GLASILO TEKSTHNE TOVARNE NOVO MESTO NOVOTE KS ST. 10 - LETO Vlil - NOVO MESTO, DECEMBER 1979 'v:- J ži v j £ r a 1 .:iL t ~^i J| / J 'v 1 'v m r*. v Ph fa*'//A Ul sJi 'Z£Sr g* 5?- i V. \{- i /i. ^ ll ^ I m Leto 1979 se izteka. Ob raz A mišljanjih in analiziranju do- f godkov v preteklem poslovnem letu si človek ustvarja pogled na čas, ki prihaja, ali povedano z besedami gospodarstvenika -pod kakšnimi pogoji bomo gospodarili v prihodnjem letu in kako bomo cilje začrtane v | naših planih, doseglu Izkušnje iz minuleta leta in I rezultati gospodarjenja nas izpodbujajo in ohrabrujejo da kljub nekaterim nepoznanim elementom poslovanja lahko z optimizmom pričakamo Novo \ leto. Res je, da včasih pravimo da se „brez ciganke nič ne ve”, I vendar pa je zaupanje v lastne | moči že v težjih časih Novo teksa dokazalo da je kolektiv I pripravljen in sposoben premaA govati težave. Slednjih pa je žal [ vedno več. Razmere v svetu imajo vedno I neposredni vpliv ali pa se pri I poslovanju naše delovne organi-1 zacije odražajo posredno. NovoA teks je del slovenskega in jugoA slovanskega gospodarstva, zato f glede na relativno odprto na cionalno ekonomijo vsi občutimo probleme, ki izhajajo ali iz \ svetovne naftne krize ali so I odraz siceršnje politične acije v svetu slednja pa povzro-> ča vedno večje razlike med\ razvitimi in nerazvitimi deli\ sveta. Pomembno jej, da to vemo hkrati pa, da bomo - ne glede I na to - s skupnimi močmi tudi\ v letu 1980 uspešno poslovali Rezultati bodo kajpak v veliki I meri odvisni od naše produkA tivnosti, odnosa do družbene] lastnine, sodelovanje med tozdi medsebojnega sodelovanja in I doslednega spoštovanja našega samoupravnega sistema. DRAGI SODELAVCI! \ Želim, da bi tudi vnaprej tako\ dobro sodelovali in se vsi z vso I zavzetostjo trudili za čim boljši \ jutri. Želim vsem veliko zdravja in I osebne sreče v letu 1980. Vsem se zahvaljujem za vse kar ste v | preteklem letu storili za dobrobit Novoteksa. LUKA DOLENCI Srečno in uspešno novo leto 1980 Jože Udovič Franc Berlan (prvi z desne) Pet plaket Novoteksa Na podlagi 2. člena pravilnika o nagradah in priznanjih DO Novoteks, n.sol.o Novo mesto je delavski svet delovne organizacije na svojem osmem in devetem zasedanju sprejel sklep da se: FRANCU BERLANU podeli plaketa Novoteksa v rdečem — za družbenopolitično in dolgoletno delo v Novoteksu ; INDUSTRIJSKEMU GASILSKEMU DRUŠTVU NOVOTEKS NOVO MESTO plaketo Novoteksa v rdečem — za izredno prizadevnost v več kot 30-letnem delu na področju požarne varnosti ; KOMANDI GARNIZONA JLA plaketo Novoteksa v plavem — za dolgoletno sodelovanje; JOŽETU UDOVIČU plaketa Novoteksa v rdečem - za uspešno delo na področju SLO, družbene samozaščite in varnosti delovne organizacije; Rade Petrovič poveljnik novomeške garnizije KOMANDANTU GARNIZONA NOVO MESTO plaketo Novoteksa v plavem — za dolgoletno sodelovanje Vsem dobitnikom najvišjega priznanja delovne organizacije Novoteksa, iskreno čestitamo! Z obiska predstavnikov novomeške garnizije v Novoteksu 27. novembra je predsednik skupščine občine Novo mesto slovesno izročil odlikovanja dvajsetim našim delavkam in delavcem. Odlikovanja so prejeli z ukazom predsednika republike SFRJ tovariša Tita za prizadevanje pri razvoju in krepitvi naše socialistične družbe. Podelitev državnih odlikovanj je bila v Dolenjski galeriji. Po pesmi, ki jo je zapel Dolenjski oktet, je spregovoril predsednik skup ščine. ki je dejal da izroča odlikovanje v času ko delovni ljudje in občani slavijo najpomembnejši dogodek v naši zgodovini: rojstni dan naše republike - nove socialistične samoupravne Jugoslavije V nadaljevanju je omenil ob* dobje slavnih dni naše revolucije in izgradnje, povezal preteklost s sedanjostjo in govoril o razvoju, ki smo ga dosegli po osvoboditvi. Pred samo podelitvijo je predsednik občinske skup- Naši odlikovanci 20 DELAVK IN DELAVCEV NOVOTEKSA JE PREJELO ZA 30-LETNO NEPREKINJENO DELO DRŽAVNA ODLIKO VANJA ščine še posebej govoril našim delavkam in delavcem, saj jih je bilo od 24 odlikovancev kar 20 iz naše delovne organi zacije. Dejal je; ..Uspešen razvoj Novoteksa ni znan le občanom Novega mesta, temveč številnim zadovoljnim kupcem v domovini in vse bolj tudi v tujini Vi ki ste danes tu navzoči ste