Vreme Pretežno jasno bo in hladno. Ce malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Murska Sobota Vnovično sojenje Milici | M a koti v Murs Soboti Str. 3 Zaradi Sopsa od prvega aprila strožji režim na meji s Hrvaško Str. 6 Šiba ATVP oplazila Morales Str. 8 Peklar spet nič ne ve Tina Gorenjak: "Ljudje smo f preplašena bitja — S Fidžija v Prlekijo Prostorsko planiranje Str. 10 Pogovor s trikratnim jubilantom Nacetom Kustecem Str. 17 Dobro sode- lokalni ravni. 12 venske in avstrijske vojske Str. 19 Privrženci Mure prek foruma grozijo vodstvu kluba Skočil v mrzlo vodot da bi ^il življenje Kam je šlo 6,5 milijarde tolarjev? Str. 23 Poenostavitev postopkov za gradnjo Na podlagi dveh novih zakonov (Zakon o urejanju prostora /Uradni list RS št. 110/02 in popravek 8/03/ in Zakon o graditvi objektov /Uradni list RS št 110/02 in popravek 8/03>, ki sta bila sprejeta konec lanskega leta, s« se pri urejanju prostora spremenili določeni postopki in dokumentacija, ki je potrebna za začetek gradnje. naročnik Bakovska cesta kot španski 4 Z AMUALIW 3. april 2003 - VESW ' Stara metla drugače pometa V Avstriji te dni najbolj odmevajo vojna v Iraku, nezadovoljstvo z novimi vladnimi reformami in senzacionalni koncert Michaela Jacksona Nova vladna koalicija se je odločila za konkretne varčevalne ukrepe - dvostopenjska davčna reforma in postopna odprava predčasnega upokojevanja sta težišči nove koalicijske pogodbe. Obe reformi bosta začeli veljati 1. januarja 2004. Z začetkom prihodnjega leta bodo vsi dohodki prebivalcev, ki bodo nižji od 14.500 evrov na leto, oproščeni vseh davkov. Z reformo naj bi davčne zavezance v Avstriji razbremenili za skupno trt milijarde evrov letno. Spremembe se obetajo tudi pn sistemu zdravstvenega zavarovanja Avstrijci se bodo morali sprijazniti s tem. da bodo ob obisku zdravnika v prihodnje morali plačati nekaj tudi iz svojega žepa m vsega ne bo več poravnalo zavarovanje. Vsak obisk pri splošnem zdravniku bo stal Avstrijce 5 evrov, pri specialistu pa 10 evrov. Novi pavšali bodo prinesli v proračun 100 milijonov evrov. Načrtujejo tudi varčevanje pri zdravilih in zavarovalnicah. Zdravstveno zavarovanje se bo za zaposlene podražilo za 3,60 evra mesečno. Kaže pa, da bo vlada zvišala tudi davek na naftne derivate, dizel, kurilno olje in plin, poleg tega pa se bo prihodnje leto najbrž podražila nalepka za uporabo avstrijskih avtocest. Cena bencina bo poskočila za šest centov, dizla pa za pet centov po litru - pri povprečno velikem rezervoarju to pomeni od 2,5 do 3 evre več ob vsakem polnjenju rezervoarja Veliko organizacij že protestira predvsem proti socialnim reformam in opozarjajo na neizbežne posledice, ki jih bodo prinesle spremembe, kajti če socialnih pomoči ne bo več izplačeval državni zavod, ampak bo to preneseno na posamezne dežele, bo to pomenilo, da bodo brezposelni prehitro oziroma takoj ’. postali tudi revni Prenos pristojnosti z državne ravni na dežele še ni dokončno dorečen. Socialno pomoč so dobivali brezposelni, ki jim je že bila izplačana pomoč v primeru brezposelnosti, ki traja minimalno šest mesecev. Ko je ta pomoč prenehala, so tisti, ki se v tem času niso zaposlili, dobivali socialno pomoč. V preteklih letih je dobivalo v povprečju socialno pomoč 82.000 Av-^ Strijcev. V nacionalnem varnostnem svetu so se štiri parlamentarne stranke končno zedinile in oblikovale skupno stališče glede vojne v Iraku. Obžalujejo vojaško posredovanje v Iraku brez pooblastila Združenih narodov in poudarjajo, da mirna rešitev težav sedaj ni več mogoča Zvezni kancler Schussel Še pojasnjuje, da je za vojno odgovoren tudi Saddam Hussein. Zeleni in socialni demokrati so bili ostrejši, a niso dobili dovolj podpore. Socialni demokrati menijo, da je vdor ameriških in britanskih vojaških enot v Irak kršitev človekovih pravic. Gusenbauer še poudarja nevtralnost Avstrije: »V vojni je Avstrija nevtralna in ne sme sodelovati pri dejanjih, ki bi k vojni kvečjemu prispevala.« Wolfgang Schussel je po zasedanju poudaril pomemben dosežek Avstrije, ki je uspela, da v tej težki situaciji na mednarodnem prizorišču nastopa z enotnim mnenjem. Končajmo pa bolj veselo Kralj Popa bo nastopil v kraju Ischgl 13. aprila bo Michaelov prvi koncert na snegu, in to kar na višini 2.200 metrov, obenem bo pa predstavil dobrodelen projekt za otroke. B. L. Je Pomurje s slabo ocenjenim programom na dobri poti? Usklajevanje regionalni! prioritet z državnimi Kam je šlo 6,5 milijarde tolarjev in kako je bil denar porabljen? d j: Enotni programski dokument v slovenskih regijah je pogodba med Republiko Slovenijo In Evropsko komisijo o porabi evropskih sredstev v letih 2004 do 2006. To pa je tudi pogodba o naši prihodnosti in razvoju posameznih slovenskih regij, zato so se v ponedeljek v Murski Soboti na delovnem sestanku srečali predstavniki vlade, ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač in lokalnimi predstavniki, da bi uskladili regionalne prioritete z državnimi ter se čim bolje pripravili na črpanje evropskih sredstev iz različnih skladov. »Enotni programski dokument je pogodba o razvoju,« je razložila državna sekretarka mag Andreja Jerina, Kot so pokazale raziskave, pa Slovenija za članicami Evropske unije veliko bolj zaostaja na področju gospodarstva kot na socialnem in okoljskem področju, zato bo prioriteta v prihodnjih štirih letih dvig konkurenčnosti in gospodarske krepitve regije In kako se bo izvajal EPD’ Le-ta je podrejen evropskim pravilom igre, časa pa je malo, tn leta, in to je čas, ko moramo dokazati, da smo dobro organizirani in znamo usmerjati evropski denar. Ob tem so predstavili tudi različne sklade ter kako priti do evropskih sredstev. Gre za sredstva, ki jih bo Slovenija iz svojega proračuna najprej odlila v evropski sklad, potem pa jih bomo pod določenimi pogoji v prihodnjih letih črpali nazaj. Sedaj gre za triletno učno obdobje, ki ga mora Slovenija dobro izkoristiti. V tem času pa gre tudi za krepitev gospodarske moči regije in inovacijske sposobnosti posamezne regije Take usmeritve zastopa evropska razvojna politika Ministrica Kovačeva je poudarila, da je Pomurje na dobri poti m da je nekaj projektov že zasnovanih, pohvalila pa je tudi Rudija Cipota in močne pomurske lobije. V pomurski regiji niso zadovoljni s sredstvi, ki so jih dobili, in sicer za neposredne spodbude 1,2 milijardi tolarjev, za posredne spodbude 5,3 milijarde to- larjev nepovratnih sredstev, nekaj pa je bilo tudi povratnih sredstev Največji manjko je pri projektih za posredne razvojne spodbude. »Pred očmi moramo imeti regionalne kriterije in kakovostno pripravljene projekte,« je odgovorila in dodala, da tudi 6,5 milijarde tolarjev m tako malo, le vprašati se je treba, kam so ta sredstva šla m kako so bila uporabljena? »Moramo iskati razvojne Enotni programski dokument v slovenskih regijah je pogodba med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo o porabi evropskih sredstev v letih 2004 do 2006. Foto: Jure Zauneker prioritete in jih usklajevati s prostorom, kamor vstopamo. Vsaki regiji moramo zagotoviti, da bo prijavljala čim boljše projekte, da se ne bo zgodilo, da ne bi mogli porabiti vseh sredstev, ki so na voljo* Povzetek izvedbenega dela RRP Pomurje 2000 + pa je na kratko predstavil Danilo Krapec Med drugim je povedal, da so pripravili program, potem pa so doživeli kritike, da je neizvedljiv v smislu absorbcijske sposobnosti regije, saj bi za projekte potrebovali 200 mili jarej tolarjev. »Očitali so nam, da smo naredili enega najslabsili razvojnih programov in da smo prevrednotili strateške cilje regije. Vendar, mi smo morali začeti pri dnu, to je pri infrastrukturi « »Ko smo naredili seštevek vseh regijskih programov, je bila vsota visoka kot za proračun Italije ali Nemčije,« je povedala mag. Kovačeva. »Veseli bomo, če bomo vse to, kar je zapisano v razvojnih programih, realizirali do leta 2013 « Spregovorila je tudi o regionalnih razvojnih svete kot o regionalnih partnerjih, s katerimi se bodo pogovarjali in se usklajevali med državo in regijo. Poudarila je tudi da je na voljo ..a 55 milijard tolarjev za nijo za prihodnja tri leh^ to denar, znotraj katete^ ramo vrteti. Vsaka regija p-tudi Pomurje, pa se mofa’T ti, ali gredo sredstva v mene, uspeh pa se merif0 koliko novih delovnih dobimo, koliko se je konkurenčnost... Vnovično sojenje Milici Makoter v Murski Sobo11 Čeferin: »Okužen« £ senat je treba E BAGDAD, WASHING TON - Po vseh informs-O cijah in novostih, ki ^5 prihajajo iz Iraka in za katere ne vemo, ali naj jim verjamemo ali ne, _ saj obe strani navajata svoja stališča, je bila v začetku tedna podana 2 vsaj ena. ki sta jo potr-dih obe strani. Ameriš-Ski vojaki so namreč na eni od nadzornih točk v Iraku streljali na vozilo z iraškimi civilisti, ki se na njihov poziv ni ustavilo Pri tem so ubili sedem potnikov v vozilu, med katerimi je bilo pet otrok Ameriška vojska incident še raziskuje Kot kaže, pa je samomorilski napad, ko je prejšnji teden podčastnik iraške vojske v civilni preobleki z avtom bombo ubil štiri ameriške vojake, vplival na to, da bodo ameriški vojaki previdnejši in tudi civiliste šteli za potencialno nevarnost. kar se lahko konča s še več smrtnimi žrtvami med civilisti. LONDON Prepričanje, da tako od iraških kot tudi od ameriških medijev, vsaj slednji bi jo morali podajati, ne moremo pričakovati resnice o vojni, potrjuje še en primer več. Ameriška televizija NBC je v začetku tega tedna odpustila svojega novinarja Petra Arnetta, ki je za iraško televizijo dejal, da zaradi iraškega odpora in civilnih žrtev bombardiranja v ZDA narašča nasprotovanje vojni Pri NBC so se zaradi teh izjav ustrašili političnega pritiska, čeprav so v začetku še zagovarjali svojega novinarja, ki je konec koncev povedal resnico, ter ga naslednji dan odpustili. Da pa bi se obelodanilo, kako ameriški mediji poročajo o vojni, je korak k temu naredil bri tanski tabloid Daily Mirror, kije novinarja zaposlil in objavil pogovor z njim pod zgovornim naslovom Amerika ga je odpustila, ker je govoril resnico, LJUBLJANA - S prvim dnem tega meseca bodo prve evropske spremembe po referendumu začeli čutiti prebivalci ob f meji s Hrvaško. V veljavo je stopil spremenjen režim prehajanja meje v skladu z maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško. Na podlagi tega sporazuma lahko prebivalci ob meji državno mejo na maloobmejnih in drugih posebnih prehodih prestopajo samo z ustreznimi listinami, po sedaj pa si je te prepustnice od četrt milijona upravičencev priskrbelo le de set tisoč ljudi izločiti! Zagovorniki dosegli preložitev glavne obravnave Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti bi se moralo začeti v torek dopoldne ponovno sojenje 47-letni Milici Makoter, vendar je bilo zaradi zahteve zagovornikov, odvetnikov dr. Petra in Aleksandra Čeferina, po izločitvi sodnikov preloženo za nedoločen čas. Kot je znano, je januarja letos Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavilo sodbo, s katero je bila Mihca Makoter 19 novembra 2001 obsojena na 30 let ' ," .<'1 veljavljeni P za krivo, ker naj b n moža Janka sina Tomija in y terja in njegove soji sodbe niki Vrhovnega af zagovorniki111 kršitve dolo^ ' stopka in janskega stanja, / je sodba Višjeg j boru, s katero možno kazen p k Fi VESTNIK 3 april 2003 AKTUALNO Zaradi Sopsa od prvega aprila strožji režim na meji s Hrvaško Meja, ki postaja evropska KljubSopsu o odprtosti meje s Hrvaško odloča Schengen Ustavno sodišče je zadnje 1 ».da žopj objavilo preso-’1J Spora2um o obmejnem in sodelovanju med ^jo in Hrvaško (Sops) ni /“kl;lcll'i z ustavo. Tako je • urdetnem političnem odsporazuma pomislekih, ali s sporazu-l T ne Prejudiciramo do-m« razmejitve med dr-iZ"" državni zbor 19. julija 1 potrdil sporazum. U radiu sePtembra m ' . komisiia £a njego-1’"f1"8 člani obeh pogo-^W^lazdelon^. Pnuarja 2oo2. 'e|u delovanja se je ^misija sestala sedemkrat, «io epl pa P°drobne|e dolo-em delu, še posebej pa tam, Žvlirn 'Z "treba dogovoriti o ^klh situacijah ob meji. Potk n, '"°1* ^venskega dela meša-skim ^^dar Belec je pomur-Mom, zbranim na koordi-‘ naRazkrizju, sicer zatrjeval, todi nK m’ da Se 01a'Ša naj d mei'’ vendar hkrati prizma ”n'merilo do-h-Ji Nasa branje namreč rešita merjala ob upoštevanju pra evropske unije. »Dela-c * bi,° v skladu s stan- 1 chengena, da ne bi kasneje 1 ' : ic torkovo sojenje niCe z "Utopom nove predsed-Uicga icmtj, sodnic Ok- v Mariboru Ma dišča j,- omenjenega so-Port,In.!je tUd’ Podstavila nove ^da Hitove namestnike. 'e lahko vodia državnega tožilstva v Brbraj ° Ludvik Gornjec nico । n^Ptemenjeno obtož-tin^Gr-. '^^“družbačefe ki jo «ot od-r'n in njp "I "ta dr. Peter Čefe-Ž',aZahJ°V'"" ^k^nder.vlo-kov ToVH ° '■* ‘ločitev sodni-. la tako za predsednico lrX ti p n n tv v p Slovensko društvo Lipa v Miinchnu Dve odmevni prireditvi Slovensko kulturno društvo Lipa v Miinchnu, ki mu predseduje naš rojak Drago Kočar, je nedavno pripravilo dve odmevni prireditvi. Gre za pustovanje, in Sicer prvič v novi dvorani Burgersali Furstenried Kakor skoraj vse prireditve društva Lipa je tudi to obiskalo okrog 280 ljudi. Nekaj jih je bilo tudi maskiranih. Folklorna skupina pod vodstvom Darinke Žgeč je pripravila splet pustnih plesov. Mlada dekleta pod vodstvom zelo aktivne mladinke Daniele Varga so pripravila splet modernih plesov, kar je bilo presenečenje večera. Maski- Med obiskovalci kulturnega večera je bilo največ rojakov iz dežele ob Muri.. Foto: D. K. rani otroci so vsi preK11 de. prav tako pet najkP^ rejših mask. Zunaj kon^ je bil tudi kurent Bratik^ Že drugič nastopil n* Pu .1 nju Za prijetno vzdušji*® je poskrbel ansambel H« f iz Slovenije. Drugo prireditev v 1£lt i so poimenovali Kulturn* Pripravili so jo v pr°sX' rkve sv Jožefa, predsta^1^ se člani Mariborske družbe, za kar je post** y danji član društva Lip1 ' dander Pajtler. Prinesli so tudi za katere je bilo zelo v£ * । manje Nekaj knjig so J1' podarili. »Prišlo je manj ll1**'1 ij' selice, kar je žalostno.11 j moramo s tem spriX ' tavlja Drago Kočar n «1 t; * ra iti ds vo bi na Ql! Vr Beltinski občinski svet Pripravljeni na nov razvojni zagon Letošnji proračun pod streho V Križevcih pri Ljutomeru odprli sodoben krajevni Za občane več storite* in manj poti v Ljutom^1 Denar za opremo je prispevala občina iz (»s th ba kj, na dr bc Občinski svetniki v Beltincih so na svoji zadnji seji sprejeli proračun za leto 2003, ki predvideva za približno 993,8 milijona tolarjev prihodkov, kar je za 18 odstotkov več kakor lani. Največji delež občinskega denarja (okrog ^30 milijonov) bodo v beltinski občini porabili za nove naložbe in vzdrževanje na področju komunale. Sicer pa so imeli pred sprejetjem proračuna enomesečno javno razpravo, v kateri so sodelovala telesa občinskega sveta, odbori krajevnih skupnosti in zainteresirani občani. Pripombe, ki so jih dobili, so deloma vključili v proračun. Povsod računajo, da bodo dobili nekaj državnega denarja. Med pobudami in predlogi članov odbora za proračun, fi- nance in davčno politiko je tudi ta, da naj župan v prihodnje razvrsti uporabne projekte. Da bi izpolnili zapisane roke, priporočajo sodelovanje zunanjih svetovalcev Prav tako ugotavljajo, da so sredstva za otroški vrtec zelo visoka, saj znašajo 160 milijonov tolarjev, zato predlagajo, da se v prihodnje iščejo možne rešitve v racionalizaciji teh stroškov. Vse to so bila dokaj oprijemljiva izhodišča, da so občinski svetniki po drugi obravnavi potrdili predlog odloka o letošnjem občinskem proračunu v višini milijarde in 54 milijonov tolarjev odhodkov. Na ta način znaša proračunski primanjkljaj približno 61 milijonov tolarjev, kar je posledica finančnih terjatev in večjega obsega naložb. Precejšnja bodo vlaganja v študije in projekte za obrtno-indu- strijsko cono v Lipovcih, za kar bodo odšteli 90 milijonov tolarjev. Med pomembnejše kapitalske naložbe štejejo tudi gradnjo kanalizacijskega sistema v občini, v katero so všteti odkup zemljišč in izdelava projektov. To jih bo stalo 40 milijonov tolarjev. Precejšen finančni zalogaj bo tudi zagotovitev primerne oskrbe z vodo, saj načrtujejo nadaljnjo ureditev vodovoda med Gančani in Hraščicami s črpališčem. V ta namen je v letošnjem proračunu zagotovljenih 56,9 milijona tolarjev. Projekt gradnje kolesarske steze iz Beltince do Gančan pa jih bo stal 25,8 milijona tolarjev. K vsemu temu je treba dodati še investicijske odhodke krajevnih skupnosti, ki so se povzpeli na dobrih 81,3 milijona tolarjev. Milan Jerše V Križevcih pri Ljutomeru so odprli prenovljen krajevni urad, kjer bodo občani zaradi informacijske povezave lahko opravljali več storitev in si s tem prihranili številne poti na sedež ljutomerske upravne enote. Z razširitvijo pristojnosti si bodo na krajevnem uradu odslej lahko urejali še vse v zvezi z osebno izkaznico, maloobmejnimi prepustnicami in potrjevali pooblastila za potovanje otrok v tujino, v času zbiranja podpisov pa bodo tu lahko dali tudi soglasje v podporo referendumskim odločitvam. Razmišljajo tudi o možnosti podaljševanja vozniških dovoljenj in vodenju nekaterih postopkov, ki niso neposredni vezani na upravo za notranje zadeve. To je prijava obratovalnega časa trgovin, pravni promet s kmetijskimi zemljišči in zbiranje ali vlaganje vseh vlog ter pomoč pri izpolnjevanju vlog pri vseh postopkih, ki tečejo na upravni enoti. »Naša vizija krajevnega urada je takšna, da postane krajevna pisarna državne uprave m jo bomo ponudili tudi drugim državnim organom Lahko jo hodo uporabili v primeru večjega dela na tem območju. V mislih imam davčno upravo v Časti zbiranja davčnih napovedi, kakšna zaslišanja in delo inšpekcijskih služb O tem jih bomo tudi pisno obvestili,« je napovedal načelnik upravne enote Ljutomer Tomislav Nemec Zaslugo za prvi najsodobnejši krajevni urad od štirih, ki delujejo v upravni enoti Ljutomer, ima občina Križevci pri Ljutomeru, saj je za njegovo opremo primaknila osemsto tisoč tolarjev, svoj prispevek pa je z ureditvijo prostorov, ki jih ima kra- jevni urad v nan kmetijska zadrug* ' reč denarja za r*£LI . remljanje krai< ’ 1 ne zagotavlja. da smo na predlog prišli do ugotovi1'^’. mo obdržati kraieX ramo sodelovati * to in po sklepu d*" ta smo tudi sofid^ mo Zahvald pa b' ski zadrugi, da 1 u ko uredili v dostopnejši '"d'’ dem,« je poved*1 5^ Križev<.i Feliks ra'i pa tudi še vedno vJ« vor o skupnem -ViO du s sosednjo ob •• , pra« so u. ko sodelovanju pr' skega, izrazil1^ / krajevnem uradu h’’ l oda glede n* ’ J valstva m odd a11 deza občinske up L mani možnost« b< ie Pr «1 os ie Pt «1 VČSTNIK -3 april 2003 LOKALNA SCENA sti fr J Tkanje vezi med Cankovo in Gornjim Gradom iK n? it Svetniki podprli projekt I TEMPIRANO 0 d is J ogrevanja z biomaso L’ X* Za večjo izkoriščenost lesnih odpadkov i» (F "• Nedavni obuk cankovske delega-dk v občini Gornji Grad je bil dobra rdliviuiM iskanje možnosti širše-’ipoilarski.