanj. Vprašanje vojnih ujetnikov, njih števila in načina izmenjave, ne gane naprej. Komunisti so obdolžili Amerikance, da so bombardirali vojaško taborišče v severni Koreji, kjer so zavezniški vojni ujetniki in je bilo vsled tega bombardiranja večje število teh ujetnikov tudi ubitih. Pri razpravah so padale od obeh strani ostre besede. Komunisti so obljubili, da bodo predložili kmalu listo ubitih vojnih ujetnikov po številu deset in listo ostalih 60 ranjenih. Sporazumi se dosežejo redoma o tem, da se delegacije zopet sestanete. iranu ukinjena vojaška pomoč WASHINGTON, 15. januarja — Ker vlada predsednika Mos-sadegha v Teheranu ni izpolnila v danem roku, to je do 8. janu arja 1952, predpisanih pogoje\ za ameriško vojaško pomoč, je Amerika ukinila Iranu nadaljno vojaško pomoč. Mossadegh jt glede te pomoči izjavil, da bi s sprejetjem pogojev za to pomoč Iran moral postati zaveznik Za pada. Iran pa naj ostane nevtralen. Splošna gospodarska pomoč s tem ni prizadeta in bo šlo v Iran za $23,450,000 gospodarske pomoči iz Amerike. Ali bo Truman kandidiral? WASHINGTON, 15. januarja — Ponovna kandidatura predsednika Trumana je šg vedno uganka. Ali se je Truman že odločil, ali se še ni odločil. Če se je že odločil, kdaj bo to povedal javnosti—to je dvoje vprašanj. Že dolgo časa se namigava, da bo šel predsednik Truman v pokoj in se bo poslovil ocl politike. Vendar so to le ugibanja. Truman sam povdarja, da bo svojo odločitev javil pravočasno. Senator Estes Kefauver iz Tennessee je danes izjavil, da bo govoril s Trumanom o njegovi morebitni kandidaturi. Truman sam je dejal, da se bo odločil po konferencah, ki jih bo imel s predsednikom demokratske stranke Mc-Kinneyem in senatorjem Estes Kefauverjem. Demokratski senator iz Min-nesote, Hubert Humphrey je imel razgovor s predsednikom Trumanom in je podal po tem razgovoru svoje mišljenje, da predsednik Truman še ni odločen, ali naj kandidira ali ne. Mrs. India Edwards, podpredsednica demokratskega izvršilnega odbora, je dejala, da Truman še ni odločen, da pa ona upa, da bo kandidiral. * Senator Kefauver kandidira in molči Senator Kefauver je bil po sestanku s Trumanom obkrožen od poročevalcev. Od njega so hoteli izvedeti, ali se je Truman odločil za kandidaturo ali ne, toda senator Kefauver ni mogel ali ni hotel razjasniti te skrivnosti. O odločitvi Trumana se ni izjavil. O sebi je dejal, da bo povedal svojo odločitev ali kandidira ali ne okrog 1. februarja. Namignil pa je, da je dobil mnogo pozivov tudi iz države Ohio, naj kandidira. Zaroka Zaročila sta se Mr. John Čopič, mL, sin Mr. in Mrs. John Čopič iz 694 E. 159 St., in Miss Ann Vaško, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Vaško, 3565 E. 103 St. Poroka se vrši 27. sept. Bilo srečno! eksplozija v rudniku v kanadi STELLARTON, Kanada, 15. januarja — V takozvanem rudniku McGregor je prišlo do eksplozije in je bilo 19 rudarjev mrtvih. Trupla so bila zelo popačena in razmesarjena, tako da je bilo mogoče ugotoviti identiteto le desetih trupel. Kanadske oblasti trdijo, da je to največja rudniška nesreča v Kanadi v zadnjem desetletju. Važna seja V četrtek zvečer ob osmih se vrši važna seja društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članstvo je prošeno, da se udeleži polno-številno. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ________________________________________________________________________________________________$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________5^00 For Three Months—(Za tri mesece) .................................^ 2 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) ........... For Three Months—(Za tri mesece) _________ ........_...