-gj sodelovanja. Gor-n^grašku občina se med drugim po-$ sfanctuklm vzorčnim pro jek-toui za izkoriščanje lesnih odpadkov v' nergetske namene. Daljinsko og- f. Moravskotopliški občinski svet Kar za 200 milijonov višji proračun ^nvložil amandma za 1,5 milijona tolarjev * r *1 . ’Leto 2002 je bilo med najuspe v dosedanjem poslovanju Ker k bil lanski proračun naravnan In smo iz držav-'firm pridobili dovolj denarja smo se prijavili na več ^Pisov in uspeli. Za tri večje pro-'e *o so cesta Noršinci-Mlajtinci, v^na naprava v Bogojini in vodo-v Procenkltovclh, pa smo prido * nepot rama sredstva. Za ybčinu je in vsekakor zelo po-1 °’ veHa tudi za gradnjo *e infrastrukturnih objektov,* je Grad hujša stveni dum Murska Sobota 3 1 ^delovanju z občino in ^vno Šolo Grad šolo hujšanja z bjn.1111S P^ilno prehrano in gi-r. 1 dl' zdrave telesne teže. taeV za neke vrste delavnico, qj‘^tžchci kok ob upoštevanju ^cin ir' 'k' ulaVjv s P«drotia mc’ Večno' i ^Sl10 P^Lrišajo znižati od- ■' 1 'U l 'ril1 ,n s tcm prispevati k 1 Alij,m ln ptičuljU nasploh v dvrh delih, in sicer Prehr/1' predavanje o zdravi ■ n, »t ent., pas0 orgam-xh '»n > t '' deiavnosti v telovadnici 'ei„ v'** 1 n ,lJ1hujšanja je Pov,mkov't saj n- med udeleženci »Kul,.mo,i,acija za dosego cilja -'eiesne teže. T. K., foto: T. G. revanje so zgradili s pomočjo programa Phare ter domačih in tujih strokovnjakov. Za kurjavo uporabljajo drevesno skorjo, žagovino in druge lesne odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji v podjetju Smreka, po potrebi pa uporabljajo tudi ničvreden les, ki ga odstranjujejo iz bliž- na seji občinskega sveta v Moravskih Toplicah z optimizmom dejal župan Franc Cipot. Izrečene misli so se seveda nanašale na obravnavo zaključnega računa proračuna za leto 2002. Kot izhaja iz sprejetega odloka, so znašali lanski skupni prihodki dobrih 800,7 milijona tolarjev, skupni odhodki pa nekaj več kot 843 milijonov tolarjev. Upoštevajoč izvirne prihodke krajevnih skupnosti, finančne terjatve in naložbe je negativni saldo sredstev na računih proračuna moravskotopliške občine 12,2 milijona tolarjev. Tega pa so pokrili iz presežka prihodkov nad odhodki v preteklih letih. Prav tako so sklenili, da uporabijo nekaj več kot 21 milijonov tolarjev nerazporejenih sredstev kot namenski denar za pokrivanje odhodkov v letošnjem proračunu. Ravno predlog proračuna za leto 2003, ki so ga svetniki potrdili v drugi obravnavi, pa bo v primerjavi z lanskim precej višji, saj so ga dvignili za približno 200 milijonov tolarjev, torej več kot milijardo tolarjev Ta znesek povezujejo z večjimi investicijami in dodatnimi vin tz javnih razpisov, računajo pa tudi na prodajo občinskega premoženja, kar naj bi se zgodilo ob prodaji parcele za gradnjo že dolgo načrtovanega zdravilišča Rimska Čarda. Tako bi letos začeli s komunalnim opremljanjem tega zemljišča. Sicer pa si v občini veliko obetajo od nadaljevanja gradnje vodovodnega sistentf v Prosenjakovcih, s katerim bi se povezali z Motvarjevci in Selom. Gre za nadvse pomemben projekt, ki bo omogočil boljšo oskrbo prebivalcev s pitno vodo. TTT * Na seji so po drugi obravnavi sprejeli tudi predlog letošnjega proračuna, ki bo »težak« nekaj več kot 416,7 milijona tolarjev, in ustrezen občinski odtok. Ker se bodo odhodki povzpeli na dobrih 529,1 milijona tolarjev, bodo primanjkljaj pokrili s prejetim vračilom danih posojil in prodajo kapitalskih deležev. V tej zvezi bodo skušali pridobiti tudi denar iz programa Sapard in okoljskih programov, da bi omenjeno naložbo čimprej končali. Nič manjši pomen ne pripisujejo razširitvi vseh osnovnošolskih prostorov v občini, saj je pred durmi uvedba devetletke. Velja omeniti, da je župan Franc Cipot vložil tudi amandma za 1,5 milijona tolarjev dodatnih sredstev. Ta bi porabili za Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti (milijon tolarjev) in za gradnjo športnih objektov v občini Moravske Toplice (500.000 tolarjev). Milan Jerše Soboški svetniki spomladansko umirjeni Obdobje, ki ga Sobota še ni imela Svetniki mestne občine Murska Sobota so se nedavno sestali na peti seji sveta. Razpoloženje je bito umirjeno, saj svetniki skoraj niso zapuščali svojih sedežev. Čeprav se je na seji v glavnem vse vrtelo okoli denarja, saj so razpravljali o odloku proračuna za letošnje leto in zaključnem računu za lansko leto, sta točki potekali brez pripomb svetnikov in bili soglasno sprejeti. Tako so se strinjali s predlaganimi prihodki in odhodki proračuna mestne občine, ki znašajo 3 milijarde in 179 milijonov tolarjev, ter z vsemi načrti razvojnih programov, ki so priloženi temu proračunu. Kot je povedal Slavko Domjan, vodja oddelka za proračun in finance, se predvideni prihodki povečujejo pri prodajah zgradb in stvarnih zemljišč, skupaj za 9 milijonov, povečala pa se bodo tudi sredstva Fundacije za sport za sofinanciranje igrišča pri OŠ Ill v višini 2 milijona tolarjev, prav toliko se bo dobilo od Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje prostorskih aktov. Zmanjšujejo pa se sredstva finančne izravnave, in sicer za 12 milijonov, tako bo mestna občina v letošnjem letu deležna 34,759 milijona tolarjev. V drugi obravnavi proračuna so upoštevali vse pripombe iz prve obravnave, hkrati pa zapisali, da so vsi predlogi vključeni na račun zmanjševanja oziroma racionalizacije drugih postavk, saj bi bilo kakršno koli povečanje prihodkov proračuna nerealno. Stefan Puhan, predsednik nadzornega odbora, je ob tem dejal, da na proračun nimajo nobenih pripomb, mestno upravo pa je opozoril, da naj storijo vse, da bodo planirani prihodki čim bolje realizirani, odhodki pa racionalni. Obravnavali so tudi zaključni račun za lansko leto, ko so bili prihodki realizirani v višini 95 odstotkov, odhodki pa 95-odstotno. Manjša pa je bila realizacija transfernih prihodkov, opozorili pa so tudi, da naj M1KK posluje racionalneje. Opozarjali so tudi na likvidnostne težave, ki jih ima proračun v prvem polletju zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov. To je bil vzrok, da so lani marca najeli likvidnostni kredit, ki pa so ga do konca oktobra že odplačali. Sicer pa so govorili tudi o prerazporeditvi sredstev v lanskem letu, tako so več sredstev od planiranih namenili za zbirni center za odpadke, za javno razsvetljavo, oskrbne stroške v socialni ustanovah in druga vzdrževalna dela na komunalnih objektih, zmanjšali pa so investicije v kanalizacijsko omrežje v krajevnih skupnostih in transfer v zdravstvo. Na pobudo svetnika Ivana Obala so na seji svetniki prejeli tudi natančno analizo prihodkov in odhodkov proračuna za Štiriletno obdobje prejšnjega mandata. Župan Anton Slavic je minulo obdobje desetih let ocenil kot odlično, saj gre za obdobje, ki ga Sobota v svoji zgodovini Še ni imela in ga bo težko ponoviti. •Prednost smo dali osnovnim življenjskim razmeram, končano imamo infrastrukturo, urejeno šolstvo, otroško varstvo, brez velikega hrupa smo gradili stanovanja... in še kaj« Te analize pa na seji niso javno obravnavah pa tudi novinarjem je za enkrat še niso dali. Vodja oddelka za proračun in finance je pojasnil, da bomo dobili analizo tudi novinarji, ko bodo grafe v obsežnem poročilu naredili v barvah. Prav gotovo pa davkoplačevalce mestne občine Murska Sobota zanima, kako se je v prejšnjih letih trošil njihov denar njih gozdov. Odločili so se za ločeno zbiranje odpadkov, gradnjo čistilne • naprave in kotlarno na lesne odpadke. Zdaj z njimi ogrevajo stanovanja in lokale v Gornjem Gradu. To so vsekakor dobre izkušnje tudi za občino Cankova, kako priti do cenejšega ogrevanja. Temu je namenjen projekt o varčevanju z energijo in zmanjšanju emi sij dimnih plinov v okolje. Gre za študijo o izkoriščanju biomase in solarne energije v cankovski občini, Id jo je pripravila firma RE-1NG tz Murske Sobote Njen direktor Jože Brdnik je na seji občinskega sveta podrobneje pojasnil prednosti tega projekta, ki naj bi prestal ognjeni krst ob gradnji in obnovi Osnovne šole Cankova. Ta dela namreč Že potekajo, saj za nedeljo predvidevajo položitev temeljnega kamna. Z gradnjo kotlovnice na biomaso v šolski kleti bodo omogočili ogrevanje sosednjih stavb in solarno pripravo tople vode. Poleg šole nameravajo na ta cenejši ogrevalni sistem priključiti še več okoliških zgradb, kot so občinski prostori, cerkev, župnišče, lekarna, otroški vrtec ter zdravstveni in vaško-gasilski dom. Celotna vrednost investicije znaša nekaj več kot 44,1 milijona tolarjev. Ker računajo, da bodo pridobili 15 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, zlasti iz ekološkega sklada, delež občine pri gradnji cankovske šole pa je dobrih 10,3 milijona tolarjev, bo treba zagotoviti še 20,8 milijona tolarjev. Dogovorjeno je, da se kredit v večjem znesku porabi za delež pri Osnovni šoli Cankova, morebitna sredstva iz sosednje Avstrije, ki je že doslej namenjala ekološkim projektom precej denarja, pa bodo nedvomno povečala rentabilnost oziroma uspešnost investicije. Milan Jerše Alojz Žvorc, predsednik Sekcije gradbenikov OOZ Murska Sobota: Mi smo pri sosedih konkurenčni, saj so naše cene še vedno nižje. Zadnje čase smo se srečevali s kolegi gradbinci iz Avstrije in pozanimal sem se: njihova ura mizarja je 43 evrov, pri nas je 20 evrov. Vemo, da se bodo v El' cene dvignile, toda znamo delati, smo pridni kakovost dela drugih gradbincev ni dosti boljša od naših - 60 do 70 odstotkov sedanjih firm je sposobnih ponuditi ustrezno kakovost, »prekratki* smo le pri tehnologiji in transportnih sredstvih. V Pomurju imamo že tradicionalno veliko dobrih gradbincev. Avstrijci so se tudi bali, da bo velika migracija delovne sile po vstopu na evropski delovni trg, toda to se ni zgodilo. Delavec išče delo okrog svojega doma, naši ne bi radi šli od doma, taki so.* Mag. Zdenka o■HM Kovač, ministrica za strukturno po- litiko in re- । gionalni razvoj, o tem, za- kaj so iz Ljubljane v Mursko Soboto prispeli z enourno zamudo: •Avtomobil ni našel poti, šli smo čez Ptuj in petkrat smo se morali Obračati.« Rudolf Hor- ^riMH|M vat, podžu- ■' pan Mestne občine Mur- ul? ska Sobota: Potem ko so v Vestniku objavili plačo, ki jo dobim za delo podžupana, so mi le-to pri zadnjem izplačilu zmanjšali,-Anton Slavic, župan Mestne občine M. Sobota, o tem, kaj se dogaja z (ne)gra-dnjo trgovskega centra TUŠ ob Bakovski cesti, zakaj občina ne izda dovoljenja in kako si bomo natočili čistega vina: »Jaz poslušam in marsikaj preberem. Vedno.se kaj išče. To so neresne zadeve in medije prosim, naj na tak način ne vznemirjajo občanov in naj jih ne zavajajo Bodimo enkrat resni. Ne gre za to. da mi ne bi dali dovoljenja, gre za strokovna usklajevanja med mestno občino in investitorji. Glejte, Bakovska cesta je vedno bolj obremenjena. TUŠ pa bi lahko že tri leta gradil v Murski Soboti, k jer je bila nekoč Jekloteh-na, saj smo tudi posebej zanj sprejeli zazidalni načrt, pa se ne zgodi nič. Pojavljajo pa se podjetja ki zamenjujejo zemljo v centru Murske Sobote in gredo raje na periferijo. Povedal sem to, kar vem, ob tem, kar berem, pa mi gre malo na hudo.« A. Nana Rituper Rodež Danilo Kra-pec, direktor I RRA Mura, o tem, zakaj ue dobijo sreds-tev: Ir; »Mi imamo dobre projekte, samo jih ne ““ znamo zaviti v tak celofan, ki bi jim bil všeč, in bi lahko z njimi kandidi rali za evropska sredstva « 6 GOSPODARSTVO 3. april 2003-VEST« Zakon o graditvi objektov v praksi Podpira najmočneje in dopušča sivo ekonomijo Novi zakon prinaša dobre in slabe stvari, prav gotovo pa občutijo večje spremembe in finančne obveznosti manjša gradbena podjetja bolj kot velika Tudi pravna ureditev gra ditve objektov je z januarjem 2003 v celoti usklajena z evropskimi predpisi, čeprav je doseglo slovensko gradbeništvo mednarodno primerljivo strokovnost in kakovost že mnogo prej. Dejstvo je, da bo odslej bolj izostrena odgovornost, večji bo nadzor nad izvajanjem del, pridobitev gradbene dokumentacija pa naj bi bila lažja. V praksi so se gradbeniki že srečali z novo zakonodajo - vse pa kaže, da so na zahteve bolj pripravljeni izvajalci kot tisti v pisarnah po občinah in upravnih enotah. Zavarovalniški lobiji, siva ekonomija in neznanje občin Zakon zajema projektante, strokovne službe, ki opravljajo nadzor, izvajalce in inšpekcijske službe Alojz Žvorc kot predsednik sekcije gradbenikov pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota (sedež podjetja ima v Martjancih) je sodeloval že pn pripravi zakonodaje; žal pripombe tistih, ki delajo v praksi na terenu, niso bile sprejete in vnesene v novi zakon »Nekaj so prepisali iz evropskih zakonov, vendar novi zakon še vsebuje nekaj socialističnega. Že na začetku opredeli vse subjekte v gradnji, kdo je kaj, opredeli enostavni, manj zahtevni in veliki objekt. To je pozitivno. Negativna novost je dodatni strošek z zavarovanjem objekta pred odgovornostjo, ki bo močno prizadel predvsem male izvajalce, ki imajo po 20 ali 30 zaposlenih.'^ Alojz Zvorc je že 30 let v gradbeništvu; najprej je bil zaposlen v SGP Pomurju, 12 let kot vodja gradbišč, 6 let j e vodil lesni obrat, že 12 let pa ima zasebno podjetje. Ugotavlja, da so začeti prav zadnja leta vzporedni stroški dela v gradbeništvu močno naraščati. Kot izvajalec sem objekte zavaroval že prej, kajti pametno je, da zavaruješ sebe, saj nikoli ne veš, kaj se zgodi na gradbišču. Zdaj je to za vse obvezno: za projektanta, nadzornika in izvajalca gradbenih del Najnižja vsota, za katero je objekt lahko zavarovanje 10 milijonov tolarjev Torej preden gre izvajalec na gradbišče, mora to zavarovati pri zavarovalnici. Zavarovalnica pa je postavila previsoke vsote za rizik, imam občutek, da zavarovalnica izkorišča 30. člen tega zakona in skuša priti na lahek način do denarja 33. Člen ho vzel gradbincem precej denarja. Podobno je z lanskim zakonom o varstvu pri delu, ki ga je po mojem prav tako vsilil zavarovalniški lobi.« Trg je premajhen za vsa gradbena podjetja in gradbene delavce, zato obrtniki sumijo da se na tako prefinjen način opravlja tudi selekcija na trgu - v konkurenčnem boju enako dobrih bodo preživeli le naj večji in najmočnejši Prav tako pa jim ni všeč, da se je v novem zakonu obdržala »nepravilnost« iz starega zakona: gradnja v lastni režiji. Tega namreč zahodna Evropa ne pozna in za tem se skriva siva ekonomija. Po Žvorčem mnenju se pri nas še okrog 30 odstotkov objektov zgradi na takšen način Zidarski mojstri ib tesarji so imeli v preteklosti probleme, ker kljub poklicni usposobljenosti niso mogli dobiti dovoljenja, da so odgovorni oziroma vodje gradbišča. Po novi zakonodaji pa lahko tisti, V kazenskih določbah Zakona ograditvi objektov so predvidene dokaj visoke kazni, če izvajalci nebodozavara^ odgovornosti po 33. členu zakona. Za izvajalce znašajo kazni od dveh do petih milijonov, za projektante pa do sedem milijonov tolarjev. So sedanja gradbišča že zavarovana po novem zakonu? ki je opravil mojstski izpit, dobi tudi to dovoljenje. Zaenkrat še ne velja, da bi zaradi novega zakona o graditvi objektov, ki združuje lokacijsko in gradbeno dovoljenje, izvajalci in investitorji hitreje pridobili ta dovoljenja. Projektanti vedo povedati, da je sedaj več poti kot prej. Prej je bila lokacijska dokumentacija, zdaj je lokacijska informacija, postopek je po ke, ki preštudirajo zakonodajo polnoma enak oziroma traja še pripravijo podjetje na nove dlje časa, ker mora iti po potrdi- la v matično občino, kjer se ^radi objekt, nato pa še na pristojno upravno enoto Ker ni podzakonskih aktov, kjer bi bilo vse bolj natančno opredeljeno, so se v zadnjih treh mesecih izvajalci srečevali s številnimi nejasnostmi; brez ustreznih informacij so bili tudi tisti, ki izdajajo gradbena dovoljen ja, prav vse-občine pa še nimajo ustreznih kadrov in ureditvenih načrtov. Zaradi pravne praznine zmeda in negotovost Problem je tudi z gradbeniki samimi, saj se »nočejo« seznaniti z novim zakonom. Toda sprotno informiranje z novostmi in predpisi je neizbežno tudi za gradbince; poleg zakona o graditvi objektov je nov tudi zakon o var stvu del na premičnih gradbiščih: npr. kabli, ki so jih doslej uporabljali, ne ustrezajo več predpisom. Ko pnde inšpektor, bo prepozno, kajti kazni so visoke. Veliki izvajalci imajo svoje pravne službe, svoje strokovnja- v z I-sl v ti & g si il n n o Šl k «1 P Sl H: ki st a predpise. Segrap do danes ni imel neposredne izkušnje z novim zakonom, kajti ta čas delajo še na objektih, za katera so dovoljena pridobili še po starem zakonu. Največji izvajalec gradbenih del v tem delu Slovenije SGP POMGRAD zatrjuje, da za njihovo podjetje novi zakon o graditvi objektov ni prinesel bistvenih novosti, saj so dejavnost že prej prilagodili vsem sodobnim evropskih zahtevam »Kljub temu pa kot pozitivno jemljemo dejstvo,da je no vi zakon o graditvi objektov poostril pogoje za vse udeležence gradnje glede strokovnosti udeležencev ter definiranja zahtevnosti objektov, kar pomeni, da bodo po novem objekte različnih zalite- vnostnih stopenj lahkot rali, izvajali in nadzira bjekti z ustrezno nim kadrom, ki nak'T| ga zagotavljajo primerit njo kakovosti in Novi Zakon o graditvi ■. poudarja tudi vlogo ja, ki se mora še nekoliki neje vključevali v jaze izvedbe, vendaff tudi bojazen, da se '--j stitorji teh obvezno^p^ ta način, da jih bodčrf^ no in verjetno za nesli na izvajalca, največkrat zaradi ž' n osti moral sprejeti f tf polnitev teh obvezno sredno zaračunali '*^3 nam je pojasnil Tadej 1 I rektor SGP POM6RA0 Kot negativno stN11 vega zakona pa v tej P fazi prav tako kot drug1 občutijo pomanjka^.^ konskih predpise v, rajo v šestih pristojna ministrstva^^ dejanska praznina v 0 .d zakon že velja, userez01 sov pa se m, povzrd^ negotovost. h fP Bernal Vs na ah ds Horvat odgovarja na obtožbe Razliko je takoj vrnil Po tem ko je Darko Rudaš, odstavljeni predsednik Foruma romskih svetnikov, na novinarski konferenci omenil nekaj obtožb Franca Asterja na račun Jožeka Horvata -Muca, predsednika Zveze Romov Slovenije, je le ta v naše uredništvo prinesel poročilo, s katerim zavrača obtožbe in s katerim pojasnjuje okoliščine domnevne storitve kaznivega dejanja. Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti je pregledalo prilive na račun Horvata za obdobje od 1. januarja do 7. avgusta 2001 m ugotovilo, da v tem primeru m nobenih elementov, ki bi kazali na storitev kaznivega dejanja * Med drugim v poročilu piše, da je Ministrstvo za kulturo odobrilo Zvezi Romov Slovenije sredstva za različne kulturne projekte, Jožeku Horvatu - Mucu pa je za delo kulturnega animatorja pripadlo 803.640 tolarjev, dinamika mesečnega črpanja teh sredstev pa je bila dogovorjena s podgodbo. Iz pregledanih prilivov je bilo razvidno, da si je Horvat 22. junija dejansko res nakazal sredstva, ki mu ne pripadajo za omenjeno časovno obdobje, vendar je bil izplačan znesek Še vedno v okviru odobrenih letnih sredstev. Razliko je Horvat vrnil 2. julija. Preverili so tudi druge navedbe iz kazenske ovadbe, ki pa so jih prav tako zavrnili. A. N. R. R. Šiba ATVP oplazila Murales Za nepopolno objavo podatko1 deset milijonov Prva tako visoka kazen - v poduk drugim Družbi Murales, tovarni masivnega pohištva iz Ljutomera, katere delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, je zaradi nepopolnega obveščanja delničarjev po Zakonu o trgu vrednostnih papirjev senat za prekrške RS izrekel denarno kazen v znesku deset milijonov tolarjev in odgovorni osebi dvesto petdeset tisoč tolarjev. Vest o tem prekršku je družba zaradi dolžnosti objavljanja pomembnih poslovnih dogodkov objavila tudi v dnevnem časopisu z napovedjo, da bodo sprožili vse potrebne izredne postopke za zaščito njenih pravic. Družba je objavila julija leta dva tisoč le skrčene ali kumulativne podatke revidiranega poslovnega poročila za leto devetindevetdeset, ker, kot pravi direktor družbe Stanislav Škalič, so se pri tem zgledovali po objavah drugih družb in ker so pri stroških objave hoteli biti racionalni Ljubljanska borza, borznoposredniške hiše in Agencija za trg vrednostnih papirjev so dobile popolne podatke, slednja pa na vpogled tudi skrajšano verzijo, pripravljeno za objavo, vendar jih je potem dober mesec po objavi ATVP prijavila sodniku za prekrške. Sodišče na prvi stopnji jim je žc lani odredilo kazen, in sicer štirideset tisoč tolarjev za odgovorno osebo in sto dvajset tisoč tolarjev za družbo, vendar se je ATVP na to odločitev pritožila in dosegla spremembo kazni, čeprav vodstvo družbe poudarja, da so bili vsi podatki delničarjem na voljo tu di na sedežu družbe »Sodba je dokončna, vendar bomo zaprosili za omilitev kazni, če pa bomo presodili, da obstajajo razlogi, bomo vložili tudi tožbo na ustavno sodišče za varstvo zakonitosti. Torej, če je bil podobni primer doslej kaznovan drugače, potem tudi nas senat ne more kaznovati drugače,« je povedal Stanislav Škalič. Kot je znano vodstvu družbe Murales, s tako visoko kaznijo doslej ni bilo kaznovano še nobeno podjetje, nekatere pa šiba zakona in A1VP sploh ni oplazita, če- prav so bile njih0^ iry slovnih podatkov4 še. S tem ko lc Pr1 tresali trg vreJn^ , « so ukrepi zadfb kot prvi printer 1 , 0 drugim Prva J novega vetra v A h H ■ »Kazen je resl'' ’ pa, glede na obseg P , taka, da bi nas M direktor SianisU' U»P-n.h 1« 1» ,, vno leto družba . ,r ,, z dobičkom v viS“ ' nov tolarjev. Se P' pid1'/ da bodo delničad milijonskega vendarle sprase 4 j sti. »To je p:^ s IjenivjcnavpN-jj' / nosti odgovoru ‘ । ti o L & <1 n t h s c h <1 s r: r I VESTNIK-3. april 2003 GOSPODARSTVO 7 V torek sejem Megra V duhu nove zakonodaje Sejem, ki predstavlja vizijo gradbeništva v Sloveniji, bo podrobno obdelal tudi nove zakone in predpise eprav harmonizacija slo-n gradbene zakonodaje f°psko ni eden od pogo-Skn n ' S10VCnije v F-V rop v km l10 taIt0 Qa primer J Jmetijstvu ali okoljski poli-’ Pa jo morajo prav vsi, ki «ukvarjajo z izdelovanjem 5* mat«ialov in na in a... ^^benimi storitvami ril(|| na X ' Pfav 2ato je dan nii/ P°"darek na leto- gradbeništva '•rta*? ■™ bonskim tičejo te Poudarili pred-*sejma font vi tiskovni " na kateri so pred-»tMti' 16, mednarod- * gradbeništva. Letošnji sejem Megra bo trajal od 8 do 12 aprila, torej od torka do sobote, slovesni govornik pa bo v torek ob 12. uri prometni minister Jakob Presečnik, ki bo sejem tudi odprl. Na skoraj 20 tisoč kvadratnih metrih se bo predstavilo 420 razstavljal cev od tega bo 140 tujih. Največji odstotek razstav [ja leev bo predstavljalo osnovne gradbene materiale (54 %), drugi po številu so razstavljale! gradbene mehanizacije, sledijo pa jim razsta-vijaki kritin in stavbnega pohištva. Glede na velikost razstavnih površin so na prvem mestu, tako kot vsako leto doslej, raz-stavljalci gradbene mehaniza cije. Ker je Slovenija sredi velikih državnih gradbenih investicij - gradnja avtocest, savskih elektrarn, stanovanj, kanalizacij 80 mio. za vzdrževanje in prenovo sejmišča čistilnih naprav in deponij je temu ustrezen tpdi odziv ponudnikov materiala in storitev. Pogrešajo nekoliko več razstavljal-cev z izdelki za širši krog javnosti Tudi letos želijo vzbuditi večje zanimanje za gradbeno Šot stvo. Tako se bodo vse slovenske srednje gradbene šole predstavile z razstavo makete mariborskih mostov, študentje Fakultete za arhitekturo pa bodo predstavili raziskovalno nalogo o prenovi stanovanjskega območja. Znak kakovosti bodo letos podelili za protihrupne stene in industrijske tlake Program strokovnih posvetov, predstavitev in poslovnih srečanj je letos še posebej bogat. Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo bosta pripravila že v to- Ker sta bita zadnje čase v Sloveniji kar dva sejma, ki kar močno posegata na področje gradbeništva in urejanja okolice (sejem Dom v Ljubljani in Domofin v Celju), je lahko prav to razlog, daje na letošnjem sejmu Megra v Gornji Radgoni manj razsta-vljalcev za širšo množico obiskovalcev Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, je pojav konkurence takole komentiral: »Gradbeni sejem v Gornji Radgoni ima 22-ietno tradicijo. Vsi drugi so nastali kasneje, tako Dom v Ljubljani kot tudi Domofin v Celju. Nastala sta iz čiste neracionalnosti in tako bosta tudi ugasnila. Po vsej sili lezeta v program gradbeništva, toda dva velika gradbena sej ma v Sloveniji ne moreta obstajati! Nekdo bo pač moral odnehati. Mi ne bomo!* rek ob 10. uri okroglo mizo z naslovom Perspektive slovenskega gradbeništva in industrije gradbenih materialov, nato pa bo Dars pripravil posvet o gradnji avtocest. Popoldne se bo predstavila Inženirska zbornica z novim zakonom o graditvi objektov. O tem novem zakonu ter hkrati o zakonu o urejanju pro Štora bodo predstavniki GZS ter Ministrstva za okolje, prostor in energijo spregovorili tudi v sredo popoldne, zanimivo pa bo tudi dopoldansko predavanje o vlogi geodezije pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju prometnic. V četrtek, 10. aprila, bosta dopoldne dve zanimivi strokovni temi, in sicer o sistemu inteligentne zgradbe in integralne infrastrukture ter o položaju in priložnosti gradbeništva v obmejnih regijah Avstrije, Madžar ske, Hrvaške in Slovenije ob vključevanju v EU (organizatorja sta Območna zbornica za Pomurje in Združenje za gradbeništvo in 1GM). Petek je namenjen stanovanjski gradnji ter novim zahtevam glede varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred drugimi nesrečami na začasnih in premičnih gradbiščih oz. deloviščih Bernarda B. Peček "arej" o ?: ■ “imatldrane - Na radgonskem sejmišču te dni potekajo intenzivna gradbena dela, saj mora biti vse ^in Sivega sejma vzačetku aprila V zadnjih tednih so že obnovili in zamenjali več kot 20 let staro streho iz F; nova 120 kvadratnih metrov velika streha je sedaj iz izoliranih plošč. Največjo vrednost pre-aih w,m'>tskih naprav v vseh razstavnih dvoranah, kar pomeni, da bodo vse prostore lahko v prihodnje Niškega <■"" do Primerne temperature Nov razstavni paviljon pa bo dobila do začetka avgustovskega kmebjsko-Mjonov t t"'1,udl IM™ Vrednost vseh letošnjih vzdrževalnih del in novogradenj na sejmišču bo od 70 do 80 KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, d. d., organizira 6. 4. 2003 DRAŽBO - PRODAJO rabljenih TRAKTORJEV in KOMBAJNOV ter TRAKTORSKIH PRIKLJUČKOV naslednjih proizvajalcev in tipov: i^ia tehtni pre. tudi na Meleh “»enJ Rad8°na in tnj^^^bnihvo-^vce- v bodo St, htvori^ Prc- Pr^Skov uPI3v' .. dl Približale enote Traktorji: IMT (533, 577) 2 kosa, -SAME (Hercules 160) 4 kosi, VRSUS (65) 1 kos. TORPEDO DEUTZ (90) I kos Kombajni: ZMAJ (161, 170) + koruzni adapterji (6-vrstni) 3 kosi Kombajni za sl. peso: MAJEVICA (6-vrstni) 3 kosi Tovorni avto: ZASTAVA Z - 50.8 I kos DROBILEC ZA KORUZINJE: ZMAJ. 4-vrstni (I kos) NAKLADALEC Carlo Pešci (1 kos), NAKLADALEC BAL (8 m), TRANSPORTERJI GNOJIL (UTG 7 kosov), PLUGI - 4-brazdni (OLT, BNT-PANTER, IMT). 3-brazdni (KWERNELANDS), 2-brazdni (IMT. OLT, REGENT, GLOBUS), KROŽNA BRANA (Tof 20), RAVNALNIKI (PO-BEDA-40), SISTEM RAUKOMBI (3 m in 4 m), KI 1NASTE BRANE (4- in 5-delne), SEJALNICE za peso - RAU EXAKTA (2 kosa), za koruzo BECKER - 4-vrstne (Ikos). 6-vrstne (2 kosa), 8-vrstne (2 kosa), žitne - Panonija 3 m (1 kos). Kwernelan-ds 3 m (J kos), TROSILEC UM. GNOJILA -VI- CON, 300 kg, 500 kg, 1000 kg in 2000 kg, TROSi-LEC HLEV. GNOJA, 2000 kg, OBRAČALNIKI (PANONIJA), KOSILNICE (SCT, BUSSAT1S, ROTACIJSKA, BČS), VISOKO TL. PREŠE (Z 224, 3 kosi) PRIKOLICE (narejena iz trosilca Po-bedo in prikolica za živino), ŠKROPILNICE (Morava, TFN, KŽK, RAU), KULTIVATORJI (za koruzo, 6 v., za peso, O v.. Tiler. 4 kosi), PREKOPAL-NIK (Rotapsa), MULČARJI (2 m. 1.5 m), FREZA, JARKALN1K, OS. AVTO R-4, WAP, VENTILATOR, radiatorji, rezervni deli zmaj. Dražba bo ob 10.00 na dvorišču KG Rakičan, d. d., Lendavska 5, Rakičan.Prodaja je po sistemu »videno - kupljeno«, plačilo are takoj, razlika pred prevzemom stroja. Ogled strojev je mogoč I uro pred začetkom dražbe. Ogledi strojev, katerih premik na dvorišče je težaven, so mogoči tudi dan prej po EE. Ob slabem vremenu bo dražba naslednjo nedeljo (13. 04. 2003). Morebitne dodatne informacije so vam na voljo po tel.: 02/530 36 20,02/530 36 10. B. B. p. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, d. d. Dogajanja na Ljubljanski borzi Manj stresno kot na svetovnih trgih Nihanja tečajev pomembnejših boiznih indeksov so zaznamovala dogajanja na Ljubljanski borzi v minulem tednu Potem ko so v sredo in četrtek ti indeksi še bili v porastu, se je v petek trend začel obračati navzdol, padanje tečajev pa se je nadaljevalo tudi vzačetku tega tedna. Praksa kaže, da tečaji slovenskih vrednostnih papirjev sledijo razmeram na najpomembnejših evropskih in svetovnih kapitalskih trgih, vendar ta nihanja pri nas niso tako sunkovita. V začetku tega tedna je bil tudi promet na Ljubljanski borzi izredno skromen, saj so v torek zabeležili le za 340 milijonov tolarjev prometa, kar je najmanj v zadnjih letih. Prejšnjo sredo je promet le rahlo presegel milijardo 100 milijonov tolarjev, skoraj polovica poslov pa je bila opravljena s svežnji. Večina borznih indeksov je rahlo porasla, na organiziranem borznem trgu so zabeležili le slabo tretjino vsega prometa, največ zanimanja pa je bilo za delnice PID-ov Najprometnejše v borzni kotači ji so bile obveznice RS 38. in 39 izdaje, med delnicami pa je bilo sklenjenih največ poslov (37,5 milijona tolarjev) z delnicami Luke Koper, katerih tečaj se je povišal za 0,15 odstotka. Sledile so delnice Krke z 31,9 milijona tolarjev pri 1,06 odstotka višjem tečaju, Mercatorja (19,3 milijona tolarjev) ob nespremenjenem tečaju in Gorenja (16,2 milijona tolarjev), katerih tečaj je tudi najbolj porasel (+1,08 odstotka). Na prostem trgu so bile najprometnejše delnice PID-a Zlata moneta 1 s 322,4 milijona tolarjev prometa ob 1,12 odstotka višjem tečaju S 140,8 milijona tolarjev so sledile delnice PID-a Zvon 1, ki so se podražile za 0,38 odstotka. V četrtek so se vsi glavni delniški indeksi močno povišali, pri nekaj več kot 1,8 milijarde tolarjev skupnega prometa pa je bila več kot polovica le-tega opravljena s svežnji. Tudi tokrat so bile v borzni kotaciji najprometnejše obveznice RS 38. izdaje,, med delnicami pa so bile ponovno najzanimivejše Krkine Z njimi je bilo sklenjenih za 138,1 milijona tolarjev poslov, njihov tečaj pa je bil višji za 1,62 odstotka. Med kupci Krkinih delnic so spet izstopali tisti, ki le te kupujejo za tuje investitorje. Z delnicami Petrola so zabeležili 74,2 milijona tolarjev prometa, njihov tečaj pa je porasel kar za 1,65 odstotka. Za 1,46 odstotka pa so se podražile tudi delnice Gorenja, s katerimi je bilo sklenjenih za 36,7 milijona tolarjev prometa Zanimivo je, da v četrtek v borzni koraciji ni bilo delnice, ki bi se pocenila. Tudi na prostem trgu so vrednosti vrednostnih papirjev v povprečju naraščale, največ poslov (41,6 milijona tolarjev) pa je bilo opra vljenih z delnicami ID-a NFD 1, katerih tečaj se je povišal za 1,88 odstotka. Zadnji trgovalni dan minulega tedna so se delnice podjetij v povprečju znižale, povišali pa so se tečaji pidovskih delnic, za katere je bilo tudi večje zanimanje. V borzni kotaciji so bile najprometnejše delnice Mercatorja (52,1 milijona tolarjev), ki so se pocenile za 0,08 odstotka, za 0,88 odstotka pa so se pocenile tudi delnice Kolinske, ki so bile z 32,3 milijona tolarjev druge najprometnejše 50,6 milijona tolarjev je bilo ustvarjeno z delnicami Krke, katerih tečaj se je znižal kar za 1,09 odstotka, več kot 20 milijonov tolarjev poslov pa je bilo sklenjenih še z delnicami Petrola, ki so se pocenile za 1,20 odstotka. Med pidovskimi delnica je bilo na prostem trgu največ prometa s Triglavovim 1. Stebrom (42,5 milijona tolarjev), tečaj teh delnic pa je porasel za 0,32 odstotka. Začetek tega tedna na Ljubljanski borzi so zaznamovali padci vrednosti borznih indeksov in razmeroma skromen promet Na vseh trgih je bilo sklenjenih le za 866 milijonov tolarjev poslov, od tega večina (694 milijone tolarjev) na prostem trgu. V borzni kotaciji je bila najprometnejša obveznica RS 39 izdaje (51,5 milijona tolarjev), med delnicami pa Krkina, s katero so sklenili za 23,9 milijona tolarjev poslov ob 1,87 odstotka nižjem tečaju. Delnice Petrola (21 milijonov tolarjev) so se pocenile za 1,01 odstotka, Gorenja (18,7 milijona tolarjev) za 1,92 odstotka in Mercatorja ((18,6 milijona tolarjev) za 1,36 odstotka, za 1,13 odstotka pa so bile cenejše tudi delnice Pivovarne Laško (8,8 milijona tolarjev prometa). Na prostem trgu je bila najprometnejša delnica Zlate monete (325,7 milijona tolarjev), ki se je pocenila za 2,61 odstotka, delnice Pomurske investicijske družbe, s katerimi je bilo sklenjenih za 44,3 milijona tolarjev poslov,pa so se pocenile za 0,72 odstotka. Torkov promet je bil najskromnejŠi v zadnjih letih, saj so na borznem trgu sklenili le za 141 milijonov in na prostem trgu za manj kot 199 milijonov tolarjev poslov, vsi borzni indeksi pa so se znižali 39- izdaja obveznice RS je bila tudi tokrat najprometnejša (43,2 milijona tolarjev), med delnicami pa se je največ trgovalo s Petrolovimi (24,2 milijona tolarjev), ki so se podražile za 0,13 odstotka, več kot 10 milijonov tolarjev prometa pa so ustvarili le Še s Krkinimi delnicami (19 milijonov), ki so se podražile za 0,04 odstotka Na prostem trgu so po prometu vodile obveznice SOD 2. izdaje (66,8 milijona tolarjev), med delnicami pa se je največ trgovalo s Triglavovimi Steber 1 (11,7 milijona), ki so se pocenile za 0,70 odstotka. Ludvik Kovač 8 (IZ)BRANO 3. april 2003 Barometer Odvetnik dr. Peter Čeferin zahteva zaradi zastrupljenosti sodnikov izvzetje nove predsednice senata v sojenju Milici Makoter. Miran Žilavec je s partnerjem ob ustanovitvi Agrarne vložil 20 milijonov tolarjev ustanovnega kapitala. Kapital je bd v obliki, ki ga je zavarovala zavarovalnica Triglav. Zavarovalnica je dobila za jamstvo Agrantine delnice Leonardo F. Peklar ve za 1.2" milijona evrov, ki jih je izgubila Mura v poslu s francosko Vestno, Vprašanje je, kako dolgo bo še vedel in ali bo iskal morebitnega tihega družabnika omenjenega podjetja na slovenskem dvorišču. Dušan Utmša o tem ni javno govoril, dokler ni dobil priznanja za rešeno življenje Dr. Bojan Korošec je začel povečevati profit neprofitne javne zdravstvene ustanove - soboške bolnice. Ukrepi se kažejo v akutnem pomanjkanju zdravil. Možen izgovor, da ni dragih zdravil, ne bo vzdržal, ker ni niti generičnih zdravil. Morda pa ne gre za dobiček, ampak za ustvarjanje rezerve, iz katere se bodo lahko napolnile nogometne torbe z raznimi stimulatorji, kar je nekoč že bila praksa Engrotuš lomi poslovni in politični interes Bakovska cesta kot španski jezdec Zakaj naenkrat blokade, ki po formalnopravni plati to niso littering holding je v zadnjih treh letih pretežni del svoje investicijske aktivnosti preselil v Ljubljano. Po končanem Levu in sedaj dokončanju Tivolija (nekdanjega Delavskega doma) se sedaj aktivno pripravlja na investicijo v BTC-ju v vrednosti šest milijard tolarjev. Gre za naložbo, ki jo načrtuje skupaj s Kraškim zidarjem, katerega solastnik je, in predstavlja približno dveodstotno vrednost letne gradbene realizacije v Sloveniji. Investicijska aktivnost Inte-ringa oziroma podjetij, povezanih v to skupino, pa je v Murski Soboti praktično povsem zastala. V času investicijskega zastoja v zadnjih treh letih je prišlo po prevzemu Pomgrada še do prevzema VGP-ja in Cestnega podjetja Murska Sobota z gradbenega področja in KG Rakičan na kmetijskem področju Za gradbeništvo, povezano v skupini Pomgrad, pravi direktor in solastnik Interinga Stanko Polanič, da se je v lanskem letu povzpelo na tretje mesto po realizaciji med slovenskimi gradbinci, takoj za SCT-jem in Primorjem. Pri cestnem programu je ta znašala 14 milijard tolarjev V celoti pa se Intering po kapitalski moči uvršča že na drugo mesto, saj je njegova kapitalska moč okrog 20 milijard tolarjev. v tej zgodbi je zanimivo, da je postal Intering s prevzemom KG Rakičan in drugih dveh podjetij (VGP in CP). katerih dejavnost fizično prenaša iz soboške v beltinsko občino, eden največjih lastnikov stavbnih zemljišč v soboški občini, ki pa jih še nf začel kapitalizirati Na vprašanje, ali tega poslovnega interesa nima ali pa so v ozadju druge \ ovire predvsem v investitorjih, Stanko Polanič odgovarja: »Možnosti, da se ta zemljišča kapitali-zirajo. kot pravite, so. Potrebe in potencialni investitorji obstajajo. Žal Mursko Soboto bremeni, kar se tiče novih investitorjev, nedorečena politika glede komunalnega prispevka. Pri tej višini komunalnega prispevka v Murski Soboti, ki je, čeprav popravljen, še vedno za 40 odstotkov višji kot v Ljubljani, ni mogoče nobenega resnega investitorja prepričati, da to mora plačati in vlagati v to okolje. Takšna politika pomeni stagnacijo občine V tej občini se ne zavedajo, da ima vsak zgrajen objekt ob posrednih učinkih prihoda novih podjetij neposredne učinke pri zaposlovanju domačih ljudi Mi zaposlujemo izključno domače izvajalce. Znotraj naše realizacije predstavljamo mi domačim podizvajalcem od 40 do 70 odstotkov realizacije kar pomeni posredno vsaj toliko zaposlenih kot v Pomgadu s plačami, ki so nad pomurskim povprečjem, saj so tudi naše plače nad tem povprečjem in povprečjem v slovenskem gradbeništvu. Toda v Murski Soboti, kot kaže, inte- । resa za to ni.« 1 Zapletlo se je s soglasjem za Engrotuš? »Odločitev občinskega uradnika. ki nam je izdal odklonilno soglasje, ki m nujno njegova, je neumna To se sicer interpretira kot konflikt župana in Polaniča, toda gre za konflikt župana in Tuša Prihaja investitor na področju trgovine z novo dejavnostjo. V Pomurju ni trgovine centra cash in cary, ki bi oskrboval male trgovce in gostince, in mesto velikosti Murske Sobote to potrebuje Center bi zaposlil 30 do 40 ljudi. Z odstopom Tuša od mestne lokacije je mestu naredil uslugo. Čudim se, da tega v mestu nihče ugotovi, saj bi mesto doživelo infarkt, čeprav je bil Tušu prilagojen celo zazidalni načrt. Stari načrt je predvideval dva stanovanjska stolpiča, ki tja tudi sodita Drži pa, da smo mi nosilec investicije, saj so se časi spremenili in investitorji iščejo strokovno in kapitalsko solidne partnerje, ki bodo zadovoljili njihove potrebe. Če smo pošteni, se v Murski Soboti vidi, da je bilo od leta 1995 do 1998 vse, kar je bilo zgrajeno, razen centra Šavel, povezano z Interin-gom. V Černelavcih smo po sprejetju zazidalnega načrta pripravljeni investirati in bomo investirali« Poslovni center pri avtobusni postaji pa bi le moral biti končan. »Ob tej politiki komunalnega prispevka Murske Sobote tega ne moremo. V Sloveniji je enoten zakon, ki pravi, da kinematografija spada v kulturo in je s tem investitor oproščen komunalnega prispevka, kot velja to za šole, vrtce ali bolnice. V Murski Soboti je Še en paradoks, saj se komunalni prispevek plačuje za tisto komunalno infrastrukturo, kjer je občina investitor, nikakor pa ne za tisto, ki je v koncesijski gradnji in jo bodo uporabniki pokrili s ceno storitev. •Ap kil “P <4 ■Uh A * Ac; I «« iVii lavi nik P 4if [I ‘o, < I fer rUp Pan me feni *1«; Tu je tudi zakon jasen Občina je dobila plačano koncesnino. To so vse mestne občine že ugotovile,« končuje to temo Stanko Polanič. Če sledimo Stanku Polaniču, ima prav, ker na vseh drugih primestnih lokacijah investitorji problemov z urejanjem lokalne infrastrukture niso imeli. Četudi bi se mestna oblast lahko sklicevala na to, da za stanje na preostalih lokacijah ne nosi neposredne odgovornosti, vendar se tudi te širijo in ne doživljajo komunalnih posegov za boljšo prometno pretočnost Nada Torok in Jože Ružič takole pojasnjujeta nastale zaplete: »Občina le daje soglasje pred začetkom upravnih postopkov za pridobitev dovoljenj za gradnjo objekta Naše odklonilno soglasje se nanaša na idejno prometno študijo. Pri pridobivanju soglasja je za skupino Pomgrad vložil Zavod za ekonomiko in urbanizem (ZEU) en variantni predlog idejne študije, ki predlaga rešitev dveh navadnih križišč. Bciložena je bila idejna študija Linara, ki pa vsebuje tri idejne rešitve prometnega režima. V preostalih dveh, ki nista bili ura-dno priloženi, je predvideno vsaj eno krožno križišče in navadno križišče in ugotovljen visok nivo prometnih uslug. Ti varianti pa zahtevata večji poseg, saj je potreben dodaten odkup zemljišč Iz dokumentacije je razvidno, da je bila izbrana najslabša prometna rešitev, ki jo je Linear predlagal, in na to je bilo dano odklonilno soglasje s priporočilom, da se upošteva ena od preostalih dveh predlaganih rešitev, in dopolnilom, da se vključi rešitev Pomgradovega vključevanja v promet. Problem je, ker nam je bila predložena najslabša rešitev, ob tem da nam je bila posredovana študija, ki nas je opozorila na prometne probleme, če bi jo sprejeli. Zaplet je Me kla rat jen Hal Spr, pot nai ' ■■ rad Ukf nastal še iz enega razloga. Mestna uprava je dolžna pri izdaji soglasja upoštevati prostorski akt, ki obstaja, vendar ne rešuje problema priključevanja tega rezervata na cesto. Posledica tega je bila prometna idejna študija, na podlagi katere smo se odločali.« Predlagal je najcenejšo rešitev, kar je za investitorja normalno, saj plača komunalni prispevek. »Ne drži popolnoma Vsak investitor si mora urediti sekundarni priključek na primarnega. I’u se zanemarja, da se poseg in strošek, ki ga ima investitor z urejanjem primarnega dela -ceste, odšteje od komunalnega prispevka, to pa se na ravni občine upošteva Skratka, gre za dogovor med ohčino m investitorjem,« pojasnjuje Cvetka Tb-rok. Kaj pa komunalni prispevek za kinocenter pri avtobusni postaji. »O kinucentru uradno ne vemo nič. Po prostorskih aktih je predviden poslovno-trgovski center, ki hi se lansko leto moral začeti graditi Ni nam znano, zakaj se ne gradi, in ali je res posredi kinocenter, še ne vemo. Je pa res, da nam to zavlačevanje povzroča težave pri ureditvi Kocljeve ulice. Hkrati pa je dejstvo, da se komunalni prispevek obračuna, ko je izdano gradbeno dovoljenje in je jasna namembnost objekta. Vse drugo je le do- govarjanje. Tako kot 1“ mo, kaj je s Tuševim ' v centru. Edino, kar' smo vsakega pol h' nove idejne načrte. hf bi prišlo do menjal med Tušem in Pomgfa^,f/ prav nam uradno m ga.« ,^nl. Drago Ružič, ki ■' račun komunalnega tudi pravi, da po pa o določitvi konti111 spevka v lanskem S(; >, »ih ten % stopa od povprcCj-1^'"^! mestnih občin in tek o najvišjem komm1J' spevku ne drži več1 mo ga na dva opremljena zemlji zgradbe, drugi pa )e opremljanja za P0^ J« s strani investitorje1''1 cona v Černelavcih. do obračunavali »ki za gradnjo im obstoječe komunah1 , ki se tam nahaja, Cf avtobusni postaji ,jiJ jekt prispevek o^j,^ povprečnih siroskm tru pa le toliko l1 j,"1' *-<- • >.. nrisJf,|ti' če bo do tega pf1S' nancirala kcii« namenjen tržni J smo si na jasnem . no korist in v,i,^ ^31 za plačilo investitorja . naporno, saj sem J Šolskega leta 1974/7^; Poučevanje angleščine ral opustiti Leta 19™ y poslovil od tomišeljs^ j in začel kot župnik v ' pri Sevnici ob Savi- j sem si prizadeval za- " predek te hribovite 76.3 prebivalci,1 bral997.sem ime! v Zabukovju, kjer me |£ „jp r Pl It lk ki hi H; k; T v JU, tv J*-’ - j nadomestil Tone k nrc» Letos so kar jubileji: 80. od vstopa v | tnašniškegapo^' (i »Srečen sem, ker *1 toliko let. Moram P® sem bil pred leti b11^ operiran na srcu- ■ . ,jfrJ gre. Prav te dni so nja tri leta podaljsa dovoljenje... ' brž ne bom poscb£l saj so mi že lani, v osemdeseto Bom pa proslavil du ,-bilej Zlato mašo b^ j-lija v Radencih, novitvi, in sicer. bukovju in H ' Črenšovcih.