$10.00 ___________ 6.00 ___________ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. DELAVSTVO IN EISENHOWER Med 32 predsedniki Amerike se nahajata na predsed niškem mestu dva vojaka: Zachary Taylor ter Ulysses S. Grant. V ostalem so bili ameriški predsedniki pravu posvečeni ljudje, vsaj po večini. Toda niti Taylor niti Grant nista žvezdi vodnici na ameriškem političnem polju. General Eisenhower je vojaški karijerist. Nastopil je vojaško karijero kot svoj poklic. Ponovno se je izjavil, da politik .in vojak ne gresta skupaj in da vojak ne spada v politiko. Bila je že prilika in to ob odšlo vitvi Mac Arthur j a, da smo podčrtali absolutno in brezpogojno civilno stran državnega življenja, kakor jo nam priča zgodovina anglosaksonske rase in smo vzeli za vzgled zgodovinski razvoj Britancev. Končno so bili tvorci današnje Amerike bistveno potomci iste rase in so dali civilnim svoboščinam v državi Ameriki še močnejši pečat. Britanska politična zgodovina pozna pri vodstvu države le eno izrazito vojaško osebnost in to je bil Oliver Cromwell, ki je bil za kratko dobo do 1653 do 1658 tudi diktator Anglije. Pa tudi spomini nanj niso v britanski zgodovini blagoglasni. Amerikanec je v jedru civilist. Vojaštvo ni bilo njegov poklicni stan, ampak le potreba. Razne policije in var-' nostni organi so le nekaki čuvaji nočnega miru. Moderna doba narekuje Ameriki v njeni vlogi v svetu nekaj več in tudi moderno armado. S tem pa še ni rečeno, da se je bistvo ameriškega državnega družbenega življenja, ki je strogo civilno, v svojih temeljih predrugačilo. Zdi se, da je najbolj zgovoren dokaz gorenje trditve slučaj generala Mac Arthur j a. Vojaški karijerist in potomec vojaške družine! Odlična vojaška kari j era, odlične sposobnosti in odlična X^loga v zadnji svetovni vojni! Tudi končni cilj je bil odlično izpeljan! Pearl Harbor je bil maščevan! Japonski osvajevalci so bili premagani in pregnani iz Kitajske in iz Koreje ter južne Azije nazaj na Japonsko otočje. MacArthur je postal junak Pacifika. Ameriško ljudstvo se je navduševalo nad njim, ko je vodil kot vojak vojaške operacije. Toda, ko je prišel v spor z ameriško državno oblastjo na vrhovnem vodstvu in ta oblast je bistveno civilna, je bil MacArthur kot meteor, ki je samo še enkrat zažarel na ameriškem nebu in to takrat, ko se je povrnil nazaj v domovino. Mogočne parade, stotisoči na cestah, slavnostni govori, povdarki zaslug in potem—vse tiho je bilo. Tisti, ki so predvidevali, da bo MacArthur igral v ameriškem državnem življenju kako važno civilno vlogo, niso prišli na račun. General Eisenhower je junak Atlantika in oboroženih sil, ki so se na evropskih tleh za tem Atlantikom proslavile pod njegovim vodstvom. Dejanja vojakov-junakov, odličnih strategov in generalov, ostanejo kot taka zapisana v človeški domišljiji, včasih celo v hladnem razumu. Toda zopet: Ali ni vzgled Mac Arthur j a tudi za generala Eisenhower j a svarilen prst, da če se poda na pot MacArthurja, bo zašel v pozabljivost kot civilist, ki je slekel vojaško uniformo.... O Eisenhower ju vemo samo to, da je tudi kot vojak človek! Vojaki na bojiščih so mu bili brezpogojno vdani, in istočasno njegovi prijatelji. Polno je dogodkov, ki so resnični in ki slikajo generala Eisenhower j a v tej luči. Kot sodelavec Mc Arthur j a na Pacifiku in kot samostojen vrhovni •komandant na Atlantiku na evropskem in afriškem kontinentu se je spoznal v vojaški upravi do dna. Ali je vojaška uprava in njeno poznanje dovolj, da se do dobra pozna tudi civilna državna uprava, kateri vojaška samo podrejeno služi? tudi osebni cilj, vsaj ga pa pustiti sredi pota in iti v civilno življenje, četudi kot predsednik Amerike? Ali pa je Eisenhower mnenja, da je svetovni položaj, predvsem pa evropski tak, da ni nevarnost neposredna, vsaj pa ne za dobo, ki je odmerjena vsakokratnemu ameriškemu predsedniku?____ Če bo nastopil Eisenhower kot kandidat, bo razvil svoj program. Ameriško delavstvo s principi j elne strani ne vidi rado generala na mestu prvega Amerikanca. Politični in socialni pogledi generala Eisenhower j a niso znani. O njih se več ali manj ugiba. Zdi se pa, da nastop generala Eisenhower j a tudi med republikanci ni odjeknil najbolje. In zdi se dalje, daje bila njegova odločitev kakor hipno navdušenje, ki pa stvarno gospodarsko in politično gledano mora odstopiti mesto treznemu premišljevanju. S te strani vzeto Eisenhower kot praktičen političen borec, kar bo moral postati, če naj v resnici kandidira, ne bo imel poslušalstva, ki mu bo ploskalo. Eisenhower se je glede socialnih stremljenj sodobnosti, različnih zavarovanj delovnega človeka izrazil, razume se kot neodgovorni politik, takole: Amerikanci naj gredo v ječe in njihova varnost bo tam najbolj zasigura-na. Varni