« Slišal sem, domov na Bisl^ »Ob torkih ob J* ne imam mašo v kapeli, pozneje obhajam bolnike Ppidj Vese! sem, da leJ. murska vas napfC ' sem bil še otrok-1 vščina.* bi kaj bi sijon, »Po vsej verjeth' urlčan. osemde^ k J k’ govor. '""O® angleško in latin iiko optimizma- Pogovarjal sen’* tli St Di tli IX tl; Di Sl) ni h to I z d s r I »^^21 KULTURA 11 V Murski republiki predstavitev dveh knjig lakmus in Prvi koraki v znanost V salonu Murske republike v Murski Soboti so | preilMas ili v četrtek novo pesniško zlilrko Milana Vini vtič a z naslovom Lakmus i o prevod knjige o fi-1 ziki in fizikalnih posku-I 'S’Prvi koraki v znano-I sti, ki so jo napisali štirje | niorji. iz angleščine pa I prevedel profesor fizike izMurske Sobote Andrej Kuhar. I D j i mi iški zbirki Lakmus, I ' K ■■ di pri mariborski štu-1 »»ki uh^bi Litera, se je z I njenim avturlrm pesnikom I n pisateljem Milanom Vince-. tičem mritmk knji I H kino Ubit ki je povedal, I ft > len ■% 20 let, odkar je iz-I Apna Vimtiiou pesniška &irka Zain Vincetič je bil že fratru nominiranec zaslonskega pesniškega Oskarja Monikino nagrado in pre-- vajan v druge jezike, cenjen pa je tudi v pesniških krogih. Franci Just je v predstavitvi Vincetičevega pesniškega in pisateljskega dela v teh dveh desetletjih s poudarkom na zadnjih dveh pesniških zbirkah Balta in Lakmus povedal, da je Vincetič »izjemno pretanjeni lirik, ki igra na iz jemno širok register jezika, upesnjevalec navidez drobnih, nepomembnih, vsakdanjih življenjskih občutkov in situacij, ki pa jih skozi svojo magično metaforiko razpira temeljnemu vprašanju človekov eksistence. Pesnik, ki svojo poezijo v formalnem pogledu gradi izjemno premišljeno.« Vincetič je doslej napisal že osem pesniških zbirk Knjigo Prvi koraki v znanosti, ki je izšla pri Pomurski založbi in sojo v originalu f Avtorja obeh knjig Milan Vincetič in Andrej Kuhar v pogovoru s Fracijem Justom. Foto: J. Z. napisali štirje avtorji v angleškem jeziku, je predstavil in pogovor z avtorjem opravil Franci Just, ki je profesorja fizike in prevajalca knjige Andreja Kuharja označil za aplikativnega fizika Knjiga vključuje več kot 150 fizikalnih poskusov, ki jih je uvrstil v sklope' sile in gibanje, snovi, zvok in svetloba, električni tok in magneti, na koncu pa je Še besednjak pojmov Privlačnost knjige so razlage cele vrste fizikalnih pojavov, ki so nazorno prikazani z barvnimi ilustracijami in fotografijami. Poskusi so preprosti in poučni, tako da jih lahko mladi izvajajo sami ali s pomočjo odraslih, za delo pa pogosto zadoščajo že predmeti, materiali in orodja, ki jih najdemo doma Poezija fizike, smo slišali komentar J. Ga. ^evilni »pozabljeni« Pomurci Zadnji zvezek Enciklopedije Slovenije ^'uliifii zadnjega šestnajstega ■vzlta iKlopedije Slovenije se je "krožil eden največjih založniških ^ekt1JS v ZgOdOvini Slovencev. Ob ?1»iležnnsti je bila njegova nosi-XAIvžba Mladinska knjiga, odli-zlatim častnimi znakom svo-_ ■ Republike Slovenije, kar je pri K Prvi primer takšnega priznanja '■’"Knjižni zbirki. ^dnji »cMik |r namenjen predvsem '16 v । k prejšnjim, pol njegovega obse-iL^y-'M kazalo za celotno Enciklupe-”• va«; , ovnut i gesla, ki v preteklosti bila aktualna ali pa so bila v časih ^imij, v katerem je to temelj-Drnače enciklopedijsko delo začelo nezažeu 1U Resnici na jU trcba ’’ tudi priložnost, da sc nek3terim osebnostim, ki i;. 'e Pre' w raztičniii razlogov spreglfda-Po mnenju avtorjev še niso bile do-U 7memb!if |. । (e tudi poglavitni raz-a ' 'W izrazito prevladujejo blo- Zanimiv literarni večer v Ljutomeru Na srečanju ljudskih pevcev predstavili tretjo knjigo Anice Zelko gratska gesla, ki jih je bilo navadno približno toliko kot stvarnih Med tokrat predstavljenimi osebnostmi so sc znašli tudi takšni »spregledane!« kot sta Janez Drnovšek in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Zanimivo pa je tudi, da še v nobenem zvezku ni bilo toliko osebnosti iz Pomurja Več kot štirideset jih je, kljub temu pa se zdi, da še vedno kdo manjka, a pri tovrstnih izdajah se temu očitno ni mogoče izogniti Tudi med stvarnimi gesli jih je kar nekaj vezanih na obmorski prostor. Počni strani gre za nova dejstva, kot so na primer nova arheološka najdišča ali nove občine, po drugi pa predvsem za precej manj znana in publicirana poglavja iz politične in verske zgodovine pokrajine Ob zaključnem zvezku je izšlo tudi elektronsko kazalo po Enciklopediji, kar je najbrž naznanilo, da si v prihodnosti lahko celotno zbirko obetamo nuli v tej obliki Likus ni Likos D. Štefanec Stefana Kovača slavi 35-letnico In« Kovača iz Murske Sobote bo proslav^svojo 35 povemo \ ob l9^sobošhi Skladb J-'". pr, ' ■ ^delovanju z bakovsko godbo nap Brulc - Šiplic m tajnica 0 p.v 3 ‘$?ru 3 7 članov, od tega je le 12 moški • a)| prlznanjem. Vec '^-o. r4 7n Št V' rev'ievtujini, od koder se vedno vrne z |OglTV okno. • T. K., 4 Kovača lahko preberete v naš' naslednji prilogi Večernega srečanja ljudskih piscev v hotelu Jeru zalem se je udeležilo lepo število gostov, ki so naklonjeno spremljali vse nastopajoče. V kulturnem programu so nastopili mladi in starejši člani kulturnih društev, predstavili so pesmi ljudskih piscev in Potovanja, tretjo knjigo Anice Zelko. Večer je povezovala Ema Tibaut, predsednica ZKD-jev Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje, uvodoma jra je navzoče pozdravil Frančišek Ferencek, predsednik literarne sekcije DU Ljutomer Povzel je rezultate petletnega delovanja krožka Imeli da so prek 350 posameznih in 6 skupnih nastopov, 8 literarnih večerov, izdali so skupno knjigo pesmi Glas srca in 9 knjig posameznih avtorjev - njihovih članov. Navzoče je pozdravila in vzpodbudila k delu posebna gostja, pisateljica Karolina Kolmanič. Nekaj več o Likusu pa smo zvedeli iz prikaza Zmaga Rafolta predsednika slovenskega literarnega kluba upokojencev Likus -literarni klub upokojencev Slovenije - je začel delovati leta 1989, v njem so se začeli zbirati upokojenci, ljubitelji lepe besede, leta 1990 pa so izdali prvi zbornik, v katerem je na 240 straneh sodelovalo 12 piscev. To je odmevalo v društvih upokojencev in število članov se je začelo povečevati Hoteli in želeli so dokazati, da so starostniki sveži po umu in sposobni sooblikovati kulturno sedanjost. Danes šteje Likus šeststo piscev iz vse Slovenije, med njimi so tudi trije iz ljutomerskega društva: Tilka Jamnik, Anica Zelko in Frančišek Ferencek. Enkrat letno izdajo zbornik, sicer pa je njihova naloga strokovno povezovanje in po možnosti izdajanje del njihovih članov Središčna točka večera pa je bila predstavitev knjige Anice Zelko Potovanja. Skupaj z avtorico je o njej spregovorila slavistka Sonja Nemec. Zgodbe, pripovedi in pesmi govorijo o potovanju Človeškega življenja, ne samo zunanjem, ampak tudi notranjem - duhovnem, ki človeka pripelje do življenjskih spoznanj in modrosti, avtorico pa bomo posebej predstavili v naslednji številki. Ob koncu je navzoče pozdravila se Manja Gjerkeš, predsednica DU Ljutomer, za prijetno razpoloženje je skrbel ad hoc sestav - ansambel KUD Slavka Osterca iz Veržeja, pesmi ljudskih piscev so brale dijakinje ljutomerske gimnazije, v preddverju hotela pa je bila na ogled-razstava publikacij tako Likusa kot literarnega društva ljutomerskih upokojencev. Be a Baboš Logar Med knjižnimi platnicami Bela Lendava Jožeta Horvata Potemnjena otroška igra Publicist in pisatelj Jože Horvat je svoj mladinski roman Bela Lendava zasnoval že pred dobrega četrt stoletja, ko je izhajal kot Delov podlistek, lani pa je izšel, seveda redigiran, v knjižni obliki pri ljubljanski založbi Mladika. Bela Lendava je pravzaprav igra, neke vrste skrivalnica, ob kateri se dečkom Mareku, Ivanu in Janezu počasi odstirajo skrivnosti sveta, ki pa morajo skozi dolinske vasi do čarobne bele Lendave, v kateri se dogajajo same mestne, na oko prijetne, drugače pa grenke stvari. Tako najprej zmoti otroško igro vpoklic ajte (očeta) v madžarsko vojsko, zatem se vanjo zagnetejo strah žensk, ki so ostale same v hiši, pa preroške besede in strašna usoda Uhuja ter navsezadnje samo soočenje z vojnimi strahotami Pisatelj spremlja vojno skozi dvoje optik: prvič skozi Marekove in zasanjane in radovedne oči, zatem pa skozi zgodbe drugih ki se bolj posredno dotikajo Mareka, a kljub vsemu niso obrobne, kaj šele zanemarljive Ob tem nam naniza kar nekaj vaških likov, med katerimi izstopa Čeh, na katerega se lahko vselej zanesejo pa stric Matija, ki se skriva pred vojsko, in seveda že odraščajoči Ivan, ki ga mali Marek nekoč zagleda s puško v rokah. A čim bolj se bližamo koncu vojne, bolj njeni jezljivi in pogubni jeziki švigajo po tem obrobju tako smo priča že bolečega ajtovega prihoda na dopust, bombandiranju lendavske železniške postaje, letalom ki vzbujajo v otrocih tako radovednost kot strah, in kolonam vojakov, Rt napovedujejo dvoje bližnji spopad ali konec vojne Jože Horvat konča zgodbo pričakovano: kljub trpkosti se mora vojna končati z vrnitvijo zdelanega ajte ki je zadnje čase vojne preživel v lazaretih; njegova vrnitev sicer ublaži prestalo morijo, hkrati pa jo potisne v spomin kot trpke otroške slike Pisatelj skrbno izriše osebe, vsaki nameni toliko prostora, kot ji po dramaturgiji teksta pripada, pred bralcem zaživijo sveže in plastično; to je branje, ki kar mine, strani se kar same obračajo, nobenih zastojev ni, prav tako ne hitenja, in ko je knjiga odložena, ostaja prijetno vznemirjenje. Pa še nekaj: pisatelj se je hote kar je zelo v prid tekstu, izogibal kranjčevskim klišejem in pejsažiranju pokrajine le ta je poslikana kot hitro in zanesljivo senčenje, v ospredju je torej vrtiljak človeških usod in podob brez patetiziranja ali tradicionalnega sentimenta. Pisatelju je šlo za stvaren prikaz ljudi in druge vojne od konca katere ima tudi v igri o beli Lendavi drugačen odtenek Mladinski roman Bela Lendava Jožeta Horvata se prebere na dusek to je branje za vse starosti, zelo dobrodošla pa bi bila seveda v šolskih knjižnicah. M. V. Te dni v Spodnji Ščavnici Prisrčno srečanje s pisateljico Tudi bogat kulturni program Krajani Spodnje Ščavnice in vaščani Lomanoš, rojstne vasice pisateljice Karoline Kolmanič, so pripravili srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič, ki je bilo v dvorani vaškega doma. Srečanje, ki je bilo nadvse prisrčno, je bilo obenem namenjeno praznovanju materinskega dne, zato so ga obogatili z bogatim kulturnim programom. V njem so nastopali učenci Glasbene šole Gornja Radgona, Mešam pevski zbor KUD Bubla Radenci, Folklorna skupina Janka Divjaka s Kapele, pevka Marija Vogrinec in pesnica Jožica Borovič V več kot dveurnem programu, ki ga je vodil ravnatelj osnovne šole in podžupan občine Gornja Radgona Dušan Zagorc, je pisateljico Karolino Kolmanič predstavil upokojeni ravnatelj Milan Nekrep. Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano je pisateljico toplo pozdravilo. Pozdravil jo je tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je doma v Spodnji Ščavnici in ki jo je tako nagovoril kot domačin. Kolmaničeva, ki je napisala in izdala 15 romanov, je bila srečanja z domačini nadvse vesela. L. Kramberger Ariart v soboškem PAC-u Slovenski pihalni kvintet Ariart je bil ustanovljen leta 1996. Ansambel je opozoril nase s številnimi koncerti v Sloveniji, na Danskem, v Italiji, Španiji in Avstriji in s snemanji za radio Slovenija. Septembra 1999 so kot predstavniki naše države igrali na koncertu, ki so ga neposredno prenašale evropske radijske postaje European Broadcast Union (EBU). Poleg železnega repertoarja (Hindemith, Nielsen, Ibert, Arnold) posveča kvintet posebno pozornost tudi slovenskim skladateljem (Ramovš). Leta 1998 je izdal svojo prvo zgoščenko pri Založbi kaset in plošč Radio-televizije Slovenija, junija 2002 pa je kot edini predstavnik Slovenije nastopil na tednu slovenske kulture v prestižni dvorani kulturnega centra Circulo de Bellas Artes v Madridu. Ariart sestavljajo: Matej Zupan (polo flavtist Simfonikov RTV Slovenija in izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani), Maja Kojc (solo oboistka Simfonikov RTV Slovenija in profesorica na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani), Jože Kotar (solo klarinetist orkestra Slovenske filharmonije in izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani), Andrej Žust (rogist in dijak Srednje glasbene šole v Ljubljani) in Damir Huljev (solo fagotist Simfonikov RTV Slovenija in profesor na Glasbeni šoli Trbovlje) TK. 12 INTERVJU 3. april 2003 - VEsr Prostorsko planiranje na lokalni ravni Ovira ali razvoj? Zakaj Mestna občina Murska Sobota ni izpolnila anketnega lista za analizo stanja na področju urejanja prostora na lokalni ravni? Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje, prostor in energijo je pred več kot letom dni pri podjetju ZU.M - urbanizem, plani ranje, projektiranje, d. o. o., iz Maribora naročil izdelavo naloge Analiza stanja na področju urejanja prostora na lokalni ravni v Sloveniji. Izhodišče za analizo so bili vr njeni anketni listi, ki naj bi jih izpolnile občine. Podobno anketo so pošiljali občinam že 1993. leta. Odziv občin je bil tokrat presenetljivo slab. Od 192 slovenskih občin se jih je do predvidenega roka odzvalo le 21, po ponovnem pozivu je anketne liste izpolnilo 75 občin; ko pa je poleg Urada za prostorsko planiranje posredoval še Urad za lokalno samoupravo, je anketne liste vrnilo 94 občin. To je le 49 odstotkov vseh občin. V Pomurju tega niso storile Mestna občina M. Sobota ter občine Gornja Radgona, Puconci, Tišina, Rogašovci, Gornji Petrovci, šalovci, Hodoš, Velika Polana, Ljutomer, Sv. Jurij in Razkrižje. Na nekaj aktualnih vprašanj nam je odgovoril Mojmir Prelog, svetovalec vlade iz Urada za prostorsko planiranje. Kakšna je splošna ocena stanja za Slovenijo? Na podlagi rezultatov ankete, ki je bila opravljena v letih 2001 in 2002, ugotavljamo, da z današnjim stanjem pri urejanju prostora v občinah v Sloveniji v povprečju nikakor ne moremo biti zadovoljni. Nekoliko v pozitivno smer odstopajo le redke (v glavnem večje) občine, ki imajo ustrezne kadrovske in materiak ne osnove ter sit dobro organizirane (imajo torej primerjalno boljše možnosti za kakovostno delo), medtem ko se v večini'-, občin, predvsem pa v najmanjših, problematike lotevajo na manj ustrezen način ali pa se z njo niti ne ukvarjajo. Na današnje stanje pri urejanju prostora vpliva predvsem teritorialna razdrobljenost države na posamezne občine. Te se srečujejo s posameznimi problemi, predvsem z močnimi pritiski na dodatno opredeljevanje stavbnih zemljišč, velikokrat tudi na območjih razpršene gradnje. Reševanje teh problemov (c večinoma stihijsko in strokovno premalo pretehtano. To je povzročilo, da so se konceptualne prostorske odločitve v občinah, tj. globalne odločitve o organizaciji dejavnosti v prostoru občine, o zasnovi namenske rabe prostora in o zasnovi razvoja infrastrukturnih omrežij, velikokrat povsem izgubile Prostorski planski in izvedbeni akti so v praksi iz različnih razlogov obravnavni predvsem kot ovira pri uresničevanju dnevnih predstav posameznikov in skupin, ki v njih ne vidijo razvojnih dokumentov, instrumenta za zavarovanje javnih in širših in te resov m ne podlage za sistematično in organizirano delo pri urejanju prostora in jim ne priznavajo sposobnosti in osnovne funkcije za operacionalizacijo in vodenje prostorske politike. Močno je opazna tendenca k sprejemanju prostorskih aktov z zelo ohlapno opredeljenimi merili in pogoji ter določili. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči je Z novim Zakonom o urejanju prostora, ki je začel veljati januarja letos in je nadomestil tri prejšnje zakone (Zakon o urejanju naselij in drugi n posegov v prostor, Zakon o urejanju prostora in Zakon o stavbnih zemljiščih), je temeljni prostorski akt lokalne skupnosti Prostorski red občine. Prostorsko načrtovanje naj bi bilo regionalno zasnovano, do ustanovitve pokrajin pa naj bi pri teh regionalnih zasnovah sodelovale tako država kot občine v partnerskem odnosu. Po letu 2005 naj bi imele vse občine zaposlene (pogodbeno ali redno) svoje občinske urbaniste. med področji urejanja prostora najbolj zapostavljeno in najmanj deležno pozornosti občinskih uprav Za kakovostno gospodarjenje največkrat ni na voljo ustreznih kadrovskih, finančnih, organizacijskih in informacijskih pogojev. Negativne posledice (nc)gospodarjenja s stavbnimi zemljišči se kažejo v prekinjenih ciklusih sprejemanja in izvajanja prostorskih odločitev, instrumenti za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pa se ne uporabljajo za vodenje prostorske politike, temveč kot dodatni finančni vir za formiranje občinskega proračuna. Informacijski sistemi dosegajo le v posameznih okoljih, kjer sc zavedajo pomena in pomembnosti urejanja prostora, nadpovprečno raven tako v smislu vsebine in organiziranosti kot tudi tehnološke podpore. Kakšni so razlogi za takšno kritično stanje pri urejanju prostora? Negativne posledice (ne)go-spodarjenja s stavbnimi zemljišči se kažejo v prekinjenih ciklusih sprejemanja in izvajanja prostorskih odločitev, instrumenti za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pa se ne uporabljajo za vodenje prostorske politike, temveč kot dodatni finančni vir za formiranje občinskega proračuna. Razlogi za tako stanje so seveda kompleksni, glavna pa sta: znanje oz. kvaliteta in kvantiteta kadrov, ki delajo pri urejanja prostora, m sredstva, ki jih občine namenjajo financiranju dejavnosti urejanja prostora/ Kadrovski potencial oz. kvaliteta kadrov je po kadrovski strukturi in po številu izvajalcev ne zadovoljiv tako v pretežnem številu občin kot tudi pri številnih raznovrstnih izvajalcih, finančna sredstva, ki so v proračunih občin odmerjena urejanju prostora, pa ne zadostujejo niti za pokrivanje najnujnejših potreb po prostorski dokumentaciji. Oba navedena pogoja za kvalitetno delo pri urejanju prostora sta v medsebojni neposredni zvezi in odločilno vplivata na način, vse bino, obliko, kvaliteto in druge vidike izvajanja vseh področij urejanja prostora v občinah. Pri navedenih dveh segmentih nekoliko odstopajo v pozitivno smer le nekatere mestne občine v državi. Menimo, da dokler v večini slovenskih občin (in s tem v povprečju) ne bomo uspeli doseči izboljšanja stanja pri teh dveh segmentih, ne bomo uspeli ustaviti negativnih trendov in tudi drugih (vsebinskih, organizacijskih, postopkovnih, izvedbenih, informacijskih...) vprašanj urejanja prostora ne bomo zmogli preusmeriti k izboljšanju. Kakšen je bil odziv občin v Pomurju? Odziv občin V Pomurju je bil v povprečju enak odzivu občin v vsej državi. Nekoliko bolj skrb zbujajoče jc dejstvo, da ankete ni izpolnila Mestna občina Murska Sobota. Ali se niso odzvale le nove ali majhne občine ali so med njimi tudi velike? fr® občin* T v< 0! E Vi a n R Obilo®, ki WOčke- sjTj pinot Janez Ra- I ' a Odranci, 18,20 točke. Na Sfe— - - An- _ —puidnci, 18,20 točke.Na i ^vanje v Filovce so prine-* vin tudi vinograd-. , ^Madžarskega. Zoltan je dobiJ ža vino zvrst pm ____, a»iCH I ' 30 UkLt Laszlo Csurilla za fi ’'’lozajugytiapye 16,13 točke, I in Atila Rozsle za vino r r r Atib Nanesi-A > tweigdi 1“,95 točke in 7^'u Horvath za enako vino .1 "Otočke. Jodev "e K,uma UI||j'^kj ane8a>zobra-"’Stituta pa jc njegova sop° , sama rešila iz vo ' ti in prositi, d*/^ enkrat v vodo 1° * tomobilu tablet ■■ I* ponesrečenec ^it^j1 sem odejo, s *' ' do ogrnil, da P'; spet skočil v* g potapljanju m1 yd torbice s ublel ’ / sem jo na srečo. «7^® || VESTNIK - 3, aprif 2003 KRONIKA Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Zelena luč za varnostni sosvet I V 21. členu Zakona o po-I liciji je zapisano določilo, I ki omogoča partnersko so-I delen anjv z organi lokalnih skupnosti in drugimi rgani, organizacijami in * institucijami na področjih, 4 se nanašajo na izboljša-- nje varnosti v lokalni skup-Inosti. V ta namen lahko po->*menu pntlcij^ka postaja spodbudi ustanovitev sve-rta, kombije ah dru- K oblike parttWTskegu w-AfUiun—t- * I d i V nižini sv luni ob Ščavni--1 se odločili za ustanovitev posvetovalnega telesa z nazt-^om varnostni sosvet Njegov glavni cilj je, da za-?.ofovj e mi večjo varnost dr-Dvijanom Kot je občinskim ^’nili m dejal komandir Po-Mske posuje Gornja Radgtv ‘u " 'lis guinea gre v prvi vr-za zmanjševanje Ucvrla kav 'mli dejanj, vzbujanje obču-pn ljudeh, za so-^anjr z državljani, organi, '''tiuirz.iciiatni in institucija-'Mer tuili za obveščanje jav-n iklu policije tn -tanin 'rnosti v lokalni skupnosti 7 fo naj bi prispevalo k vec-i'Wnji v amostne zavesti ’^ijanov in njihove sood *’,W»t< pri zagotavljanju ’'•’•Mive in skupne varnosti. s>cer pa |C namen partner- •. k loi. jnj.i zlasti od-k^junjt s r.rokm ki omo-’ Mu od k Ionske pojave v ^žbi k purnmi konkretno prc-"o delovanje in pomoč fekvin|u ze nastalih var-n pruhkmre-dvsem pločevina, torej je nastala materialna škoda; žal pa so bile tudi tri lažje in dve hudi telesni poškodbi. Prva prometna nesreča s hudo poškodbo se je zgodila v soboto. 29. marca, ob ki.20. ko je voznik osebnega avta S. M. peljal po regional m cesti iz Gederovec proti Murski Soboti. Zunaj Kupšinec je dohitel pred seboj vozečo kolono vozil. Domnevno naj bi vozil z neprimerno hitrostjo, z^to ni mogel varno ustaviti, m ne čudi, da je zapeljal na levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je pripeljal voznik bivalnega vozila Avta sta trčila, nakar je osebni avlo zasukalo za 180 stopinj, bivalno vozilo pa je zapeljalo v levo z vozišča in sc prevrnilo na bok. V nesreči se je S. M hudo poškodoval, njegov sopotnik j>a lažje Gmotne škode je za 1.81)0.000 tolarjev. Druga huda prometna je bila v ponedeljek. 31 marca, ob 16 30 na glavni cesti 1 reda med Mursko Soboto in Rakičanom. Voznik osebne ga avtomobila je zaradi nepravilnega zavijanja trčil z voznikom kolesa z motorjem, pri čemer se je sle d n ji hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bližnjo bolnico. š. s. me, ki jo ima slovenska vojska, sodelovali pa bi tudi proizvajalci opreme. Na ta sejem bodo povabili tudi avstrijsko vojsko, da v okviru svojih možnosti sodeluje in predstavi svojo opremo. Hkrati bo ta sejem namenjen tudi pridobivanju novih kadrov in predstavitvi poklica vojaka. A. Nana Rituper Rodež Mota: izobraževanje CZ Pri ribiškem domu na Moti je bilo usposabljanje in izobraževanje poverjenikov Civilne zaščite (CZ) in njihovih namestnikov. Poveljnik CZ Ljutomer Franc JurŠa je predstavil oceno ogroženosti na lokalni ravni, ki niti ni posebej kritična. Miro Vamberger, univ. dipl. org. dela, je govoril o pomenu usposabljanja za evakuacijo, mag. Janez Mer pa o ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter organizaciji in delovanju sistema varstva pred naravnimi nesrečami. SrečkoJurgec inženir, je predstavil sistem opazovanja, alarmiranja in obveščanja. Boris Šunko, univ, dipl psih je predavaj o vedenju ljudi ob nesrečah. Jože Korban, profesor, pa je med drugim govoril o pripomočkih za delo poverjenika CZ in njegovega namestnika O. B. Nove herbicidne rešitve > Plateen Temeljni herbicid za varstvo krompirja Zatira najpomembnejše enoletne ozkolistne in širokolistne plevele v krompirju. Nova herbicidna aktivna snov FOE iz raziskovalnih laboratorijev podjetja Bayer iKi Rae^di S sredstvi za varstva rastlin ravnajte previdno. Pred uporabo preberite navodila za uporaboJ 0 širok spekter delovanja Q uporaba po setvi pred vznikom krompirja Q odmerek 2 - 2,5 kg/ha Po naših znanih poteh Vse se je prebujalo Čez nekaj trenutkov ste lahko tudi v Portorožu v Lendavi so razpravljali o izkušnjah m perspektivah delovanja turističnih zvez. J. Ga. organizacij Pri tretjemu ribniku v Podgradju, kjerse je začela naša pešpot, se radi zbirajo tudi labodi. Foto: J. G. Se vam zdi, daje to gospodarsko poslopje z garažo in drvarnico? Takšno •«pročelje-« sije omislil prejšnji gospodar Ignac, ki je bil pravi mojster za oblikovanje, zlasti iz lesa. Foto: J. G. Vodstva regijskih turističnih zvez v Lendavi 0 usmeritvah turističnih društvenih V petek in soboto je potekalo v organizaciji Turistične zveze Slovenije v hotelu Elizabeta v Lendavi posvetovanje predsednikov in tajnikov slovenskih regijskih turističnih zvez. Po pozdravu lendavskega župana Antona Balažka in direktorja Term Lendava Franca Huberja je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič spregovoril o vlogi regijskih turističnih zvez pri razvoju turizma in turistične društvene dejavnosti. Dejal je, da regijske turistične zveze skrbijo za povezovanje in sodelovanje turističnih društev, ta posvet pa so pripravili, ker menijo, da je pomembna izmenjava izkušenj med turističnimi zvezami. ki povezujejo več kot 560 slovenskih turističnih društev. Spregovorili so o tem, kako narediti organizacijo še učinkovitejšo pri uresničevanju slogana Turizem smo ljudje. Z dejavnostjo društev skušajo ljudi ozaveščati na področju ekologije in urejanja okolja v smislu ustvarjanja boljše kakovosti življenja, in da bi tako okolje naredili še privlačnejše za obiskovalce. Regijske zveze spodbujajo mlade v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava, v Sloveniji pa je tudi dobro razvit sistem delovanja turističnih društev pri organizaciji turističnih prireditev in promocije, in sicer letno z več kot 15,000 prireditvami. Vendar pa imajo turistične zveze težke pogoje za svoje delo, saj državni organi. ki so odgovorni za turizem, storijo premalo, da bi se zagotovili sistemski pogoji za njihovo delo. Na srečanju so zato pripravili pobudo, da bi v Zakonu o pospeševanju turizma uredili vprašanje ureditve prostorskih in finančnih pogojev njihovega dela. O izkušnjah in perspektivah delovanja Pomurske turistične zveze je govoril njen predsednik Štefan Dravec, o izkušnjah pri delu turistične zveze Brežice pa Tone Jesenko Zvezi po mnenju predsednika Rožiča spadata med najboljše v Sloveniji. O rezultatih ankete regijskih turističnih zvez in uresničevanju programa Znanje, mladi in turizem je spregovoril glavni tajnik TZS Damijan Jakim. Predsedniki in tajniki regionalnih turističnih zvez so govorili še o pomembnejših skupnih dejavnostih in usmeritvah turističnih društvenih organizacij Pripravili so še srečanje v Dobrovniku s Člani TD Dobrovnik, kjer je predsednik društva in župan Marjan Kardinar predstavil sodelovanje njihovega društva s Pomursko turistično zvezo in Turistično zvezo Slovenije. Obiskali pa so tudi velikopolansko turistično društvo. Jože Gabor Peš od ribnikov v Podgradju na Slamnjak in nazaj oblikovanje^ lesa. Bil pa M3* Naslednicah je snaha Janja (svoje stanov^ tudi v Lendavi odločila, da usmerjena v pridelovanji P hrušk in Seveda bo tudi vinograd, l pri sosedovih, if Ignačcva vitu* jana Ob na^ nas je prlja^’y la na ogled niih ske kleti in^J dila tudi dobr n čo kaplji«0’ poudarila, zasluge ko Semenič0’ ci pa lahko v11 Je že tako, da je tudi v naši okolici marsikaj zanimivega in prijetnega, vendar tega ne vidimo ali pa mislimo, da je treba potovati kam dalje, če želiš kaj videti in doživeti. Tako se v neposredni bližini Ljutomera, v Podgradju med gozdovi pod Železnimi Dvermi, lesketajo trije ribniki. Ob njih se v čudovito ohranjeni naravi vijejo sprehajalne poti, ob tem pa lahko občudujete ribe, divje race, bele labode ... Pozimi je to idealno naravno drstiš-če, ki ponuja tudi v tem letnem času obilo možnosti za rekreacijo. Prav tu smo začeli našo pešpot do Slamnjaka, vasice na vinorodnem griču, in nazaj. Seveda vas tamkaj »pozdravijo« številni labodi v ribniku ali kar na bregu, kjer pobirajo koruzo ali drugo hrano, ki jim jo nosijo obiskovalci. .Med našim postankom jih je bilo petin dvajset. Nekateri vam bodo kljuvali koruzo iz roke, vendar jih ne smete pobožati ali kako drugače prijemati, ker vas bodo šavsnili s kljunom. Če boste morda že na začetku poti žejni ali željni kavice, lahko zavijete v bližnji gostinski lokal z zanimivim imenom - Por- Konec človeštva bo nastopi! takrat, ko se človeštvo ne bo vprašalo, kakšno vreme Je napovedano, ampak kakšno vreme je zapovedano za danes. MILAN FRIDAUER FRED! Na Slamnjaku si je zagotovo zanimivo ogledati in tudi prebrati, kaj krasi Lipovčevo domačijo. Foto: J. G. kupijo- < S tamkajw > tudi lep nji Vardov grad, ki so ga P J v stanovanjski blok. MtP J napotili še nekaj sto potem pa zavih med g1’1 poti navzdol in prišli d« f 1 torož, Žal nimajo več tako dobre ponudbe, kot je bila nekaj prvih let po otvoritvi, ob toplem vremenu pa je vsekakor prijetno posedeti na terasi. Od tam vodi pešpot skozi del vasi Podgradju do bližnje kapelice, potem pa vas bo znak usmeril proti Slamnjaku Cesta se ves čas rahlo vzpenja. Čez kakšnih deset ali petnajst minut, odvisno od tega, aii samo hitro hodite ali pa opazujete tudi okolico, boste prispeli do prvih hiš v Slamnjaku In tam boste gotovo za nekaj časa postali pri Lipovčevi domačiji, ki je res nekaj posebnega, ter si ogledali in prebrali, kaj piše nad vrati oziroma na steni. Skoraj gotovo boste še bolj navdušeni nad čebel- njakom in gospodarskim poslopjem na hribu za hišo. Česa takega najbrž ni nikjer drugje. Prejšnji gospodar Ignac Lipovec je dokazal. da je bil res velik mojster za bnika v Podgradju. Tani J । meren prostor za poči® nas mikalo, da bi kaj pfi^ ] lahko obiskali bližnjo^ turistično kmetijo, k|ef stem tudi priložnostni111 nih kmečkih orodij, običajno treba najavit1'^ tudi jesti. Od tistih.111 tam, smo slišali same p9 J sede. Brez najave pa'’‘J/ obiščete bližnje gostih y na Jeruzalemu ali J,.M tinjah pa tudi gosns‘ ’ jS|t stom v Radomerju. '■ ' podali od prvega :l'" obvodnem nasipu torož, kjer smo pustili a je bilo lepo, toplo m11 zvabilo tudi števihi£^irq žabce Veliko jih že hu° objemu«. $ Opravičilo 4l*’ V prejšnji številki Vestnika smo v potopisu Od »zvezd na strani Po naših znanih poteh objavili fotografijo urejenih ribnikov, ki smo ga opažih na naši poti skozi K« V gr smo zgrešili pri podpisu, ta ribnik ni last »vikendašat, " .,, jcA ga zlatarja Ferija Danca, ki se je že pred tremi leti Pre?e jjMj vce. Njegova hiša je torej stanovanjska hiša, ribnik p3 fe p■ ribogojnica, zgrajena z vsemi potrebnimi dovoljenji1' drugimi) in je skorajda vzorčni primer tudi za okolji0 Za napako sc lastniku ojtravičujemo! Predvelikončno razkošje April je eden najlepših mesecev, ko se bolj kot zelenje trave bohoti rumeno m rdeče cvetje Tudi družabnost oživi, kajti toplo vreme nas kar kliče, da se družimo, obiskujemo prireditve, se podamo po poteh. Tudi snovalci Vestnikove rubrike Po naših znanih poteh opažamo, da se je stran kar »prijela«, da se nekateri tudi podajo po naših predstavljenih kratkih poteh. Prav tako nas veseli, da nekatera društva in dopisniki že pridno pošiljajo obvestila o dogodkih ■ žal je tako, da prav vsega ne moremo vedeti, na vseh občni zborih ne moremo sedeti, prav vsake vaše prireditve ne moremo obiskati. Toda večja ali jubilejna srečanja, izstopajoče prireditve in tiste, ki so nekaj posebnega, bomo z veseljem obiskali. Veseli pa bomo, Če nam boste sami posredovali kakšno lepo fotografijo. Zdaj je čas predvelikonočnih razstav. Prepričani smo, da jih je veliko tako na levi kot na desni strani reke Mure. Za nekatere vemo, če pa tudi vi veste za kakšno, nam, prosim, pošljite obvestilo. »Dobrote slovenskih kmetij« Od petka, 4. aprila, do ponedeljka, 7. aprila, poteka na Ptuju tradicionalna prireditev Dobrote slovenskih kmetij. V soboto ob 10. uri bo javna razprava Turizem na podeželju - priložnost mladih, v ponedeljek ob 11 pa predstavitev projektov Podjetniški izzivi podeželja in Stanje ter razvoj trženja dobrot Iz Pomurja bodo v kulturnem delu sodelovali »pozvačin« in osnovnošolska folklorna skupina iz Beltince, tamburaška skupina Odpisani s Cankove, ljudske pevke iz Turnišča, folklorna skupina iz Babinec, Društvo kmetic Ljutomer ■ Razkrižje, Kulturno društvo kmečkih žensk Gornja Radgona, otroški folkloristi Klopotec terjanja Vlaj iz Bodonec Dobrovnik Predvelikonočna razstava, vredna ogleda, pa bo že ta konec tedna v Kulturnem domu Dobrovnik. Razstava nadvse lepih velikonočnih jajčk (pirhov, »remenk«) in Razstava grafične upodobitve pirhov Arpada Šalamuna, slikarja in grafika, nekoč učitelja likovnega pouka v Lendavi, bo v soboto in nedeljo, 5 in 6 aprila, od 9 do 17 ure. Znanje, mladi in turizem V Strategiji razvoja slovenskega turizma za obdobje med letoma 2002 in 2006 postavljajo v ospredje mlade in znanje kot poglavitna subjekta razvoja turizma, zato bodo na pobudo Turistične zveze Slovenije posebno pozornost namenili uresničevanju programa Znanje, mladi in turizem 2003/2004. Z njim želijo pospešiti pomladitev m širitev kroga turističnih delavcev z mladimi, izobraženimi kadri. Program je nadgradnje projekta Turizmu pomaga lastna glava in osnova za konkretne projekte, vključuje pa pet ciljnih skupin: generacijo v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah, višjih in visokih šolah in mlade, izobražene kadre, ki so že vstopili v turistične organizacije, pa tudi lokalne prebivalce v posameznih krajih. S svojimi 'akcijami in projekt: pa naj bi v programu sodelovali vsi neposredni in posredni nosilci razvoja turizma in turistične ponudbe na podjetniškem, društvenem in javnem področju. J. Ga. i-i,. sko delo vseh organov društva, izvoliti ■ ^i- stavili plan za letošnje leto ( o tem bo(n° Društvo žena Kukec Pred kratkim je bilo ustanovljeno Društvo žena Kukec, ki napoveduje popestritev življenja v teni delu Goričkega Prva večja prireditev bo razstava velikonočnih jedi m »remenk« v vaško gasilskem domu, in sicer 19. in 20 aprila. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo v soboto ob 14 uri TD Vrtanek Gornji Petrovci napoveduje zanimivo razstavo za 26. april, in sicer bodo predstavili jedi ki so skorajda izginile iz našega življenja. Razstavo so poimenovali Iz babičine kuhinje Negovski grad, i#e jezero in vrelci sla1’ ■ I Turistično društvo Negova - M11" pri« Jtf, bilo ustanovljeno pred 20 leti, je h-” !n>py zadnji dve leti. 21. marca je bil njem pa je poročal dosedanji predi* pič, ki je poudaril, da razvoj turizu'1^ L,1 območju temelji na oživitvi ,%! vskem jezeru in .slatinskih vrelcih v d'' ce. Želijo, da bi sc v gradu uredi! m1 J lahko uporabili v turistične naniet*/ Društvo, ki šteje okrog 10(1 clath' Zlatko Mulec. L Kr TD MAK V soboto, 29 marca, so se na volilnem občnem zboru sestali tudi cjani enega najaktivnejših društev, to je Turističnega društva MAK Pristava. Pred začetkom zbora so pripravili v počastitev materinskega dneva krajši kulturni program, nato pa so ocenili in pregledali lan- Zavod za turizem tudi v Dobrovniku . Tudi občina Dobrovnik se je odl°$ icp'./. vila Zavod za turizem (občinski obravnavo odloka), kt bo skrbel Pr£ . *■ in podobo Bukovniškega jezera, livno vključil v krajinski park Gor !' y vljen letos jeseni. V občini d,r' Jl tudi na predstavitev energetsko zas B VESTNIK - 3 april 2003 ŠPORT 19 Privrženci Mure prek foruma grozijo vodstvu kluba Kako resne so grožn I# K Ji i* * J r-j k if* X Sf v časih prejšnjega vodst-va nogometnega kluba Mura takratni predsednik, g. •‘rajman, zavedal pomembno-5,1 postavitve spletnih strani Uolia in tovrstnega komunici-ranja z navijači. Tugomir Fraj-man je p0Vezal s Simonom Horvatom, dane* absolventom Fakultete za elektroteh-nlko, računalništvo in infor-matiko v Mariboru sicer pa 'JvHiui navijačem domači Ur«. ki jr poskrbe! /j posta spletnih strani kluba. V I stem času je moštvo Mure do-^Salo zadovoljive rezultate, spletne strani kluba je obis-s povprečju približno 30-£ obiskovalcev na dan in lah-Orečerno, da takrat ni prišlo 0 opaznejšega odziva javno-J'*' konte lanske sezone je "h zalet v rezultatsko krizo, " d lina garnitura nogometne-?a se je zamenjala in °očno je izbruhnila že dlje pričakovana večja kriza, 1'odiluini til vri uspelo Prfprcčiti. Nezadovoljstvo jav-oosti se je povečevalo in sklad-° s tem tudi obisk spletnih ’ani kluba, ki imajo zdaj ok JUb obiskovalcev na dan. ^"Klanji predsednik kluba, g. Hmi' n, moderator spletnih ' ■ Simon Horvat, sta uspešno Uma. , , , J, , । sodelovala. Klub je ^rIJnif|o ncca 3 (), Arcont lla^ ma 3 : 3, ŠD Motvari^1^’ ričanka I.iv 0:2, Grad'^ j* 2 : 3, Ižakovci - < aok°v' Rakičan - Slatina 2 L vodi Arcont Radgoiri mi pred Seg. Makoter^ Bogojino in Romo, pO' nom in Ižakovci, Tudi v mladinski prepričljivo vodi conts 34 točkamiPr' . (i’ nom, 28, in Seg nom, 25 *11* Na finalnem Ih ir b1 ' J nogometašev, h11' j gt' j na Gorenjskem, je klubskimi ekipami '■ . sodelovala tudi nil^ ne Ta sc je zelo y A-skupttii uvrstila n8 mesto. V odločl!tl<;^|j|ip^j šele po kazenskihj * । gali Factor iz CriillC ■ nem delu seje tekn' 0. Izkazal se je tud19 .hpT.; Žiga Kous, ki ic j .!■■ detki drugi najbol)M _ (□ je bil posebej prvo mesto zJs4 . , .iff15 pa je bil Maribor , vilnih spot^orIeV' ves Čas kazal« za tekmovanje s'0 / velik drle? pf’ ;' . n uspehu mladih tašev tudi pred-'’ ,^1;^ Stefan Gumihir ir1 VESTNIK -J aprii 2003 ŠPORT 21 * s: Športni obraz Zoran Repija državni veteranski prvak Namizni tenis Uspešen debi Ropoše na EP Uj ■ mogoče tudi pri štiridesetih letih dosegati uspehe v tekmovalnem športu, dokazuje igralec squasha Zoran Repija iz Veržeja, predmetni učitelj gla-slit m- |n športne vzgoje na tamkajšnji osnovni šoli. Pred kratkim ir nnu rci postal zopet vsaj prepričljivo prvak f" ®utjavsquashu. Prej sem aktivno igral nogomet za Jn tem športu sta zelo po-mbni kondicija in tehnika KMniR krm hr« tega ni mo-napredovati. Imel sem wečo,da sem v Avstriji spoznal tfenerja, po r0(ju ;z pgjpta pj ^ievin-i.ji v skrivnosti te igre iedej lemLir sem moral zaradi bolezni to športno dejavnost ^pustiti sem presedlal na squash, ki je bil pred desetletjem v arzinnki. se spominja svojih začetkov Zoran Repija, Je dan verže^m kluba squasha, prijateljsko pa je povezan tudi s so-^nmolegj ’n k- ga vprašamo za njegov največji uspeh v karieri, takoj omeni, a'e Jr dve leti državni prvak med veterani. - Poleg tega sem zase-1 na enem 0(j turnirjev za slovensko jakostno lestvico tretje me-Sl° Dvak-r.it san bil tudi na evropskem prvenstvu, kjer sem delil s teknil a 12 do 17. mesto. Zelo vesel pa sem seveda naslova po- prvaka, čeprav sem na teh prvenstvih bolj redko nastopil, S3D° bili istočasno rudi ljubljanski turnirji, ki štejejo za slovensko i l3 Ostno Ir itvicu Trenutno sem v Sloveniji na desetem mestu.« * 1 “mud r ir da mu vzame igranje squasha veliko časa. »Se pa ob j zdaj mi res že nagajajo leta, družini pa se moram I za vso podporo Enostavno si brez športa ne bi mogel zami- 1 s «i ] |rni j ^kreativno se ukvarjam tudi z odbojko in no- I Zad°voljen pa sem tudi z izjemnim vzdušjem med kolegi I lahL1^'" 'll Mwskl Soboti, saj smo kot ena velika družina S tem bi I °biiidritn y zgled marsikateremu drugemu klubu « s’’bi ra<* tekmoval, čeprav je treba zleti več trenirati, ce v^s obdržati potrebno kondicijo Najpomembnejše je, da imam Z ekipnim delom se je začelo v italijanskem Courmayeuru 24 evropsko člansko prvenstvo, kjer za slovensko reprezentanco nastopata dva pomurska predstavnika: Bojan Ropoša in Saša Ignjatovič Slovenska reprezentanca je pričela svoj nastop po pričakovanjih in je trikrat zapored zmagala. Pomembno je, da je uspešno začel svoj prvi nastop v članski reprezentanci mladi Ropoša, ki je igral dvakrat in obakrat zmagal ter tako dosegel svoji prvi * * Milan Jerše, foto: M. J. H H Melika bera Pomurcev kli |Uttoisti Ma)1* Uršič D- Murske Sobote, ki n- - le vnovič razveselila s prvim mestom v kategon & 6 kd S? HtSob^iosv^ fe-L ,e 1 'ru* Kaveie (d° 34 k‘ °g mršta so zasedli 1^?° t kHo^ramov pu Tilen Xko S*lldo7Bkilogramov) ter lateja ) ]cudava l^i n Lea Renku tdu 70 kilogramov), obe kiloRra- >x>v H '-bilasanja jaklin(KBVLendava)vkamg in M.).) (N.’ • Ropoša In Balažičeva na državno prvenstvo V telovadnici Osnovne šole 111 je pripravil Plesni klub Devžej iz Murske Sobote, ki mu predseduje Dušan Donša, tretji kvalifikacijski turnir v športnem plesu za nastop na finalu državnega prvenstva, ki bo 12. aprila v Šenčurju. Med 59 plesnimi pari iz 11 slovenskih klubov na tretjem turni Odbojka V derbiju boljši Beltinčani V ,5 slovenski odbojkarski ligi za moške je bil v Ljutomeru prle-ško-prekmurski obračun, v katerem so zasluženo zmagali igralci iz Heltinec. Ti so bili boljši od Ljutomerčanov zlasti v drugem in tretjem setu. Končni izid: Ljutomer - Beltinci 0:3 (23” 25,21 :25, 18:25). ^ate p UsPeh Pomurcev ^In r^ tekn)1113^110 ,ckmovanje v karateju, na katerem je so- Frj mA|5V v 38 ck'P:,b Izkazali so se tudi nekateri po-/J tu tH /Jh its a ck’h je v katah zmagal Matjaž Kožec (Apače), pri i, ""'Kirn,. 