bodo pred vsem. Ce je ta stavek res njegov in plod zrelega prevdarka, potem ameriško delavstvo in z njim tudi slovensko ne bo moglo iti v boj za Eisenhower j a z odprtimi prapor j i, kakor je šlo v boj takrat, ko se je na bojnem polju pobi j A fašizem in nacizem. ^ C 16. januarja 1952 UREDNIKOVA POSTA O Eisenhower ju kot politiku vemo samo to, da je priznal svoje pristaštvo k republikanski stranki. Eisenhower je torej republikanec. Republikanska stranka je po svojih vidnih'predstavnikih, če ne popolnoma, pa vsaj na pol zagovornica ameriškega izolacijonizma. Eisenhower kot vojak je pristaš ameriškega internacij onalizma in celo komandant oboroženih sil svobodnega sveta proti eventualni sovjetski agresiji. Ali ima Eisenhower kot republianec in Amerikanec dvoje glav? Ali pa je njegova zamisel, da bo pomladil republikansko stranko? Nemogoče si je namreč zamisliti, da bo kot mogoči bodoči predsednik Amerike na republikanski listi izvoljen, proklinjal to, kar je kot ameriški general blagoslavljal in v praksi izvajal?! Cisto s s tališča osebnosti Eisenhower j a: Eisenhower j u je podeljena odlična in odgovorna vloga prvenstveno važne obrambe zapadne Evrope. Za ta cilj je zastavil vse svoje sile in vplive. Ali naj Eisenhower pusti pasti ta svoj Pismo bivšega poznanega Glevelandčana EUCLID, Ohio—Poznani Mr William Candon iz 246 E. 214 St., Euclid, Ohio, je te dni pre jel pismo od obče poznanega Ludvika Medveška, ki se. je pred par leti vrnil za stalno v svoj rojstni kraj v Žabjo vas na Do lenjskem. Ker je pismo v sploš nem zanimivo in informativno ga je Mr. Candon izročil v priob čitev. Pismo se glasi: Žabja vas, 31. decembra 1951 Dragi Willy: Pred tk-emi dnevi prejel Tvoje voščilo in pisemce. Najlepša Ti hvala za isto. Me je zelo razve selilo, da se me stari prijatelji še spominjajo. Bilo je nekoč ve selo in prijetno, ko smo z radost jo delali za razne narodne in kul turne ter podporne organizacije Kot nekoč, Te še vedno tikam, kar bi moral tudi Ti posnemati ko tudi nisi več tako mlad, da bi me radi prevelike razlike v letih vikal. Nadejam se, da mi te nepotrebne opombe ne boš štel v zlo. ^ Kar se tiče moje aktivnosti pa iste ni več, dasi sem nekoč si naprtil izredno veliko raznih del in čeprav sem jih včasih težko zmagoval, sem srečno vse ob času in v redu izvršil, da mi niso neprijatelji mogli do živega. Vse je minilo in tudi moja energija, katere je nekoč najbrže bilo pre cej. Danes nisem več aktiven se le doma držim, medtem ko me nekoč ni zdržalo doma. Doma je dela okrog hiše dovolj, samo če ga človek hoče narediti. Glede Slovenske i izseljenske matice pa ni hudo, nisem aktiven, prvič, kar je Novo mesto preoddaljeno od Ljubljane, in drugič, ker tu okoli ni veliko povratnikov. Glavno delo se izvrši v središču v Ljubljani, kjer je izvršni odbor aktiven, kar se razvidi iz poročil predsednika-pisatelja-pesnika Toneta Seliš-karja, ki pa je sedaj v Novi Gorici na bolniškem dopustu za eno leto, kot je poročal v Prosveti, kar ste gotovo čitali vsi, ki ste naprednega mišljenja. Tajnik je Vinko Knoll, bivši konzul naše Jugoslavije v Chicagu, 111. Drugi podpredsednik je pa minister Boje, ki bo moral po vseh pravilih biti prvi, ker on referira na sejah o raznih delih in intervencijah pri ministrstvih in drugih uradih, s katerimi je treba imeti stike, da se zamore eno ali drugo izvršiti v prid povratnikom in obiskovalcem, dasi se vkljub vsem naporom zaenkrat še ne more vse izvesti, kar se priporoča na sejah in je potrebno, pa i počasi se bo marsikaj še ukre- nilo, da bo v splošno korist in v korist našim obiskovalcem, katerih se prihodnje leto pričakuje veliko, ker naše ljudi pač vleče še videti rojstno deželo pod novim režimom, ki ni tako slab kot ga nekateri črnogledi slikajo in tudi nekaj obiskovalcev je bilo med njimi, pa kaj se hoče, vsak vidi po svoje in nekateri poslušajo le one, ki samo tožijo, pa ne pomislijo, kako je bilo pred 35 in 40 leti, ko smo mi odhajali iz nekdanje Avstrije. Seve, s tem pa še ni rečeno, da je sedaj že kar vse rožnato. O ne, še marsikaj manjka, kar se bo naknadilo, ako prehitroTTe izbruhne svetovni požar. Upajmo, da ne bo nikoli izbruhnil in vni-čil tisoč letno delo in civiliza cijo, da bo ostal