'lI fKuzma)prediropoldomMichaelom(Apa-, 1 ■ kje " ' det ij, p ' ^nzma). Manja Kocet (Apače) je bila najboljša k lsulBunderla (Kuzma) pa med starejšimi n. lien, JOd,dk fApače) treljj. Pri mladinkah je bila Dr-kl-^^Hi it J . n^ar *1 Tudi Manul gre nap1^ , ,, , . , ______________ SnnntVi 'jlter wwl- -J **— 1 3 < o os n ter rock bend Manul. najperspektivnejša skupina s tega (url’11 (kar smo v Vestniku že večkrat poudarili), je naredila nov korak napref f p eumu se je namreč uvrstila v finale tekmovanja Newcomer- Stelrise tl|! hewerb Vorausschodung. Tekmovanja mlad,h, inovativnih in udeležilo 60 bendov lz Avstrije m okoliških držav. Murskosoboška junija 2002 Bend sestavljajo jams Salnajs, Sašo Benko in Peter tinkler ( . iji - iti čimbolj raznoliki in odprti za različne zvrsti glasbe Nekateri od nj1"' vzornikov so: At The Drive-In. Sonic Youth, Fugaz. Mogwai, My j, .r^l xplosions In The Sky. Uvrstitev v finalni del omenjenega tekmovanja je j.fiH mreže Prekmurje Noise Conspiracy, pod okriljem katere delujejo m«!’11' i 10 maja. ■ ® VESTNIK 3 april 2003 GRADBENIŠTVO 23 j Lokacijska informacija za potrebe projektiranja Poenostavitev postopkov za gradnjo 'a podlagi dveh novih zakonov (Zakon o urejanju prostora /Uradni list RS št. 110/02 in popravek 8/03/ In Zakon o graditvi objektov/Uradni list RS št. 110/02 in popravek 8/03/), ki sta bila sprejeta konec lanskega leta, so se pri urejanju prostora spremenili določeni postopki in dokumentacija, ki je potrebna za začetek gradnje. J?** ‘7° * Pogovarjali z i Štihcem, univ. dipl. fir^»be,,iŠtva’ Ustnikom B 1 ^NG, ki se ukvarja s 8radbenim »n ne-inženiringom Senjem investicij in -»"ifjijcm nepremičnin, na r 'pr4*4nlr se je nanašalo cii^0? nov°sti, to so loka-reč » ,l‘r°rn,acifc. R so nam-kn^ '“kacijsko do-voh. in lokacijsko do n^ta več ", lokacijske informa-sploh ločimo? *I"k1 lokaci’skih in‘ ifr.. . 1 Prve se nanašajo na po-;J|r' 'rj*" objekta, nadalje UohH, 'i'k“ M gradnjo L- ’ pomeni pojem ^ijska informacija? inrOrmad’a st”rske ureditve, ki o sprejetju ta •” izvedhcmm akta in HeJ|" namensko rabo območja, e,cga"so sprejete Zakono dajalec (državni zbor) je želel s sprejemom v uvodu navedenih zakonov poenostaviti določene postopke pri pridobivanju potrebnih upravnih dovoljenj za gradnjo. Lokacijsko dokumentacijo so izdelovali ustrezno usposobljeni posamezniki znotraj registriranih gospodarskih subjektov, ki so imeli v sklopu svojih dejavnosti registrirano tudi urbanistično načrtovanje. Cena za določeno lokacijsko dokumentacijo je bila različna (odvisna od vrste objekta in zahtevnosti obdelave) Za individualno hišo je bila okrog 40.000 SIT Ta strošek je sedaj, z uvedbo LJ, nadomeščen s 170 sit (upravni kolek ob podaji vloge, če pa želite še grafično kopijo iz prostorskega akta formata A4, boste morali odšteti še nekaj več kot 1.000 sit). Gre torej za veliko pocenitev. Po drugi strani pa je treba pridobiti več vrst Ll, kar spet pomeni določeno »papirologijo«, toliko bolj, ker LI po novem izdajajo občinske uprave, katerim se je obseg dela s tem nekoliko povečal, in ker nekatere občinske uprave nimajo dovolj ustreznega kadra Bo s tem zagotovljen večji red? Na splošno lahko rečemo, da je LI uvedla nekoliko večji red med prostorsko regulative, saj upravni Za gradnjo objektov poslej enostavnejša dokumentacija Foto. N. J. delavci v občinskih upravah ne morejo v LI zapisovati karUoli, ampak morajo dosledno slediti določilom, ki so zapisana v odlokih, ki so tudi objavljeni v uradnih glasilih Ll, ki jo izdaja občinska upra va, je za delavce na upravnih enotah (to niso občinske uprave) nedvoumna informacija, ali smejo izdati dovoljenje ali ne V zakonu so navedene tudi kar precejšnje kazni za upravne delavce in odgo vorne osebe, če se recimo v Ll zapišejo pogoji ali omejitve, ki niso zapisani v sprejetih odlokih, iz dnevnega časopisja smo lahko izvedeli, da so v eni od gorenjskih občin že morah plačati kazen (okrog 10 mio. sit, kar ni malo za eno občino). Prav iz razloga, da se vsaj delno seznanimo z obvezno vsebino LI (pogoji m omejitve), ki nam jih lahko predpisujejo občinske uprave, je prav, da se seznanimo, kaj naj bi LI vsebovala. . Vsebuje parcelno številko, dovoljene posege, pozidanost, velikost gradbene parcele, lego objekta, gabarit, končno ureditev okolice, uporabo gradbenih materialov, oblikovanje, dovoz, dostop, parkiranje, komunalne in druge priključke, varovanje okolja, požarno varnost Ti podatki so potrebni za potrebe projektiranja in morajo biti zapisani tudi v prostorskih ak tih. Če sprememba rabe objekta ni v skladu s prostorskim aktom, mora upravni organ to v LI izrecno nave sti - s tem se izognemo različnim pojmovanjem odloka v občinski upravi in delavcev upravne enote. Če izvedbe investicijsko-vzdrževal-mh del prostorski akt ne dovoljuje brez upoštevanja predpisov o kul turni dediščini, je to treba v Ll na vesti - vendar le, če je tako določeno v prostorskem aktu Definirati se mora, kateri prostorski ukrepi so veljavni na območju predvidene gradnje - kot recimo odlok o predkupni pravici občine za nepremičnine ipd ter ali je v pripravi sprememba prostorskega akta (navesti se mora, kje je objavljen ustrezen program priprave) Kako pa je z enostavnimi objekti? Zanje je potrebno naslednje: vpisati vrsto objekta in velikost ter višino objekta, ki se bo gradil, navesti, ali je navedeni objekt v skladu z Odlokom o pomožnih objektih in ali ga je mogoče šteti kot enostavni objekt (205 člen ZGO-1), navesti se mora tudi naziv prostorskega akta in kje je bil objavljen, definira se ali je/m nameravana gradnja v skladu z navedenim aktom. Poleg tega se definira pogoje gradnje enostavnih objektov (smejo se navesti samo tisti pogoji, ki so definirani v veljavnem aktu), navede se, ali je na navedenem območju v pripravi sprememba prostorskega akta, kateri prostorski ukrepi so na obravnavanem območju veljavni (npr. odlok o predkupni pravici občine za nepremičnine ...) Milan JerŠe z *s. ( Mrežni pomurski ' podjetniški inkubator d. o. o. Podjetje za pospeševanje podjetništva v Pomurju MrežnTpodjetniški inkubatorje organizacija, ki pomaga Pri ustanovitvi in razvoju podjetij ter je novim podjetjem v Pomoč pri premagovanju začetnih ovir. Je organizacija, K' Podjetnikom omogoča najem prostorov po subvencionirani ceni ter storitve in svetovanja s področij marketinga, menedžmenta, financ in tehničnega znanja. Prostori Mrežnega podjetniškega inkubatorja so na lokacijah: Sobota - 1.640 m* za proizvodne in storitvene dejavnosti Ljutomer - 800 m2 za storitvene dejavnosti Odranci - 100 m2 za storitvene dejavnosti ki imate podjetniško idejo, pozivamo, da se oglasite pri nas, kjer vam bomo pomagali pri zagonu vašega podjetja s svetovanjem, pripravo poslovnega načrta, tkanjem finančnih virov, z usposabljanjem ter drugimi °D|'kami podpore in pomoči v prvih letih vašega poslovanja. Mrežni pomurski podjetniški inkubator, d. o. o. Lendavska 5a 9000 Murska Sobota tel: 534 80 22, e-mail: ^^ko.rnocnif^rra-mura.si. feri.gonc@rra-mura.sl SEJEM MEGRA /6. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov 8.- 12. april 2003 Gornja lladgona slu tega 33 člena ustrezne p°| dbe za zavarovanje. različen, saj so si zavaroval navedeno zavarovanje j precej različno, zato pričahUJeP čimprejšnje poenotenje glede tega zavarovanja, vseKW pa menimo, da ne glede na membe zakona te pogoje čas izpolnjujemo « Franc Skledar, . Izolaterm »S spremembami noveg3 kona o graditvi objektov se^ ; nanjen, saj sem se udele*1 nekaj seminarjev na »predelal« pa sem tudi Sve , ca v reviji Obrtnik. V praks* vosti niso slabe, kajti če nesreče ali poškodbe drug1 ,(r; vajalcevali opreme, se škod J je z zavarovalne polica se že prej posluževali teg3 rovanja, pri katerem je zakonom določen zavaroVS' nimum.« Stane Lovrence^1 . ji »S spremembami n0^,^' kona o graditvi objektov nanjeni. Za izvajalca je ' dodatni strošek, z vidik3 sionalnosti pa so sprem^ zitivne in jih pozdravlja^ tudi eden od načinov ' . ,( pravih in resnih izvajalci resnih padalcev«, ki delaj0* na trgu. Pred riziki smo rovali že prej, vendar ne ' j« višini, kot je sedaj p^P1 Štefan Cor, TIBAR, d. o. o. »S spremembami no ? kona o graditvi objektov na nje n. Menim, da je P^t‘J,, ima izvajalec svojo dej JpI ■ varovano, zato jo je113 j zavarovalo še pred spreP kona« ZAVAROVALNIC A “ lWlllK-3 april 2003 GRADBENIŠTVO 25 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Stanovanjski sklad do leta 2007 Kako obrzdati cene stanovanj? sterske irorzolaoje moizoiaclje MERKURMOI^TLR, Obihw ul 39, Murska Sobota, lel.' 02 530 10 50 r+ lm " ■ samo pospravljate" '•' .i, . , ' ■ w sa dela V 21 ' z gradbenim 2!? kvaiitel7j, ‘ ‘ P^uebujcte, da . ugodno uresničili svoje ijOrtiA ' P°n^dba izdelkov za gradnjo, J ’■ ✓ It|, - ri enem mestu. V nd^nim programom • stresni elementa • lesr ograjni sistemi ♦j i(e men tih apno 7. prelet krit {■S? Ar s M k betomk^izde z • dimniki B • opečnim elki • opajnl sl (temi • »tavbnopohiitvo 1 ■ Uisnj« Ki • rum.ke obloge tesni og^ Kment in o izolacij e • suKsrpontaž^ fasadni sistemi ♦ betonski izdelki • svetlobni jaški ♦ strešne kritine • kleparski izdelki • beUnsltl izdelki • sistemi znodsodnjavanje IV IIID UUU WBIZ0U-. MERKUR Uttviirjamn zarlovuJpivri Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo v prihodnjih letih s svojo ponudbo stanovanj sicer uspel zmanjšati pritisk na cene, vendar pa bo le ta manjši od pričakovanega. Toda po drugi strani obstaja možnost, da se optimistični scenarij, predvsem zaradi napihovanja stanovanjskega »balona« in koncentriranega povpraševanja, ne bo v celoti izpolnil. Kot kažejo ocene in raziskave, ki jih je naredil stanovanjski sklad, ter signali z nepremičninskega trga, bo naj večje povpraševanje po stanovanjih še vedno v ljubljanski regiji Stanovanjski sklad si je izbral za primarno skrb povečanje ponudbe stanovanj na ljubljanskem območju, kjer še posebej primanjkuje najemnih stanovanj. Sklad pri gradnji in financiranju stanovanj sodeluje kot soinvestitor z občinami ali pa neposredno kupuje na trgu. Po sedanjih ocenah razpoložljivosti zemljišč namerava Stanovanjski sklad RS po vsej Sloveniji do leta 2007 zgraditi 5.900 stanovanj, pri čemer bi samo v Ljubljani zagotovili blizu 4.700. Od teh bo polovica tržnih, preostala pa bodo netrzna stanovanja Seveda pa bo vse skupaj najbolj odvisno od razmer v občinah. Sicer pa stanovanjski sklad nima namena zagotoviti vseh stanovanj, sc je pa zavezal, da bo zagotavljal stanovanja po predpisani ceni. To pomeni, da bo ne glede na povpraševanje prodaja] stanovanja po ceni 1 300 evrov za kvadratni meter stanovanjske površine v Ljubljani, medtem ko bo cena drugje nižja Tako bo za kvadratni meter v Kopru treba odšteli okrog 1.250 evrov, v Mariboru se bo cena gibali med 875 in 900 evri Podobno bo tudi v Celju in preostalih mestnih občinah, torej tudi v Murski Soboti. Prednost pri nakupu pa bodo imeli varčevalci v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ki bodo zadostili predvidenim kriterijem Dejansko povpraševanje bo manjše predvsem zato, ker bodo velik de! privarčevanega zneska pobrali transakcijski stroški, to se pravi stroški notarjev in posrednikov. Ti naj bi se povzpeli tudi do Šestih odstotkov vrednosti transakcij in s tem varčevalcem pobrali tudi do dva lota Opozoriti pa velja tudi na dejstvo, da ljudje povečini nimajo sklenjenega dolgoročnega varčevanja, ki pa je predpogoj tako velike investicije. Poleg tega je varčevalna stanovanjska shema časovno nerodno določena namesto da hi se nakupovanje razporedilo na več obdobij, bo stisnjeno na eno leto. (Milan Jerše Obeta se nov stanovanjski zakon Bodo novosti prinesle izboljšave? Še veljavni stanovanjski zakon je bil sprejet leta 1991. Njegov glavni namen je bil olastninjenje družbenih stanovanj. Posledica tega je, da je kar 88 odstotkov stanovanjskega fonda v zasebni lasti. Poceni odkupljeno stanovanje je marsikateremu lastniku zdaj v breme, saj je njegovo vzdrževanje precej drago. In prav na tem področju bo nov stanovanjski zakon, ki je že v parlamentarni proceduri, prinesel nekaj novosti. Tako naj bi ustanovili rezervni sklad, v katerega bodo morali lastniki obvezno vplačevati določena sredstva. In čemu bo ta denar namenjen? Vemo, da so bili v preteklosti veliki problemi, ko je bilo treba obnoviti streho ali se lotiti kake večje obnovitve inštalacij in podobno Po novem za izbiro upravnika ne bo več nu|no soglasje vseh lastnikov, ampak le večine stanovalcev v stanovanjskem bloku. Izbira upravnika bo sicer obvezna, razen v dveh primerih, in sicer ko gre za manjši objekt in ko je nekdo lastnik stanovanjske hiše, ki odgovarja za celoto stanovanjske površine Druga možnost pa je, da stanovalci ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo, kar bo omogočalo, da objekt v celoti upravljajo Stanovanjski zakon, ki je v pripravi, bo na novo uredil tudi problem neplačnikov komunalnih storitev. V prihodnje ne bodo več drugi zalagali denarja, ampak bo to sporočeno upravljalen posameznega komunalnega sistema. Ta bo potem lahko dolg skladno s predpisi izterjal od kršitelja, ne da bi zaradi tega moral iz sistema, npr. vodovodnega, izključiti celotno stanovanjsko hišo, torej tudi druge stanovalce. Milan Jarše Gradimo prihodnost Prikaz postopka na sejmu MEGRA v Gornji Radgoni Sodobna ekološka obnova dotrajanih vozišč Na 16. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA 2003 bodo strokovnjaki SCT na demonstracijskem prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pred dvorano A 10. aprila ob 12. uri praktično prikazali postopek obnove dotrajanih vozišč, ki je na slovenskem trgu še novost. Pol ure pred tem, ob 11.30, pa bo v paviljonu SCT v dvorani A tudi predavanje o tej zanimivi in ekološko napredni tehnologiji obnove vozišč. Sistem za obnovo dotrajanih vozišč z recikliranjem stare asfaltne prevleke po hladnem postopku z uporabo penjenega bitumna kot veziva dotrajanih cest omogoča predvsem hitrejšo in ekonomičnejšo obnovo Postopek je namenjen predvsem obnovi cest v naseljih in pri gradnji novih cest, saj je reciklaža asfalta z uporabo penjenega bitumna najbolj primerna za dotrajane ceste, na katerih je treba izboljšati nosilni sloj vozišča pod asfaltom. Prednost postopka je v tem, da ni treba izkopati starih nenosi-Inih gramoznih materialov in jih odvažati na deponijo. Namesto tega zre-ciklatorjem Wirtgen 2500 površino obnovimo z rezkanjem in dodajanjem novih substanc (cementa, bitumna in vode), če pa je podlaga zelo slaba, dodajamo tudi peske oziroma gramozne materiale. Izkoriščenost materiala iz obstoječe voziščne konstrukcije je tako popolna, zmanjšani pa so tudi posegi v okolje. Postopek je približno 20 do 30 odstotkov cenejši od obnove po klasičnih metodah, krajši cas gradnje pa pomeni posredno veliko prednost za uporabnike cest, saj je čas omejitve prometa bistveno krajši Prednost te metode je tudi v tem. ker reciklažni niz strojev (cisterna z vodo, cisterna z bitumnom, reciklator WR 2500, greder in valjar) deluje le na enem voznem pasu, s čimer promet ni bistveno oviran Strokovnjaki SCT so s tem postopkom do sedaj uspešno obnovili že kar nekaj cestnih odsekov po Sloveniji, in sicer: odsek Zvirče-Kovor (1220 metrov), odsek skozi Stari Log (800 metrov), odsek Dobrova-Horjul (985 metrov), ploščad na letališču Brnik ter Industrijsko cesto na Jesenicah, kjer je bila stara asfaltna prevleka položena na podlago iz žlindre Valjar Greder Reciklator WR 2500 Cisterna z bitumnom Cisterna z vodo DOBRO JE VEDETI I 3. april 2003 - J® razkrivajo zdravilne skrivnosti Debelost Čezmerna telesna masa in debelost postajata vse resnejši zdravstveni problem. Po svetu se ukvarjajo s problemom debelosti v vseh razvitih deželah. Ugotavljajo, da je pretežkih več kot 60 od stoikov odraslih Američanov in več kot tretjina prebivalcev zahodnoevropskih držav. Na osnovi raziskav o stanju prehranjenosti v Sloveniji lahko domnevamo, da je predebelih tudi približno pol Slovencev. Zlasti pa smo lahko v skrbeh, ker se debelost vse hitreje širi med otroki in mladostniki. Debelost - resna grožnja za številne bolezni Debelost je pri vseh starostnih skupinah povezana s številnimi zdravstvenimi zapleti Raziskave kažejo, da se s telesno maso povečuje obolevnost zaradi različnih bolezenskih stanj, kot so hi-perlipidemija, zvišan krvni tlak in bolezni srca. Izrazita je povezava med debelostjo in sladkor- no boleznijo tipa 2, pn kateri inzulin v telesu Še nastaja, vendar sc celice nanj ne odzivajo dovolj dobro. Debelost je tudi v povezavi z rakom. Debeli moški pogosteje umirajo zaradi raka na debelem črevesu in prostati, debele ženske v menopavzi pa pogosteje obolevajo za rakom na dojki in maternici. Zaradi debelosti se zveča tveganje za osteoanritis in pogosteje se pojavljajo dihalne motnje Celo motnje v spolni sli so pogostejše pri predebelih ljudeh. Medicina že dlje časa debelosti ne obravnava več kot zgolj stanje, ki vpliva na posamezni kovo počutje in nezadovoljstvo, pač pa ga jemlje v obzir tudi kot resen zdravstveni problem. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je debelost uvrstila med kronične presnovne bolezni in ugotovila, da ima vse značilnosti epidemije. Debelost lahko opredelimo kot zvečano kopičenje maščobnega tkiva v telesu. Na zvečano telesno težo ali debelost kaže visok indeks telesne mase (ITM). Ta je določen kot razmerje med telesno maso (kg) in kvadratom telesne višine (m’): Normalno območje ITM je od 18.5 do 25. Če je ITM med 25 in 30, govorimo o čezmerni teži, če presega 30, pa o debelosti. Odstopanje od normalnih vrednosti sorazmerno zveča verjetnost in pogostost razvoja bolezni ITM je eden najpomembnejših pokazateljev za večjo obolevnost in smrtnost. Tveganje sc zveča z vsakim presežnim kilogramom Brigita Gider, mag. farm. Ko je hudo, me pokliči! CtX Mile je <4 1113 Z našega štedilnik ITM = telesna masa (kg) / telesna višina2 (m2) Telesna masa ITM Zdravstvena ogroženost premajhna <18,5 zvečana normalna 18.5-24,9 povprečna čezmerna 25,0-29,9 zvečana Debelost, 1 razred .30.0-34,9 velika Debelost. 2. razred 35,0-39,9 zelo velika Debelost, 3- razred >40 izjemno velika Tabela 1: indeks telesne mase ITM in zdravstvi'na ogroženost Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Obvezno predplačilo in ara » Potrošnik, ki nas je poklical, se z obrtnikom dogovarja za izvedbo storitve gradbenih del. Izvajalec del od naročnika zahteva obvezno predplačilo-. Sprašuje nas, ali ima pravico do plačila obresti? Če podjetje zahteva predplačilo kot pogoj za nakup blaga ali izvedbo storitve, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tn mesece. Po novem (od 17. 1. 03 naprej) pa to nc velja za predplačilo, plačano v roku manj kot tn delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne z opravljanjem storitev. Prav tako podjetju ni treba plačati obresti, Če le to zahteva plačilo are. Čc je ara enaka celotnemu znesku kupnine, nc moremo več govoriti o ari, ampak o predplačilu, pa čeprav je podjetje tov pogodbi označilo kot aro Če ponudnik zahteva plačilo are in se ne drži dogovora iz pogodbe (npr dobavnega roka), lahko potrošnik odstopi od pogodbe in zahteva vračilo dvojne are. Pa še nasvet, vse dogovore zapišite, pa naj se zdijo Še tako nepomembni, kajti ustne dogovore je zelo težko dokazovati. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek m sredo od 10. do 12 in 15. do 17. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu Tel: (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91. Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek - telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 14 ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne OBVESTILO OBČANOM Urad župana Občine Lendava obvešča vse zainteresirane, da bo pogovor z županom v torek, 8. 4. 2003, od 12. ure dalje. Tudi tokrat priporočamo, da svoj prihod najavite v Uradu župana ali po tel. št. 578 94 10. Urad župana Lendava orim. rtpg? Belevi Gordana Toth, univ, dipl. inž. živil, tehn. rano do oreška. Ingver srečamo v naših kuhinjah k ■ sestavi z drugimi začimbami je primeren s njanjc medenjakov, sadnih desertov, omakjM lenjave. Jedi daje aromatičen, osvežujoč in pekoč okus. Kardamom ima prijeten at®1 vonj in pikanten okus. Pri nas ga uporabil medenjake in druge sladke jedi. Pri začinjWr upoštevajmo nekaj osnovnih pravil: z UpUOltVdJMV Livna] uauuvum pidVH, prikrivamo osnovnega okusa jedi, vsaka crtdi xzvfilrn in'jd rw-zimn zli cr* rlrirlnnP sodi v vsako jed, pazimo, da se dodane začini* seboj dobro dopolnjujejo in da so kakovostni-" Cimet, nageljnove žbice, muškatni oreh, ingver in kardamom V prejšnjih številkah smo opisali kar lepo vrsto najpogostejših začimb in dišavnic. Spoznajmo še nekatere! Cimet uporabljamo pri nas dokaj pogosto. Ima sladko začimben in nekoliko pekoč okus. Uporabljamo ga predvsem pri pripravi sladkih jedi: najrazličnejših sladic, mlečnega riža, jedi iz skute, pečenih jabolk in banan, vkuhanega sadja. Dohro se kombinira s tako imenovanimi sladkimi začimbami, kot so vanilija in nageljnove žbice, koriander in muškatni orešček Nageljnove žbice imajo pekoče začinjen okus in močno aromo. Z njimi začinjamo sladke in nekatere slane jedi. Uporabljamo jih v majhnih količinah. Za pecivo vzamemo mlete nageljnove žbice. Muškatni oreh ima zelo začinjen, sladkasto grenak in oster okus ter močan vonj. Z njim začinjamo fino pecivo, mlečne in sirove pudinge, krompirjeve jedi, riž. špinačo, brstični ohrovt, zelenjavne juhe, nekatere mesne jedi in omake. Uporabljamo majhne količine naribanega uspeha pri začinjanju jedi! Jabolčno-jogurtni žličniki z iz grozdja (za 6 oseb) (Srednja šola za gostinstvo in turizem Kadenci, strok01*" Zdenka Tompa in Dušan Zelko) Žličniki: 20 dag stepene sladke »0*5 naribano jabolko (ali v drobnih žlica limoninega soka, 1,5 dag želatini J jogurta, 8 dag skuta, 5 dag orehov. 2W ka, 5 dag medu Omaka iz grozdja: 1,5 dl rdečega 1 škroba, 5 dag sladkorja, 20 dag gn1 god (jurka, Izabela), konjak, cimet, ki'* monina lupinica Namočeno želatino raztopimo nad mešamo k jogurtu, dodamo preostale narahlo premešamo Maso damo v ogl3t311 hladilniku pustimo 2-3 ure. auuiiiMi pustimo z-p ure. Oblikujemo žličnike, naložimo na kf°® lijemo z omako iz grozdja. Omaka iz grozdja: Sladkor karameli lijemo z vinom, zgostimo in dodamo gr°;'f de ter dišavnice. . J Na osebo: 291 kcal, 8 g maščob. + Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Regratova solata s prepeličjimi jajci 12 prepeličjih jajc, 300 g regrata, sol, poper, 5 cl olja, 120 g svežih šampinjonov, 60 g orehovih jedrc, 20 g Česna, limonin sok. Prepeličja jajca skuhamo in olupimo. Re gratovim listom odstranimo debela rebra, liste natrgamo na velike kose, operemo in dobro odcedimo. Olje pomešamo z limoninim sokom, soljo in poprom. Šampinjone očistimo, operemo, narežemo na rezine in jih damo v solatno omako. Orehova jedrca grobo nasekljamo in v ponvi brez olja s česnom malo prepražimo. Nato solato pomešamo z omako in prepraženimi orehovimi jedrci. Preden ponudimo, solato okrasimo ? narezanimi prepeličjimi jajci Nadevani svinjski zrezki v pikantni omaki 600 g svinjskega stegna (4 zrezki), sol, poper, 5 cl olja. Sestavine za nadev: 40 g makaronov, 30 g šalotke, 3 cl olja, 5 g česna. 80 g prekajene vratovine, 10 g paradižnikove mezge, 10 cl mleka, timijan, sol. Sestavine za omako: 80 g čebule, 100 g krompirja, 5 gtesna, 60 g solate, 30 cl zelenjavne osnove, 40 g skute, 5 cl kisle smetane, sol, mleti feferon. Svinjske zrezke potolčemo, solimo in popramo. Nadevamo, prepognemo in robove zašpilimo z zobotrebci. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo nadevane zrezke. Opečene preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa pripravimo omako. Čebulo in krompir narežemo na kocke in malo prepražimo Dodamo česen in na rezance narezano solato ter zalijemo z zelenjavno osnovo. Prevremo, dodamo opečene zrezke, pokrijemo in dušimo do mehkega. Nato zrezkom odstranimo zobotrebce. Omaki dodamo skuto, kislo smetano in pretlači mo Po potrebi še začinimo in ponudimo z zrezki. Priprava nadeva: makarone v slani vodi skuhamo in odcedimo. Šalotko narežemo in na olju prepražimo. Dodamo sesekljan česen, na kocke narezano vratovino in paradižnikovo mezgo, začinimo ter zalijemo z mlekom Prevremo in primešamo makarone. lian riž splaknemo s hladno vodo p mo Šalotko narežemo na kolobad maslu zarumenimo Zalijemo3'1! prevremo. Primešamo riž, kislo1I1'. smetano ter med mešanjem prevr® 1 sto maso. Odstranimo z grelne p1 '1 začinimo s soljo, poprom, sesek 1.1 J snom in sesekljanim peteršilj^*11 testo razprostremo na delovni P* premažemo z raztopljenim pravljentm nadevom. Zvijemo, d* kač, premažemo z maslom inp^ ZU-i 90 minut eri 170 »C PeČCU L čici 20 minut pri 170 "C. Pečen ljubno narežemo. Rižev zavitek 200 g vlečenega testa, 180 g divjega riža, 100 g dolgo zrnatega riža, 120 g šalotke, 40 g masla, 5 cl belega vina, JO cl sladke smetane, 20 cl kisle smetane, 20 g česna, sol, poper, peteršilj. Obe vrsti riža v slani vodi skuhamo. Ku- Šarkelj z marcipanom 200 g marcipana, 160 g 200 g sladkorja v prahu, 1 vJ (, dkor, 40 g kvasa, 20 cl mlc^’ / dkorja, 400 g ostre moke, ~ 1' jajca, 3 rumenjaki, 100 g Iz kvasa, polovice mleka m N napravimo vzhajan kvas. Marcip30, / no, sladkor in vanilin sladkor d mo. K presejani moki dodatno ■ tn jajca, ki smo jih razmešali v P j-mleka in ruma. Malo prcniejaro-' mo marcipanov pripravek Se nc operemo in osušimo ter jH* pred koncem mešanja. Mešan*0 da se zmes dobro veže. Pokri|c!l10^H 30 minut da vzhaja. Model i-1 ' premažemo in pomokamo. PriP', i/ { so damo v model in pustim0’ ponovno vzhaja. Ko masa ‘ I f keij v pečico in pečemo 60 n*1 " KERAMIČNE PLOŠČICE ZIRCONIO C f R A M I < A Od?, do 26 aprila 2003 SANITARNA KERAMIKA KERAMAC, Najboljše za vašo kopalni^ 1 , i* j1 Kopalnica je prostor, kjer začnemo in • i«‘ _ Moderna, sveža, prijetna kopalnica pa'/ Merkurju, kjer sledimo modnim trend0*^ J./, jamo vašim željam in vam svetujemo pr' ° u' , si kopalniške ambienle, ki predstavlja)0 bivanjavkopalnici; leseno kopal niško pol1/ tonih, keramiko v drznih odtenkih, ' p;epr“’l nove linije umivalnikov in armatur, svetil3 v Najboljše za vašo kopalnico poi^|te na oddelkih s kopalniškim progrdrT1^ ponudba keramičnih ploščic, sanitary armatur in kopalniških dodatkov i1** znamk na enem mestu v Me'*11* centrih s prodajnim programom M J* Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih P 5 ali sanitarne keramike Kecamag aprita priznamo 10 % popust! ---------------------'—— "čd : i*3 MERKURDOM, Plese 1 Murska Sobota. merkuJ Ustvarjamo zado* a o P Ži K 41 S| 11 4 ll 1 2003 vestnik ^EŽNlCA 'RED WlJNO H4MA7 ■ weoxo} *nt» ^LAVf Ustnik S«O v S: PREBIVALCI škotske POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI PORAZDELITEV AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK stranski ^TELESA OBRAT V tovarni POSODE AFRIŠKA DRŽAVA [AKRA) antični BEOTIJEC GL, STAVEK V OB IZLIVU NILA ostro, ROBATO KAMENJE VOLOVSKA ANTILOPA KRAJ PR! KRANJU TENIŠKI LOPAR NIKELJ LETALEC GRŠKI BOG SONCA ČASTILEC SATANA VESTNIK POLETNO JAPONSKI DROBIŽ ITALIJANSKA RTV Oče BOGOV GR, OTOK VKIKLADIH SESTAV NADZEMNI DEL REPE OT1S POJEDINA, THORP GOSTIJA ZAVIHEK PRI OBLEKI Športno oblačilo ITALIJANSKI JUŽNEM TEČAJU skupina ’’rte v LETU nasprotje .TEORETIKA PEVEC PESTNER KRAŠKI SIFON PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA VITAMIN BL T1AMIN AVTOHTON NOVO-ZELANDEC PERZIJA HRUP. TRUŠČ KRAJ NA POHORJU FILIPINSKI VULKAN Število Z DVEMA NIČLAMA POGON DIVJADI SPOJINA S KISIKOM TV NOVINAR VARDJAN , RAI, SRK, KO- 'EV NAGRADNE križanke ocilografija, STEFA-STAVEC °*' V0’ AH,L- L0BI’ TA’ NEum'L RESICA, MONALISA, RATAi a ^TAN, NERON, OKRET, Wl , NAI N|KA' NUŠADERENDA, 0gT * VN. EAST, REA. OV, ILOK, BAkRnsi CG|DA PSOKOV, TON, Nat a ।, akolada, aroma, dora, Lucija nVERB0TEN> UN’ JEAN, an, ■■■. kiinm NAT- KODICIL, jan, akira, ’^NA, AKT VRHUNSKI Športnik FR PISEC (BORIS) LISAST AZIJSKI JELEN ZBIRKA, KOLEKCIJA KOSITER SAMEC REDKA KOVINA (Nt>) JUŽNOAMERIŠKI LETALO TRNATO DREVO, ROBINIJA RANOCELNIK NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER NIZOZEMSKI NOGOMETNI KLUB TOVARNA V PUCONCIH MATI KARBIDOVKA RANG, STOPNJA NORVEŠKI SMUČAR ? ANDRE AAMODT AMERIŠKI SKLADATELJ COPLAND JUŽNO' AMERIŠKI INDIJANEC NAZIV RIMSKA BOGINJA JUTRANJE KRiŽPOTJE KLISTIR, VUVEK LAKOMEN ČLOVEK FRSRCOšRl SMUČARSKI CENTER JUŽNOAM U VERZU SREDI STOPICE OSREDNJA SLOVENSKA KNJIŽNICA MANEKENKA SENČAR ZGODNJE YINCU NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL] SUMATRE IN BORNEA ANTON JANŠA NOREC NEUMNEŽ Izžrebanci nagradne križanke: 1. 2. 3. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Ivanka Skledar, Mlinska 9, 9233 Odranci, 41024117 nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: Majda Vavpotič, Gasilska 7, 9232 Črenšovci - 7. praktična nagrada: Majda Čemi, Žitna 3, 9233 Odranci Nevenka Svetina, Partizanska 7, 4270 Jesenice Mija Brunčič, Fulneška 6, 9240 Ljutomer Hana Cifer, Razlagova 22a, 9000 M. Sobota Jože Recek, Trnje 77, 9232 Črenšovci Sv®tovnem dnevu zdravja - 7. aprilu ___________________ -------------‘ *"' b ” ^arno okolje ■ ?dray' otroci - lepa prihodnost E" 111 v svetu, ki le ''"I'm, ’ T ' ° nePtijazen in od hiittl m nevar-'''''n.n / ' 11 ,tno znamo se u ”, a” Ml kaj )j 'Mi nje „1 sprejema ' Me, takšno kakšno " "'ii j 'n ll vPlivov lahko sp-L'>ln,M ^"'Knie |n kakovost Viju, r PtlHf II-• i ’’r '‘"'In, " sc socializi- ■ ' ,v"k '^'"I1 »hi, "-""'f vedenj- ’^I.-I, kl'' hku:,H....hlu kal dr H ir p'«"1', h. ^ •i'. mso tako Vn,| 13 prepir// in iJcsu ukrepe na vseh področjih, ki ogrožajo otroke. Za varnost otrok je treba skrbeti vse leto, k sodelovanju pa vabimo tudi vse, ki k temu lahko pripomorejo. Doma poskrbimo za Čisto pitno vodo, zdravo prehrano, osebno higieno in higieno bivalnih prostorov, ne kadimo tobaka v prostorih, kjer so otroci, kemična sredstva, zdravila in nevarne snovi shranjujmo zunaj dosega otrok Bodimo dober zgled otrokom in veliko sc ukvarjajmo z njimi. V šoli poskrbimo za varno, prijazno okolje brez n.isilja, v katerem se otrok socializira in uči, spodbujajmo zdrav življenjski slog, zdravo prehrano in veliko gibanja, omogočimo otrokom zdrav razvoj, ustvarjalnost in jih vzgajajmo za življenje Šolski priv stori naj bodo čisti, zračni in dobro osvetljeni, igrišča proč od prometa, hrupa in smetišč, poučujmo otroke o skrbi za zdravo okolje. V lokalni skupnosti poskrbimo za varnost otrok na poti v šolo in domov na cesti, pri igri uredimo otroška igrišča, posadimo drevesa in očistimo okolico, prizadevajmo si, da na javnih krajih ne bo tobačnega dima, organizirajmo varno, brezplačno in dejavno preživljanje prostega časa za otroke in mladostnike Naj so tudi mladi vključeni v življenje skupnosti ■ zbližajmo generacije Naša varnost je odvisna predvsem od našega ravnanja. Varnost otrok mora biti trajna skrb staršev. Učimo svoje otroke, bodimo jim za zgled, saj smo starši tisti, v katere so uprte oči malčkov in nas vedno in v vsem posnemajo. Naj posnemajo same dobre stvari ■ samo tako se svet lahko spremeni na boljše in samo tako bo imela vsaka nova generacija več upanja in bo verjela vase in v prijaznejši svet. Pomagajmo otrokom in jim omogočimo varno, lepo in zdravo otroštvo. Tako bo prihodnost lepa! Ob svetovnem dnevu zdravja ■ 7. apnit) 2003, ki je to leto posvečen otrokom, se bomo spet srečali na Otoku ljubezni v Ižakovcih v nedeljo, 6 aprila, ob 14.30. V čim večjem številu se udeležimo že tradicionalnega pohoda. Če bo slabo vreme, se vidimo naslednjo nedeljo ob istem času, Vljudno vabljeni' Delavci Zavoda za zdravstveno varstvo M. Sobota, pripravila: Jadranka Jovanovič, prof. o £ “I ra i CU ra — - 1 ELEKTRIČNO OMARICO^ O prodam. Tel.: 031 646 S J t SODE za pivo in kontejner)8 ‘ y 91 in 18 I, prodam. Tel: O" ml5849 SENO IN SLAMO PRODNI 548 1134.7115854 . J SEDEŽNO GARNITURO dajo. TeL: 523 16 58. POHIŠTVO ZA KUHINJO r Tel:, 52111 69, m!5869 . storitve Ste zastavili nepremični110 bitev hipotekarnega Kred'W' ne zmorete več zaradi česar obstaja nevar4^\jL bo z izv rž bo, rubežem J,1 mičnina odvzeta. Poma^^m ko pri reševanju težav-Hauptman, d. o. o., Partij p!* 2319 Poljčane, tel.: 02 ml5740 NEMŠČINO ZA VSE ŠNO INŠTRUIRAM T^j,/ prof. Tanja Huber, s. P" f M. Sobota, tel:. 541 -1’ 972. ml5839 <1 --------------'rt 1^ J1 TRGOVINA, SERVIS 10 DIATONIČNIH HARMOni rabljenih glasbil. Trgovin®4 Žižek, s. p., Gančani 1 11 ali 031862 097^2^ J PRIDOBITEV v ZASTAVILI RADI PREZADOLŽEN0 ZMORETE KOV, ZARADI CES^ NEVARNOST, DA J PREMIČNINA o možnostih LAHKO POGOVOR|]£ JU KERAMAX, D- °' SKA C. 27, MARIB0R' 02/320 37 10 L Kogar imaš rad, nikoli ne 11 le daleč je... Svoje življenje je v 88 lefU J j nas tiho zapustila draga 1,1,1 sestra, stara mama in pral111 Hermina i-e$ KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez objesti, Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a TeL. (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 s Srednje Bistrice 64 7 K I ' -1 z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste "'p.u« A1, I na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in svc^< svete maše in v dobrodelne namene, nam pa1 11 n ..ji1* pisno sožalje. Hvala gospodoma župnikoma za p ■ spv£^ pevcem za odpete žalostinke, govorniku za društvu upokojencev in pogrebništvu Ferenci. Martinovim sodelavcem Javnega vodnogospod^^J gjiA1 Mura M Sobota in Mininim sodelavcem z Velika Polana. Vs/ njeni najdražji 1 TOlK^prOO? 29 V SPOMIN 3 aprila mineva pet let žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in sorodnica Marija Makovec Je čas, ki da in vzame, je čas. ki celi rane, blaži bolečine in ohrani vse spomine. V SPOMIN 2 aprila so minila tri leta žalosti in tihe bolečine od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra Hiša tiha je postala, ko vzela si slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica iz Sotine 59 Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, Ji nosite cvetje in v spomin prižigate sveče Esi njeni najdražji Tinica Čarni oče V SPOMIN Te dni so minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi oče in dedek Milovan Nedič iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob >n s prižgano svečo počastite spomin nanj. Vsi njegovi Težki so dnevi in težke noči, ker te več ni! Zdaj le spomin i živijo na tiste dni, ko imeli smo te mi. V SPOMIN 4. aprila mineva pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož in Avgust Škaper , iz Matjaševec 43 ti Slivni V; _.... . 5 ,F * 1,' Ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Esi njegovi V 91. letu nas je zapustila naša mama, tašča in stara mama Ana Kranjec iz Sebeborec vsem k, । Prisrčno se zahvaljujemo ^Prejn'] ' ' ln' prijateljem in znancem, ki ste jo 'n izre*"4 p0U Hval:l u darovano cvetie‘ 8 A o^.1".50^1^ Mreno se zahvaljujemo duhovniku 3 ažicu za pogrebni obred in pevcem za odpete Prav i Gostinke ter pogrebništvu Banfi. ■ ePo sc zahvaljujemo zdravnikoma dr R Mubru T. Škaliču za vedno pripravljeno pomoč Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, s cvetjem zemlja se ogrne, zame pa pomladi ni ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Gizela Vlaj roj. Ben kič ^bi^. iz Bodonec ^brim >fLU * iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste drago ' ^lonm Ul" leP^m številu pospremili na vrt počitka, vvetje, sveče, darovali v dobrodelne namene, Po. ^rekli ustno in pisno sožalje ^bna hvala g duhovniku, pevcem, Gornici in pogrebništvu Banfi j vs^ m smo jo imeli radi iz Ivanovec 45b . Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prižigate sveče in darujete cvetje, ■ ki ga je imela tako rada. Esi, ki te imamo neizmerno radi ZAHVALA » V 74. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča Valerija Radišič roj. Leonhard učiteljica v pokoju Iz ul. Staneta Rozmana 7 v Murski Soboti Ob boleči izgubi naše drage mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala govornikoma za besede slovesa ter g župniku in pevcem za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter izrazili ustno in pisno sožalje. Draga Baja, za nas boš živela večno! Tvoji najdražji! Ema Marič s Tišine Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene in izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem Mure - Moška oblačila in društvu upokojencev. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku Bratkoviču za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Tišina, 24. marca 2003 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 77 letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Janko Hakl dipl, socialni delavec in upokojeni direktor doma starejših v Rakičanu iz Ulice Staneta Rozmana 8 v Murski Soboti Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni (S. Jenko) ZAHVALA < V 83 letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in dedek Stanko Smolkovič s Petanjec 88 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju pljučnega oddelka, osebni zdravnici dr med Edith Žižek Sapač, DU Tišina, ZŠAM M. Sobota in Muri - Ženska oblačila Hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalosrinke, govornikoma za ganljive besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji, posebej vnuki: Boštjan, Janja in Kaija Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 8.3. letu se je po hudi bolezni poslovila od nas naša draga mama, babica, prababica in sestra Marija Sobočan s Srednje Bistrice 69 Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, poklonili vence in sveče, darovali za svete maše in druge namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala internemu oddelku 1 nadstropja, sodelavkam 322. brigade Ženska oblačila, kolektivu gostilne Tonček in patronažni službi. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred ter pevcem in govorniku za besede slovesa ter pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene in svete maše, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe Lepa hvala osebnemu zdravniku dr Neradu in osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr Maji Šeruga. Iskrena hvala nekdanjim sodelavcem Doma starejših v Rakičanu. Zahvaljujemo se g. župnikoma Horvatu in Poredošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosrinke in gospe Bertalamč za besede slovesa Hvala pogrebništvu Banfi. Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji V življenju le delo in skrbi si poznal, sedaj si od vsega truda zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin. ZAHVALA Na prvi pomladni dan nas je v 83 letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek Ludvik Bohar kovač v pokoju iz Stanjevec 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stah ob strani, nam pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in denarne prispevke ter ga v velikem številu pospremili k počitku. Posebna zahvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebnemu zdravniku dr. Kiršnerju in pogrebništvu Hozjan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le spomin nate nam ostaja V SPOMIN Franc Bohar iz Stanjevec 19 Le srce in duša ve, kako hudo boli, ko te že 13 let več med nami ni. Solze kanejo nam iz oči, pred nami je tvoj obraz in boleč spomin na 25. maj, ko si se za vedno poslovil od nas Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče. Esi njegovi 30 OGLASI 3.april 2003-ffl AVTOHIŠA KOLMANIČ & DOKL, Industrijska 1,9000 Mursko Sobota, 02/ 530 46 50 • HORSER, Gornji Lakoš 97a, 9220 Lendava, 02/ 577 63 52 BETONARNA PETELIN BETON IN BETONSKI IZDELKI danes <7 POŠTA SLOVIŠ Ceni vključujeta 20~% ddv NEPREMIČNINE PMMDITVE V APRILU 2003 ČISTILNI SERVIS Sit kopieskarsfno " SOLOplus d.oo nUK im n* Z nakupom se prihranek šele začne Zafira do 566.000 SIT Mava Opel Zofira - odslej z novim dizajnom. Možnost plačila na več obrokov do konca leta' RELAX. Slovenska 25. 9000 Murska Sobota Telefon; 02/530 37 80, 530 37 84 MS, Staneta Rozmana 16, tel: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 Kvaliteta ta Vas dom! Poslovna enota Murska Sobota Fasaderstvo, štukatursKr ornamenti (DLCORSTUC). Tel.: 02 547 90 77, GSM: 041 357 318 □ FINSTRAL Dobava m montaža PVC stavbnega pohištva vrhunskega evropskega proizvajalca tudi v Sloveniji. ■ prodaja garažnih vrat HORMAN - izdelava sistemov KNAUF DUSAN PUHAN,s. p., Ivanci 37,9222 Bogojina, tel. Š1.; 041 565 123, faks: 02/547 11 12 Slovenska ul. 25, M. Sobota 524 12 70 ali 041 429 007 Aleksa nd ep Krampač, s. p., Kocljeva la, M. S. NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! V akciji sodelujejo: Gikart, T&Graf, Sidarta, Grafocarton, Hočevar-Gaspari, Emma in Pot Odločitev so Opta je pome- no odicčtrev Prihraniti ste Ze pri nakupu, j varčnimi dizelskimi inačicami Astre in Zafire pD se bo va£ pnhrorHfk je vsakim prevoženim kdorTmc?rcm že povečevat,. Preverite p4 vaSem pooblaščenem trgovcu voz/ Opel. M. Sobota, Ul. Mikloša Kuzmiča 13 tel.: GZ' 53 51 Si Maribor, Dupleška cJ 0 teL: 02/ 460 0 141 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT na12 OBROKOV - plačilo prvega obroka čez mesec dni garancija: osebni dohodek, pokojnina, kartice, zastava avta UGODNA HIPOTEKARNA POSOJILA DO 20 LET ■ plačilo že obstoječe hipoteke m že najetih kreditov v tujini oz. Sloveniji real i^cija takoj Za vse inP Rejence; nitve OD Pre . kredit ni X ^a. vina, Mul« Pivkova ul. l9‘T[lp; PE Cafova 4- jS? bor, tel. j GSM: 041 32 GARAŽNA VRATA’ INDUSTRIJSKA VRATA DVORIŠČNA VRATA’ ZAPORNICE DALJINSKI POGONI UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: plačilne kartice, osebni dohodek, pokojnina RoMrt Stana, 03 T 290 ?2& kXCHJ _ Grega je premagal kolega v tenisu.99 STAVBNO KLEPARSTVO Jožef Novak, s. p. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota, let.: 02/52710 61. GSM: 041 673 551 SMO POOBLAŠČENI KROVCI ZA TRIMO TREBNJE KAKOVOSTNO IN PO KONKURENČNIH CENAH POKRIVAMO STANOVANJSKE IN POSLOVNE OBJEKTE S TRIMOFORMOM IN DRUGIMI METALNIMI KRITINAMI! Sasa Horvat, s p., Nemčavci 10. 9000 Murska Sobota KAKOVOSTNO, HITRO IN PO UGODNIH CENAH ČISTIMO STANOVANJSKE IN POSLOVNE OBJEKTE Tel.: 02 527 17 53, gsm: 031 630 357 PE G. RADGONA PE PUCONCI tel.: 02/56 43 060 teL: 02/54 59 590 Pisarna tel.: 02/22 96 570 Astra do 265.000 SIT* Mod«! 