samo še očka Noe, ki se je vkrcal na ladjo in vzel sabo kar je pač mogel, tudi živali. V naši državi se izredno veliko gradi velikih naravnost kolo-salnih objektov in ni nič čudnega potem, če se manjše, dasi nujne stvari še zapostavljajo oziroma odlaša, ker se ne more vseh hkrati izvršiti, posebno pa vse to ovira svetovno oboroževalni položaj, ko se je le treba pripraviti na obrambo in vse to stane denar in material in delovno silo in tako marsikaj zaostaja, marsikaj malega bi se pa tudi izvršilo, če ne bi bilo tudi mnogo brezbrižnih, zanikernih ljudi, toda tako je bilo tudi preje, torej ne moramo pričakovati, da se bo čez noč vse spremenilo in vdobro obrnilo. Dovolj tega filozofiranja. Ko se je vršil ustanovni pbčni zbor Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, so bili najbrže vsi povratniki povabljeni na isto. Da dajo naši drugi slovenski metropoli—Cleveland, Ohio, priznanje za delo tamošnjih naprednih rojakov, med katerimi sem se mnogo let tudi jaz nahajal in sodeloval—za velikodušno požrtvovalno delo pri SANSu in drugih narodnih naprednih organizacijah—priznanje, so me kar vključili v izvršni odbor, dasi sem se upiral z motivacijo, da je Novo mesto predaleč, da se ne bom mogel udeleževati sej in ne bom aktiven kot se to dobremu odborniku spodobi. Predsednik Seliškar je vstal in rekel, da moj izgovor ne drži, da se bom že udeležil sej, kadar bom mogel, če se ne bom mogel udeležiti, mi bodo pa sporočili, kaj se je sklenilo in tako sem sprejel, da ne bi koga žalil. Prve seje se res nisem mogel udeležiti, nadaljnih dveh sej sem se pa udeležil, na katerih so bila podana poročila, kaj in koliko se dela. ■ Ker se je Slovenska izseljenska matice ustanovila za vse izseljence, torej tudi one v drugih državah Evrope ali Južne Amerike, se dela za vse povratnike in izletnike-obiskovalce, kar se le da in tako se bo ustanovilo podružnice v onih delih naše države, kjer je več povratnikov kot v premogarskem revirju Tr-bovlje-Hrastnik ali revirju živega srebra, da se gre na roko našim ljudem, kar bo možno, pa tudi Hrvatska je ustanovila Izseljensko matico in bo naša z njo sodelovala, tak je program. Upam, da se vse kar najbolje izvrši. Za Kanado je bil v nadzorni odbor imenovan povratnik leta 1948, na isti ladji kot sem bil jaz, na Badniku—Lojze Zdravje, ki je bil veliko let v Windsor-ju nasproti Detroita in je bil pri listu Edinost aktiven, drugače trgovec. On je svoj avto dal državi za Jugoslovanski Rdeči križ in je šofer in zelo zadovoljen z svojo službo. Tako gre pri nas, nekaj jih je zadovoljnih, nekaj je onih, ki vedno le godrnjajo, katerim se ne more nikoli ustreči. Dovolj za danes, pa se še Ti ob priliki oglasi. Torej Vera in Marion se še niste omožili in ste še vedno v službah, ki jima ugajata. Soproga je pa najbrže še vedno aktivna, ako ne drugje, je gotovo pri Progresivnih Slovenkah, ki so duša naprednih žena, katere pozdravljam. Zaključek. Prisrčne pozdrave Tebi, celi Tvoji družini in vsem mojim prijateljem. Nadejam se, da je Krist Stokel kaj poročal na seji društva Lunder-Ada-mič o njegovem obisku v Jugoslaviji. Ker naši ljudje tako radi čitajo dopise, daš lahko to pismo priobčiti v Enakopravnosti in Prosveti, ako se Ti vidi vredno. Tvoj stari prijatelj, Ludvik Medvešek. Milavčeva se zahvaljuje CLEVELAND, Ohio—V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim dramskemu društvu "Ivan Cankar" za vpri-zoritev drame "Ekvinokcij" v priznanje mojemu delu na kulturnemu polju. Težko mi je bilo sprejeti to, ker čutim, da vas je mnogo, ki ste isto toliko ali več storili za ohranitev naše lepe pesmi in besede v Ameriki. Mojo globoko zahvalo naj sprejme Mr. John Pollock in ostali odbor "Cankarja" ter vsi člani-igralci, ki so se toliko žrtvo Mojo zahvalo naj sprejme Mr. Frank Žagar, Mr. Frank Kle-menčič in Mr. John Lekan za mojstrsko ureditev odra, in napovedovalka Mrs. Milka Kokalj, ki je pač ena najboljših v temu poslu. Dalje Mr. Louis Kaferle za vlogo in maskiranje. V temu poslu je res strokovnjak, kar daje kredit njemu in vsakemu posameznemu igralcu. Hvala Mrs. Emi Plemel za napravo kostuma, ki sem ga nosila pri predstavi. Izdelan je do ponatančno-sti, ki kaže, da ga je delala mojstrica. Hvala Miss Marie Zakrajšek, glavni rediteljici in njenim pomočnicam, kakor tudi fantom in dekletom, ki so se trudili s pripravami in postrežbo okrepčil, in kuharicam, ki so nam napravile tako okusno večerjo. Veliko sem dolžna našemu listu "Enakopravnost," to je uredniku Mr. Vatro J. Grillu, za vse kolone, ki so bile na razpolago za oglašanje. Srčna hvala tudi za laskovo oceno. Hvala tudi listom Glas Naroda, Prosveti in Novi Dobi za prispevke v listih. Najlepšo hvalo in priznanje moram nakloniti Mr. John Stebla ju za njegovo izvrstno delo kot režiser igre "Ekvinokcij." Trudil se je s vso svojo potrpežljivostjo, da nam je vsadil čut drame. Nas vse je navduševal s svojo srčno občutljivostjo. Še enkrat se zahvaljujem našemu mojstru. Srčna hvala vsem posetnikom predstave za lepo priznanje. "C'loga matere Jele v "Ekvi-nokciju" mi je ena najljubših. Z vašim sodelovanjem, vsi zgoraj omenjeni prijatelji, ste mi napravili 9. decembra 1951 eden najlepših dni v življenju. Obljubljam, da bom vedno in kolikor bom mogla, delala v pro-cvit lepe slovenske besede in pe- V imenu članov in članic, vama želim še mnogo let zdravja in sreče, da bi vesela dočakala tudi zlato poroko! Dalje se moram zahvaliti tudi našemu članu Andy Ogrinu, ki je zelo aktiven na društvenem in kulturnem polju. On je ta teden obhajal 65. rojstni dan in je prinesel tudi eno steklenico špage. Torej v imenu društva in članov, Andy, Ti žeUm, da bi bil med nami še dolgo let in vedno zdrav in vesel. Torej, še enkrat hvala vam, Mr. Joe in Mrs. Mary Koščak, hčerki Lillian in Andy Ogrinu, za pogostitev, člane pa vabim, da se letos bolj pogosto in redno udeležujete naših društvenih sej. John Ludvik, zapisnikar. smi! Josephine Milavec-Levstek. Novice pri društ. Zavedni sosedje šl. 158 SNPJ in vali in trudili za prireditev to so: John Stebla j, Anton Ep pich. Frank Slejko, Frances lic Frances Godnavec, John Čeh Frank Plut, Ema in Jack Pie mel, Louis Kaferle, Agnes Ka lan, Anton Podobnik, John Kre bel, Anton Smith, Andy Turk man, Ivanka Shiffrer, Kati Bra dač, Francka Eppich, Josip Šir cel, Amalija Plut, Frank Burns, Lovro Eppich, Eddy in Sonja Belle. Toplo zahvalo izrekam Mr Janko N. Rogelju za veliko delo ki ga je doprinesel z reklamiranjem drame in vodstvom programa na dan predstave. Isto se zahvaljujem Tončki Simčič, Mr Louis Belletu in Mr. John Stebla ju za prispevke v časopisu Prav posebno zahvalo pa naj sprejme Mrs. Mary Ivanush za krasne besede, ki mi jih je posvetila v uvodniku v "Enakopravnosti," glasilu Progresivnih Slovenk Amerike. Srčno hvalo izrekam članom dramskega zbora "Ivan Cankar," pevcem "Glasbene Mati ce," članom dramskega zbora Anton VerOvšek" in članicam Progresivnih Slovenk za lepa darila in krasne cvetlice. Poseb no zahvalo pa izrekam vodstvu Slovenskega narodnega doma za dar in cvetje. Mr. Miloš Bučar od jugoslovanske ambasade v Washingto-nu, in Miss Vida ShiffNr, ki se nahaja v Nemčiji, sta poslala brzojavne pozdrave. Hvala vam! Najlepše se zahvaljujem Adi ^ST^rjevi za njene lepe besede in čestitke na programu. EUCLID, Ohio—Namenil sem se napisati nekaj novic o našem društvenem življenju pri društvu Zavedni sosedje, št. 158 SNPJ. Dne 28. delembra se je vršila letna seja, na kateri smo izvolili sledeči odbor za leto 1952; Frank Žagar, predsednik; Frank Mišič, podpredsednik; Charles Žele, tajnik; Andy Ogrin, blagajnik; John Ludvik, zapisnikar; nadzorniki: Mary Segulin, Angela Ogrin in Frank Matko; zastopniki: Angela Ogrin, Andy Ogrin in John Ludvik za Klub društev AJC; Charles Žele, Frank Mišič in John Ludvik za delničarsko sejo AJC. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v AJC na Recher Ave. Dragi bratje in sestre, malo žalostno je bilo na glavni seji. 