1,7 DTi 75 KM je s 4.7 1/100 IrnajvarčncjD v svojem razredu 090 43 JUHU« IWrcA £Ul CJ RELAX Prvomajske počitnice in potovanja - Senior klubi ■ Apartmaji, privatne sobe in penzion hoteli ■ Poletni klubi* - Poletje 2003 - od 25, 3. Otrok 2-12 let brezplačno'* GARAŽNA VRATA INDUSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA VRATA VRTNA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON Z DALJINCEM ALU VHODNA VRATA BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA creator Plese 1, Murska Sobota M LENDAVA: 031707 710,011 MO 448 tEŽEVANJE E TO VAN JE Pestra ponudb vel i konočm' h MEDIAFIN, d. o. o., Ljubljana - Trgovina In finančne storitve V MODNEM ŠIVILJSTVU D1CA v Gančanih se priporočajo $ tvojimi storitvami in vam sporočajo, da imajo v ponedeljek In torek salon odprl od 8.00 do 18.OO. Za privlačen videz modno šiviljstvo D1CA! Dragica Bale k Maučec, s, p. Oančanf 74r9231 Beltinci 161:02 541 It 95 petek, 4. april ob 10.00 uri LUMPIJADA LUMPI DOBI MUCO Lumpki in Lumpike. pridite oblečeni v muce. Najbolj srčkana bo nagrajena! Mamice in očki, ki boste namaskirali svoje lumpke. pa boste sodelovali v nagradnem žrebanju za mikrovalovno pečico Whirlpool. bi Mercatoriusi'ti na internetu: www.p-inf.si d j U( , H MbIJ j VESTNIK * april 2003 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz Pl n*. 4.4 .n m Nocni program s Simono Špindler 'G D Vedro v dobro jutro, Simona. Marjan, glasba Hojan Kos (vreme, ceste, vic, časopisi ) - 07.40 Marinku pumo Asja Matjaž - 08.15 Vrtnarski nasvet -50 H Reba 09 -m Kultura, šport - 10.00 Poročila -W.05 Obvestila -10.10 Unichem, ekologija-10.45 -1100 Poročila - 11.15 Zamurjenci, kaba-rtt Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 bočila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do H Oli FtiročJlj - 13.15 1 oseba ednine -1320 Pr. riHivljam.-. vam (nova glasba -1400 Poroči-11 ‘' *415 stila - 14.30 Romskih 60 minut -U30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - DM operila _ 1743 Mali ogiasi _ p 30 Murski V!|1Wxjii|c IB(l0 AJboom - 18 30 Glasbene želje '■J'" 1 Mladi val (Maja Timotej) - 20.00 Ugasni tele-W, večno zelene in Bojan Peček - 24.00 SNOP SOBOTA, 5.4,. 00 00 Nočni program z Bojanom Hajkom ih ici Puhni julro v soboto'8.30 Mali HJju - 0915 Biha tiuha baj-i. vrtec Dobrovnik, Silva ->009 hm. ,li. pi iji Obvestila - 10.50 Potepajte " inanu-11 00 Poročila - 1115 Nadaljevanje po-Rfunja - j j 45 Metrop, propagandna oddaja - 1* .1 IH-Ila HRt |j us Obvestila - 12 30 Nagra-sponzorja - 13 00 Poročila - 1.3-15 L «eba tdium- | a fin Poročila - 14.05 Obvestila -KltM.!... • - 14,15 Oddala tedna: Te-U-wsSOPN om.NtiU*3 huh Šiftar in Kristjan -15.30 Dogodki odmevi - 17 00 Osreči poročila - 17.20 Ob-Ustila -17.30 Murski val nitwii-. 17.40 Mali og-hsi 18 011 Pesem našega stca . Vi im Poročila -14 - - *« Najlepše želje s če-'*’nn in nn^fivj _ vpoo veni. vti,Veste, 'I'li mix Bojana Rajka - 24.00 SNOP 6.4,; 05 00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Pa-ithwi. uddau o porabskih Slovencih (Silva I 'IH 1x1 Misel sn čas, duhovna misel pomurskih ’■ trnkov . 08 wZamurjenCi - 09 00 Izbor pesmi ■h- 414 '° Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ------- 1 A narodnozabavne 1 K GLASBA našega srca I-. n, . 8t>sa ' 5111,6 bpod Vurberka ('tki 1 ^aMnu Rrr ni - < ikruuii muzikiinljc '■ ^Ika 1 KU lil m um . 'kHl' j W na milji rami - Pohorski kvartet 1 buhezen potrebuješ - Vaški veseljaki ^TVICA obmorske J'BAVNE glasbe L ilija Kelene ; ^ L se I _ 2 metra pomladi 4 J, "J - Vikend band de ravnica beila - Halgato band Gnila jajca mala Roman Sarjaš li i tauT0 g’asbene založbe Mandarina Pt prejme Emil Prelog mlajši, t 6’ LJutt’mef 13 Ukhl.1,', Ir" P°sliite do ponedeljka- 7. aprila '’“r'kl val. Ulica arhitekta Novaka P ''aHa, h glasbene lestvice. 1 ^Pon it I 14 - glasujem za skladbo NAPOVEDNIK tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvčstila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Mario Galu-nič, avtoportret, Simona Špindler - 12.30 Poročila - 12 35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13-30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi - 19 00 Poročila - 19.15 Evropa v enem tednu (Oddaja BBC) - 20.00 Furjanek, Činčov Jouži - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 7. 4.: 05 00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič 09.15 Ponedeljkova tema - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 1 L00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zJuf-to! V reprezentanci je bil edini Prekmurec Fa-bi (Fabjan Cipot)! Bojan Peček - 12.00 Poročila BBC - 12 .05 Obvestila -12.30 Anketa (Kristjan Magdič) - 13.00 Poročila -1315 1. oseba ednine -14 00 Poročila - 14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mah oglasi - 18 00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi (Vida Toš) - 20.00 Kak je indak fajn bilou, etno glasba in Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 8.4.: 05.00 Vedro v dobro jutro, ugibajte, ali smo vas! (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 09-15 Oddaja z Lekom - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.10 Unichem - 11.00 Poročila - 1115 Kratki stik (Branko Žunec) - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila -12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -13 15 L oseba ednine - 13 30 3x country -14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zab'avne glasbe, pogovori z najboljšimi -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojenec (Dejan Fujs, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19 00 Poročila - 19 15 En ta je muzika - 20 00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Bošijana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 9. 4.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.30 Džoužijevo pismo - 09 15 Duško sprašuje, vi odgovarjate - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 30 Mali oglasi - 11 00 Poročila - 11.15 Trn vpeti (vprašanja, pritožbe poslušalcev, reagira Nataša Brulc Šiftar) - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.41) Mali oglasi-18.00 Biha buba baja, obiskujemo pomurske vrtce -19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 19.45 Izvirna uganka, poslušalci in Nevenka Emri - 20 00 Mursko-morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 10.4.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Nataša in Dejan) - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09 15 Kuharski nasvet Branka Časarja - 10 00 Poročila - 1005 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 1J 45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC- 12.05 Obvestila- 1300 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14 00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza (Geza Abraham Farkaš) - 24.00 SNOP Kupon za brezplačno Čestitko v Vestniku n Besedilo Pošilja: Dragemu možu Francu Šišku iz Črnec 25 pri Apačah vse najboljše za rojstni dan z željo, da bi bil še naprej tako dober, skrben in ljubeč ter da bi bolj pazil na svoje zdravje - žena Lojzka. Petindvajseti rojstni dan praznuje Brigita Kozar iz Murske Sobote. Ostani še naprej tako ljubezniva in naj se ti izpolnijo vse skrite želje -zaročenec Silvo. Dragi hčerki in sestri Brigiti Kozar vse najboljše za rojstni dan in dosti zdravja z željo, da bi še naprej tako pridno obiskovala svoje domače - oče, mame in brat Dejan s Cvetko. To pomlad praznuje abrahama dragi brat Milan Gašpar izšulinec. Želim ti veliko sreče v krogu družine in upam, da bo v prihodnje tvoje boemsko življenje še bolj ustvarjalno ter se ti bodo uresničili vsi zastavljeni cilji - brat Kalman iz Ljubljane POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Kino Murska Sobota Četrtek, 3- aprila: ob 18.00 ameriška akcijska komedija Formula 51, ob 20.00 ameriška romantična komedija Zgodilo se je na Manhattnu Petek, 4. aprila: Danes ni predstav! Sobota, 5- aprila: ob 18.00 irska drama Sestre magdalenke. ob 20 00 Zgodilo se je na Manhattnu Nedelja, 6. aprila: ob 18.00 Zgodilo se je na Manhattnu, oh 20.00 Sestre magdalenke Sreda, 9- aprila: ob 18.00 in 20.00 ameriška komedija Vroča bejba Ljutomer Sobota, 5. aprila: ob 19 30 ameriška komedija Lomilki src Nedelja, 6. aprila: ob 17.30 in 19.30 ameriška srhljivka Noč čarovnic: Vstajenje Gornja Radgona Petek, 4. aprila: ob 19.00 srbska akcijska drama Absolutnih sto, ob 21.00 nemška psihološka drama Eksperiment Nedelja, 6. aprila: ob 18.00 Eksperiment, ob 20.00 Absolutnih sto Delimo vstopnice za kino Ne. film Tolpe New Yorka ni prejel nobenega oskarja, našo nagrado pa prejme Jože Šoštarič, Šenkova 5,100® Ljubljana. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kateri film je letos prejel največ oskarjev? Kupon št, 14 - odgovore pošljite do torka, 8. aprila, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobotaali po e-pošti: delimo.vstopnice@email.si 31 Kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 4. aprila, ob 19-30 bo v kinodvorani koncert Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote ob njihovi 35-letnici delovanja - V soboto, 5. aprila, ob 20. uri bo v MIK.K-U koncert skupin Pridigarji (punk iz Ormoža), Evil Kind (metal iz Prekmurja) in WD 40 (punk iz Černelavec). - V nedeljo, 6. aprila, bo ves dan v prostorih glasbene šole in grajski dvorani Flavtistični dan. kjer bodo sodelovali ucenci glasbenih šol Pomurja ter glasbenih šol Ptuja in Maribora. Gostja bo priznana slovenska flavtistka Alenka Zupan. Ob 19. uri bo v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti koncert Tria Sonček ter zmagovalk tekmovanja komornih skupin Slovenije I. kategorije BELTINCI V ponedeljek, 7. aprila, ob 19. uri bo v osnovni šoli dobrodelni koncert za otroke s cerebralno paralizo S soncem naprej, kjer bodo nastopili Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Ptujskih 5, Metka Trdin, Eva Škofič Maurer in učenci šole. Voditelja: Maša Merc in Boštjan Rous! OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 3- aprila, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev pregledne razstave del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. KANČEVCI V nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri bo v galeriji Doma duhovnosti Benedikt otvoritev razstave akademskega slikarja Miloša Popoviča iz Zagreba. DOGODEK SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI Od 7. do 11. aprila med 9.00 in 11 30 bo izvajal vrtec Sonček ustvarjalne delavnice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. April bo tudi mesec odprtih vrat vrtca LJUTOMER V torek, 8. aprila, ob 16 30 bo v Domu kulture prireditev Pozdrav pomladi, kjer bo predstavitev dejavnosti vrtcev iz štirih občin PUCONCI V soboto, 5 aprila, ob 16. uri bo v osnovni šoli kulturna prireditev ob svetovnem dnevu Romov. V kulturnem programu bodo nastopile romske folklorne in glasbene skupine GLEDALIŠČE STOGOVCI V nedeljo, 6. aprila, ob 19 uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Štajerc v Ljubljani avtorja Toneta Partljiča v izvedbi Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. MURSKA SOBOTA V petek, 4. aprila, ob 9- uri bo v grajski dvorani medobmočno srečanje lutkovnih skupin RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava - V razstavišču Pokrajinskega muzeja si lahko do maja ogledate razstavo Vojna za Slovenijo 1991 - V razstavnem delu podjetja FER-ing, d. o. o, so na ogled unikatni kvačkani izdelki znanega ljudskega umetnika Ivana Halca iz Filovec. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda do 13 aprila razstavljajo svoja dela člani LIKOS-a LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši si lahko do 4. aprila ogledate razstavo fotografa in dizajnerja Žige Koritnika LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do 18. aprila na ogled pregledna razstava slik Alojza Makoterja. BORZ ZNANJ. je informacijsko središče. v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim' 1» katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? •.Išče se znanje nemškega jezika. • Ponuja se znanje angleškega jezika • Išče se znanje matematike za SŠ in fakultete Informacije: BORZA ZNANJA M SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, te lefon 536 15 60, vsak delavnik od 8.00 do 18.00. 5 VESTNIKOV KOLEDAR 3. april, četrtek, UUBA 4. april, petek, IZIDOR 5. april, sobota. VINKO 6. april, nedelja, VILJEM 7. april, ponedeljek, DARKO 8. april, torek, ALBERT 9. april, sreda, TOMAŽ 6. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 32 minut, zašlo pa ob 19. uri in 37 minut. Dan bo tako dolg že več kot 13 ur. 10. aprila ob 1. uri in 41 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 2. aprila 2003 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 9~8 1 231,475*’ 252,1722 232,8687 Hrvaška H RK 19J 1 30,4493 30,5409 30,6325 Madž. HUF 348 1 0,9341 0,9369 0,9397 Švica CHF 756 1 156,7838 157,2556 157,7274 V Brit. GBP 826 1 335,1805 336,1891 337.1977 ZDA USD 840 1 212,6752 213,3151 213,9550 V dvoje je lepše Danes z veseljem predstavljamo zakonca Drvarič iz Dankovec, ki sta pred kratkim praznovala zlatoporočni jubilej. Poročila sta se 1955-leta, ttrrej pred petdesetimi leti. V tem obdobju sta poleg svojih otrok vzgojila še sedemnajst tujih otrok, ki sta jih imela v varstvu. Oba sta se trudila, da bi tudi njim dala vse, kar sta imela, predvsem pa svojo ljubezen in občutek zadovoljstva. Karel Drvarič se je rodil 1931 leta v Dankovcih kot drugi sin Imreta in Sidonije. Oče je bil delavec na železnici, mama pa je gospodinjila. Osnovno šolo je obiskoval v Moščancih in Mačkovcih. Komaj štrinajst let je bil star, ko mu je umrl oče. Nekaj časa je delal pri čevljarju v Mačkovcih in se izučil obrti. Še danes z veseljem popravi čevlje sosedom in prijateljem. Svojčas je bil zaposlen v kmetijski zadrugi, delat pa je tudi v opekarni v Avstriji Gizela, ki je imela dekliški priimek Nemec, se je rodila 1932. leta Ludviku in Mariji, ki Sta sicer imela še dva sinova. Živeli so na 'skromni kmetiji. Oče ji je umrl, ko je bila stara dve leti, zato se ga ne spomni Po osnovni šoli se je sezonsko zaposlovala v Osijeku, delala pa je tudi pri sosedu, ki je izdeloval igrače. Po poroki je ostala doma in skrbela za hčerke. Šele ko so odrasle, se je spet zaposlila. Tedaj v podjetju Kroj, kjer je delala do upokojitve kot čistilka. Drvaričevima iz Dankovec so sc rodile štiri hčerke: Olga, Marija, Helena in Mirjna Vse so si ustvarile svoje družine in se odselile. Danes živita srečna in zadovoljna in se veselita obiska hčera in njihovih družin, predvsem pa treh vnukov in štirih vnukinj. Tudi nekdanji varovanci ju obiskujejo. Štefan Zelko 3. april 2003 - Vlfl ___________ W3K-VICI "Zato, ker peš ne bi prišle daleč,« odgovori Janezek. Preizkušnja Babica je imela dva odrasla vnuka, za katera je domnevala, da jo imata rada samo zaradi denarja. Da bi ugotovila, kako rada jo imata, ju je preizkusila. Prvi dar je povabila prvega vnuka na sprehod ob reki. Nenadoma ji je »spodrsnilo- in padla je v reko. Vnukje takoj skočil in jo rešil Naslednji dan je vnuka pred hišo čakal nov mercedes, za brisalci pa listek: -Hvala da si me rešil, tvoja babica - Naslednji dan je preizkusila drugega vnuka Povabila gaje na sprehod ob reki m se spet naredila, kot da bi ji spodrsnilo, in padla v reko. Vnuk jo je nekaj časa gledal z obale in odšel mimo naprej. Naslednje jutro gaje pred hišo čakal nov lamborghini, na sedežu je bil kovček z milijonom dolarjev, za brisalci pa zataknjen listek: »Hvala, ker si me rešil, tvoj dedek. • Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisn-cah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Mali oglasi Zamenjam ženo za malo rabljen kombajn Zmaj. Ponudbe pod: Zmaj za zmaja. Vic poslala: Sonja Štefko. Grad 12, Grad Mala matura Je šel sin mafijskega botra opravljat malo maturo. Povrnitvi iz šole ga oče vpraša: •No, na ko je bilo?« »Super, tri ure so me spraševali, pa nisem ničesar povedal.- Matematika Učiteljica vpraša Janezka, koliko je 2 + 2. Janezek odgovori: »Štiri,- »Sedi, pet.-. »Sem mislil reči pet,- se hitro popravi Janezek Lastovke »No, Janezek, zakaj jeseni lastovke odletijo na jug,- sprašuje učiteljica? Skupaj z vami iščemo bisere podeželja V tokratni številki predzadnjič objavljamo prijavnico za naj domačijo 2003, prijavnico za najlepšo obnovljeno hišo in tudi prijavnico za specialiteto z domačega vrta. Vse sosede, pnjatelje, sorodnike in sovaščane vabimo, da prijavite tiste, ki po vašem mnenju na kakšen koli način izstopajo v vašem okolju. Vsak kraj ima kakšno domačijo, ki je nekaj posebnega in jo poznajo daleč naokoli, morda se spomnite koga, ki sije prenovil staro hišo, vsi pa prav gotovo poz nate koga, ki zna speči najboljše potice ali skuhati najboljšo juho. Specialiteta z domačega vrta Gospodinja je najbolj.ponosna, ko lahko ponudi jed, za katero je vse sama pridela in'vzredila. Korenček, peteršilj, domači piščanci... Kosilo ali jed diši povsem drugače, Če uporabi sestavine z domačega vrta ali iz domačega hleva. Vsaka ima kakšen poseben recept za juho, enolončnico, morda potico... Ker pa so gospodinje preskromne, da bi prijavile svoje specialitete in dobrote, vabimo vse, ki so pri kom kaj dobrega poizkusili, še posebno pa aktive kmečkih žena, da predlagajo kakšno svojo žensko in njen recept za jed, ki bi jo še angelčki jedli. Naša komisija bo vesela, če bomo lahko obiskali kakšno odlično domačijo, kjer upoštevajo evropske standarde kmetijstva ali pa se ukvarjajo s kakšno drugo dopolnilno dejavnostjo in obrtjo, imajo lepo urejeno hišo in skrbno urejen vrt. Seveda pa je najpomembnejša družina, ki ohranja tradicijo svojih prednikov in skrbi za prihodnost potomcev. Izbirali bomo družino, pri kateri se vsi radi ustavijo - da bi skupaj kaj postorili ali da bi skupaj popili kakšen kozarec in kakšno rekli. Prav gotovo je v vsaki vasi kakšna družina, ki je nepogrešljiva pri vsem, kar se dogaja TONDACH^ ljubljanska banka KEMA Naj obnovljena hiša Letos bomo ponovno iskali naj obnovljeno hišo. Gre za tiste hiše, na katere bičaš pozabil, Če jih nebi dobili v roke ozaveščeni ljudje, ki so naredili vse, da so jim vrnili prvotno podobo, hkrati pa lastnikom ponujajo vse udobje, ki ga zahteva današnji način življenja. A. Nana Rituper Rodež Tumiškiv^š^^' letnika-To pa n' znotraj drenih odzvanja že v alP’>^ domovine. Pf116 in/ bi bilo vino tu rmsk |||i(< kov najbolj cenjen°v° Kamciškimr Alpam1- **** ni v mehaničnih podjetja vm-i manjši remont m P^ J Ugotavljal' so u- J delavci ustrezne «*^ stopvM7odfU^ vsi ustrezali zahte* le vodja meha"1^ ne bi imel ustreznih l'sl | Sel' **** V Muri naj bi bi" j n^erse*^^ razvoj Naravnega J Tako bodo po opr^ ^l glasilih obratu naj bi bH® tako kot pred oven stmuru. Borec za Hotno dobo v slovenski J ■ dmkKSHotiza^ držal v globoki ta* mačo javnostjo P sničevanju da lahko posta"e Li* vesoljni Sloveniji.8 razvezal jezik- * * * * Znamenita Čarda,' memka, se je,-K« od Zvezde- "i'Ll, 4 remenila v ^"^1® cr"i'’ : .Ih I --uglednega gostje tabel ni razvidno **** NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); tme in priimek: kraj: ulica: poštna številka: pošta; davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno b] po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno d] pri poštarju - vsake tri mesece e) prek trajnika - mesečno d] sam bom plačeval ^ri blagajni Vestnika Pozornost novemu naročniku: številka; vestnik v majica Ob naročilu dobite Štiri izvode časopisa brezplačno. Štnrčks, nepakirane 2 okusa: s pistacijo ali s čebulo, 140 g Don Son, Kranj (k! 1.4« Jo 8. 4. 2f v 3 Prijavnica Iščemo naj domačijo 2003 1. Prijavljamo družino: Naslov: _____ 2003^ Njene posebnosti: Po domače: 2. Naj obnovljena hiša: 3. Specialiteta z domačega vrta: Prijavljam družino iz našega kraja ali vasi, ker so ljudje prijazni odprti imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjajo s kakšno drugo dejavnostjo skrbijo'za privlačno okolico, so aktivni v vaškem življenju in živijo s krajem in krajani. Izpolnite prijavnico in jo pošljete do 18. aprila 2003 na naš naslov: Vestnik Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. Zamrznjena pizza, 330 j Mercator Ljubljana Akcijska ponudba velja ¥ vseh Mentorjevih in franšiznih prodajalnah od 1. 4. do* 8. 4. 2003 oziroma do prodaje Zalog. Cene so v SIT- ‘ Poslovni sistem Mercator, d.d Dunajska 107. 1000 Ljubljana •Mu Polnjene olive, 650 g Eta, Kamnik Na RF?A Mura ^.^nin^M da so imeli memvehke te^^ .» bil, ker ga niso» ^c^ji fan. Manjkalo/ ^7 lofan, sicer .- ■ lofan. sicer pomurskega f fajc”3«/ n iz tega okolja p pela P^633"^^ murju, da ni skega denary i mocnobi.-.^X/ girue ’““*'£«**15^ rila občina. Toda J»jčevci, cim m kB Mercator, IjubljM« Brez dvoma ja,,., Me'1,