'Društvo šteje 250 članov, na letni seji pa je bilo komaj 20 članov navzočih. Tako malo zanimanje za društvo je pač žalostno. Prosim vas, da bi se bolj zanimali v tem letu. Zdaj imamo novega tajnika, dobro poznanega Chaiies Žele. Prosim vas, da mu greste na roko v vseh ozirih. Plačajte vaše asesmente piavo-časno. Zdaj se moram pa prav lepo. zahvaliti naši članici in članu Mary in Joe Koščak, ki sta nas tako presenetila po seji, ko sta pripeljala polno vsakovrstnih dobrot, s katerimi sta postregla člane in clanice. Menda je Mary delala cel teden, da je toliko pripravila. Lepo je zložila na mizo, da se je kar šibila, in ko smo ju vprašali, kaj naj to pomeni, je Mary odgovorila, da je to za njuno 30-letnico zakona. Vedno da je želela presenetiti člane, zdaj ;)a se ji je ponudila prilika. Darovala sta tudi steklenico špage, da je bilo vse židane volje. Najlepša hvala tudi njuni hčerki Lillian, ki je pridno nosila na mizo. KAKO GLEDA CHURCHILL NA POLITIKO Glavne misli, ki jih je izvajal Churchill v svojem govoru v Ot-tawi pred odhodom v Ameriko so bile: Britanski dominijoni imajo sijajno bodočnost, samo da prebrodijo sedanji zamočvirjeni svet. Velika Britanija dela kar je v njeni moči, da pride do združene Evrope, do evropske armade, kjer bodo tudi Nemci, sama pa ne bo formalno pristopila k tem organizacijam. Položaj na svetu ni tak, kakor smo si ga predstavljali takrat, ko smo sprejeli zaprošena premirja premaganega sovražnika. Atomska energija bo obogatila narode in države. Nadaljna svetovna vojna se mora preprečiti. — O Veliki Britaniji sami, je Churchill dejal, da noče živeti od miloščine prijateljev in sorodnikov, ampak bo šla skozi gospodarsko krizo z lastno silo in voljo. ČETVORČKI ZAVITI ^ ODEJO NASHVILLE, Ark., 15. jaguarja—Tukajšnja bolnica je doživela edinstveni slučaj. Posestnik Leonard Ponder se je javil v bolnici in prinesel v odejo zavite četvorčke. Ta zavoj je nosil na milje daleč od svoje kmetije, na kateri je njegova 37-letna žena ponoči porodila četvorčke, tri dečke in eno deklico. Bolnica je novorojenčke sprejela in začela z umetno prehrano. Poročilo bolnice pravi, da je razvoj otrok normalen. Tudi mati se nahaja v normalnem stanju. Zakonca Ponder sta poročena 21 let. Poleg teh četvorčkov imata osem ostalih otrok, ki pa so bili rojeni kot poedinci. "S temi četvorčki je sedaj moja hiša polna," se je poslovil od bolnice Ponder, da se vrne k svoji ženi, ki je bila pod domačo bolniško oskrbo. Okrnite v poslovanja uradov za brezposelncstno prijavo Vodstvo državnega ustroja za brezposelnostno podporo v Co-lumbusu je pred kratkim sporočilo v javnost, da se začetkom januarja meseca t. 1. okrne njegov delokrog v manjših naselbinah, kjer je zahteva za brezposelnostno podporo ali prijavo za namestitev na službeno mesto, zelo majhna. S tem ukrepom si bo država prihranila na tisoče dolarjev. Prizadeti uradi bodo odprti le delni čas ali pa bodo pridruženi bližnjemu okrožju. Okraji, ki bodo tozadevno prizadeti, so: Kenton, Shelby, Upper Sandusky, West Union, Napoleon, Galion, Paulding, Georgetown, Ze'nia, Carrollton, Marys-ville, Circleville in Bryan, urada V Eaton in Batavia pa bosta popolnoma zaprta. Teh uradov je bilo širom Ohio 82 do sedaj, ali 28 več kot pa jih je bilo v februarju 1946, največ pa jih je bilo po novembru 1946, ko je število doseglo 90 teh uradov, ki so bili vsi zaposleni radi vračajočih se veteranov v civilno življenje. J # enakopravnost stran 3 Vatikan in Slovenci (Nadaljevanje) Najbolj značilni pa so bili napadi na krščansko socialno delavsko organizacijo Jugoslovansko strokovno zvezo. To je bila neodvisna strokovna organizacija, ki se je ravnala po težnjah in zahtevah svojih članov, in prav zaradi te neodvisnosti se je sprožila proti njej ostudna gonja. Najprej so ustanovili pod vodstvom kaplana Križmana režimsko delavsko organizacijo "Zvezo združenih delavcev." Ker je bila ta organizacija navadna kopija Jugorasa (Jugo-slovenski radnički savez), ki ga je Stojadinovičev režim ustanavljal po vsej državi, v Sloveniji, zanje izprejencev in pod-kupljencev, seveda ni mogla inaeti pristašev. Zato so hoteli Jugoslovansko strokovno zvezo Uničiti s tem, da so jo dali na seznam "rdeče boljševiške nevarnosti." Pojavljale pa so se tudi nove klerikalne organizacije. Tako je v začetku leta 1938 izšel letak, ki ga je podpisal prelat Janez Kalan. V tem letaku je bilo med drugim rečeno: "Saj slišite, da križe podirajo ; samo še čakajo in' se pripravljajo, kdaj bodo mogli planiti tudi po cerkvah, da jih po-žgo in podero. Katoličani naj to divjanje tako mimo gledamo? Ali ima pri ng,s res satan fcrez primere gorečnejše apostole kakor Bog ? Katoličani! če si prijatelj Kristusov, stopi v Četo Kristusovo. Vsak naj prispeva svoj delež. Vsak mesec boš daroval en dinar, kdor more da-jpti več, ima več zasluge. Razdeljeni boste po desetericah. Pre- želi lim se seznaniti z Hrvatico ali druge narodnp-dob?,?,; žensko, brez otrok. Mora biStl bo'^laana^Klter'olSn,NobeL°ne ime S n^s!ov%oT'™ brfk^ C/o Enakopravnost, 6231 s? Cleveland 3, Ohio. - TEKOM ČASA, ko se Zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil ysa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil 2 novim. Vam ni treba imeti določenega dowovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 6% obresti sprodaj imamo kontrakte, plaC-•»jivi mesečno, na zemljišča. $400 do $2500. D. L. KRUEGEH 111 W. Washington CEntral 8-5225 jeli boste sprejemnice in o priliki se zberemo. Ta armada se bo zbrala po' vsem katoliškem svetu." Prelat Kalan je bil sploh znan kot organizator raznih fantastičnih družb: "Sveta.vojska," "Unio catolica," "Slavia catolica" itd., ter raznih fantastičnih družb: njegova "Četa Kristusova" pa je zelo značilna za tiste čase. Šef vlade, ki so ji bili kleri^ kalci najmočnejša opora, je obiskoval najprej Rim, v začet-, ku leta 1938 pa se je podal tudi v Berlin. Takrat so režimski listi, zlasti pa klerikalni v Sloveniji, z velikim zadovoljstvom poudarjali, da bo njegov sprejem v Berlinu skoraj tako slovesen, kakor je bil prej Mussolini jev. Obširno so opisovali ves spored sprejema, s posebnim zadovoljstvom pa so poudarjali, da bo Stojadinovič iz Berlina odpotoval tudi v Essen, kjer si bo ogledal Kruppove tovarne, in da bo tako za Mussolini jem prvi inozemski državnik, ki mu bodo razkazali mogočno nemško kovačnico orožja, XIV. Slovenski klerikalci so postali še večji ljubljenci Vatikana, ko je bila Jugoslavija popolnoma vprežena v jar^m fašistične osi. Slovenske romarje, ki sta jih meseca maja 1939 pripeljala v Rim ljubljanski škof in predsednik katoliške akcije, je sprejel papež v posebni avdienci, česar so bile deležne le redke romarske skupine. Na "kongresu Kristusa kralja," ki je bil meseca julija v Ljubljani, pa je papežev odposlanec poudarjal, da imajo katoliški ideali najboljši izraz v slovenskem narodu. Ko je Vatikan tako izražal Isvoja priznanja slovenskim kle-irikalcem, prav gotovo tudi ni varčeval s svojimi nasveti in navodili za njihovo gibanje, ki je bilo v nekaj mesecih pred vojno bolj živahno ko prej v nekaj letih. Veliki shodi, tabori in kongresi so se kar vrstili. Tako je bil junija v Ljubljani tabor katoliškega delavstva, čeprav ■ je imel režim že nekaj let svojo protirazredno delavsko organizacijo. Na taboru sta govorila predsednik vlade Cvetkovič in dr. Korošec, ki sta predvsem nagla-šala, da se bosta Nemčija in Italija ozirali na svobodo, neodvisnost in meje naše domovine, ki nas z obema državama vežejo v trajnem sosedstvu. Potem je bilo v Ljubljani veliko zborovanje županov, kjer je postal dr. Korošec častni občan 322 slovenskih občin. Tudi na tem zboro vanju se je le malo govorilo o notranjih, zato pa tem več o zunanjih političnih dogodkih. Sledili so: mladinski tabor v Mariboru in Novem mestu, v Ptuju s proslavo 700-letnice mi-noritskega samostana združeni kongres bratovščine tretjeredni-kov, v Konjicah tabor Dijaške zveze, tabori in skupščine Zveze slovenskih fantov in deklet, Prosvetne zveze, klerikalne učiteljske organizacije Slomškove družbe itd. WANTED TO RENT ^ Adults need 5 or 6 rooms un , furnished, heat optional. 15 years ^t present address. Prefer N.W EAstgate 7-7169 between 4 and 7 p. m BUSINESS OPPORTUNITY RRIER—Large Cleaning Store. Well established business. Est. V ^pBrs. All equipment. Storage auit Modern 5 room apartment. nil u bath. Automatic oii heat. 2 car garage. S. W. side. ' or sale or rent. Bishop 7-2860 Te manifestacije so bile vzporedne z akcijo klerikalnega vodstva, predvsem Korošca, da bi slovenski klerikalizem dobil svojo oboroženo milico. Vse je bilo že urejeno, a po sporazumu Cvetkovič-Maček, ko je Maček osnoval svojo Seljaško zaščito, so se vatikanski hegemonisti z dvorom na čelu ustrašili za svoj prestiž, če bi še slovenski klerikalci formirali svoje oborožene enote, čeprav bi bil cilj enot isti kot Mačkove "zaščite"—preganjanje in aretacije vseh naprednih ljudi. Korošec je zaradi tega začel iskati močnejše stike s Hitlerjem (preko Slovaške), a v notranjem področju še bolj zaostril borbo proti ijaprednim silam. Pri napadih na razredno delavsko gibanje in na vse odločne protifašiste so klerikalci krepko podpirali vlado ter skrbeli, da tudi Slovencev ni manjkalo v koncentracijskih taboriščih, ki so bila postavljena, da bi se z njimi dušilo ogorčenje nad zlorabo in sram,otenjem ideje narodnega sporazuma in nad izdajstvom domovine. Da bi prikrivali to izdajstvo, so se klerikalci v svojih listih na široko razpisali o nevarnosti komunizma, napadali so združitev naprednih političnih skupin v Ljudsko fronto itd. (Dalje prthodnjič) MOJ OBISK JUGOSLAVIJE JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. L PUŠKARSKA ŠOLA V KRANJU Že v 1947 letu prevzeto podjetje Puškama v Kranju se je pod upravo invalidske organizacije že močno razvilo. Prej navadno obrtno-uslužnostno podjetje, ima najboljše pogoje, da se razvije v močno puškarsko industrijo. Za to pa so predvsem potrebni strokovni kadri, ki jih je treba šele vzgojiti. Upravni odbor podjetja se je odločil, da Ob vsestranski pomoči glavnega odbora Zveze VVI v Ljubljani ustanovi posebno 4-letno puškarsko šolo v Kranju. Svet za prosveto in kulturo v Ljubljani je s pose onim odlokom odobril ustanovitev te šole, ki bo internatsko urejena v prostorih Tekstilne industrijske šole v Kranju. Teoretični pouk bo ta šola imela v prostorih Šole za učence v gospodarstvu v Kranju, praktično pa bodo učenci delali v Puškami, kjer so zanje že pripravljeni prostori z mizami in vsem potrebnim orodjem. Trije puš-karski mojstri iz podjetja pa so določeni, da bodo vodili praktični pouk. Novo osnovano šolo bo vodil puškarski strokovnjak Janko Ravnik. V prvi letnik bo sprejetih 15 učencev. Med prijavljenci je tudi 7 invalidov. Istočasno pa bo sprejetih v tretji letnik te šole 15 absolventov 2. letnika kovinarske industrijske šole, ki se bodo specializirali za puškar-stvo. Puškarska šola, ki se začne 15. septembra v Kranju je najlepši primer, kako mora tako podjetje kot je Puškama v Kranju, ki se razvija v pomembno industrijsko podjetje, skrbeti za naraščaj, ki mu je potreben za nadalnji razvoj. (Nadaljevanje) Ob dveh popoldne smo se obrnile nazaj proti Ljubljani, do-spevši čez most Sv. Janeza, smo se ustavile in vzele na avto moškega srednjih let, ki se je izkazal pravzaprav za prijatelja- moje spremljevalke, Mare Bestar. Bil je Jože Kozak, član triglavskega filma in brat Ferdo Kozaka, avtorja igre "Vida Gran-tova," katero smo vprizorile Progresivne Slovenke za našo 16-letnico. Potem, ko nam je bil predstavljen, je pojasnil, da je pravkar zamudil bus in se torej mislil podati na pot peš s svojim nahrbtnikom. Tekom vožnje proti njegovemu domu, smo se razgovarjali o hribolaztvu, njegovem priljubljenem športu; bilo je prav zanimivo poslušati ga, kako je prvi plezal na vrh Triglava. Toda prijetna družba ni trajala dolgo, kajti ko smo dospele v Srednjo vas, je dejal "Tu me pa lahko spustite dol," in smo se ustavile pred zidano hišo, obdano z lepim vrtom. Potem, ko je nas povabil na obisk, smo odbrzeie naprej proti vasi Brašče, ki se nahaja visoko na gori, kakih 16 kilometrov od Brežic in je znana božja pot. Ko smo se vozile po tem strmem klancu, sem premišljevala, kako pridejo ljudje gor in dol po tej strmini. Zagledale smo v vole vprežen voz, ki je čakal na vrhu, dokler nismo me prišle gor in je mogel voznik navzdol. Ob misli, kaj bi se zgodilo, če bi se bili srečali sredi pota, sem se kar stresla, ker je bila pot komaj dovolj široka za en voz, kaj šele za dva. Med vojno so naciji in kolabo-ratorji pobili vse moške v tej vasi, katero so bombardirali in požgali do tal. Žene z otroci so v nočni temi pobegnile v sosednje vasi in se tako nekatere rešile in druge zopet ne, ker so jih polovili in jih je zadela ista usoda, kot može. Ob času mojega obiska so na majhni žagi žagali les, da zopet postavijo domove. Tudi otroci so pridno pomagali čistiti razvaline. V pogovorih so nam možje potožili, da nimajo potrebnega orodja in da jih zato vzame delo toliko časa. Videle smo res, da delajo vse na jako primitiven način, toda to jih ni oviralo. Vprašale smo otroke, zakaj niso v šoli in so dejali,