v tej delovni organizaciji delali neprekinjeno 30 let. Vaše delo ni bilo lahko. Za vami so številne prečute noči in dnevi trdega dela. ki je dalo bogate sadove. Hkrati ko ste širili svojo tovarno ste ves čas pomagali ustvarjati to, s čimer danes razpolagamo in kar je našim občanom omogočilo postopno naraščanje višje življenjske ravni. Leta, ki so za nami, so bila leta velikih d elovnih naporov pa tudi številnih odrekanj. S ponosom se oziramo na preteklost na dosežene rezultate obenem pa razmišljamo kaj nam je še storiti, da bo jutrišnji dan še lepši in boljši, kot je današnji Ob tej delovni zavzetosti ljudi pa je prav, da se ob prazničnih slavjih spominjamo na vse tiste tovarišice in tovariše, ki so si v preteklih letih še posebej prizadevali za hitrejši napredek naše družbe, za boljše življenje naših delovnih ljudi in občanov. ” Sledila je podelitev odliko* vanj. Dvajset Novoteksovih delavk in delavcev je prejelo RED DELA S SREBRNIM VENCEM za tridesetletno neprekinjeno delo v No vo* teksu. Odlikovanja so prejeli: BRV DAR Justina. CESAR Jožefa, DEŽELAN Ivan DRAGMAN Angela GRGIČ Jože, HOČEVAR Rozi, ILER Boža, KOBE Joža, KLEMENČIČ Jožefa, MANDIČ Angela, PATE, Draga PUNGARTNIK Ana REDEK Jožefa ROZMAN, Jožefa SENIČAR Marija, SLAK Alojz, ŠTAMFELJ Franc ŠTAMFEU Drago, TE-ROPŠIČ Marija in TURK Marija. Po končani podelitvi odli kovanj je nekaj pesmi spet zapel Dolenjski oktet. Predsednik skupščine je povabil vse prisotne na majhno za kusko. Vsem odlikovankam in odlikovancem so čestitali predstavniki družbenopolitičnih organizacij Novoteksa. Čestitkam se pridru -žujemo tudi vsi ostali delavci Novoteksa. Tekstilna industrija ostane prednostna Radi bi seznanili vse zaposlene v naši delovni organizaciji o delu 15 seje zbora združenega dela občinske skupščine Novo mesto 15. seja ZZDje imela zelo pester in zanimiv dnevni red Lahko rečemo, da enega najbolj zanimivih v letu 1979, za našo delovno organizacijo pa tudi odluču-jočega v srednjeročnem planu 1981-1985. 1. Zelo zanimiva točka dnevnega reda je bila: „Obravnava predloga za pripravo družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-85 .” Pripravljeni za to točko smo se oglasili in zahtevali, da se naša delovna organizacija obravnava enako kot druga večja podjetja v občini Novo mesto. Naše zahteve smo utemeljili: a) tekstilna industrija je bila nosilec razvoja občine No vo mesto. b) bila je prva, ki je začela reševati stano« vanjske probleme delavcev; c) čeprav je kot panoga najbolj obremenjena z dajatvami, je reševala družbeni standard občine Novo mesto (odprli smo vrtec bili smo pobudniki za šolo v Bršljinu in dali tudi največ sredstev); d) odpirali smo obrate na nerazvitih območjih; e) zelo dobro se vključujemo v izvoz in smo' med najboljšimi v občini Na naše razloge in zahteve so nam odgovorili nekateri odgovorni v občini in nam očitali da nismo prespektivna panoga da imamo premajhne OD itd. Po dolgi razpravi, ki je trajala več kot eno uro, smo uspeli da smo izglasovali: ,.Prednostna panoga je del tekstilne industrije, kije kapitalno intenzivna”. Ne smemo pa povečati števila zaposlenih 2. Naslednja točka dnevnega reda je bila: ..Valorizacija SIS družbenih dejavnosti za leto 1979”. Preprosto povedano: SIS-i v občini Novo me sto so si hoteli povečati planirana sredstva v letu 1979 za 5,7 odstotkov. Delegacije Krke, Novo-lesa in Novoteksa so bile proti takemu povečanju in smo zahtevali da se poveča za toliko kot je to določeno z aneksi. Določeno pa je da se lahko poveča v okviru povečanja ocenjenega družbenega proizvoda v občini Novo mesto, to je za 2,40 odstotkov. Izvršni svet občinske skupščine je še predlagal, da se povečanje izvrši pri zaključnem računu za leto 1979. Tako je bilo tudi sprejeto. Sprejeta je bila tudi bilanca SIS in predlog odloka o osnovah in stopnjah SIS družbenih dejavnosti za leto 1980. Stopnje za SIS smo sprejeli samo do aprila ker bodo v tem mesecu detaljno obravnavane in sprejete za leto 1980. 3. Zelo zanimiva točka dnevnega reda je bila: ..Spremembe občinskega proračuna za leto 1979”. Naša delagacija je bila proti taki spremembi. Vse druge delegacije in delegati so bih za spremembo, tako da je bila ta točka sprejeta. Občinski proračun se je tako povečal za 10 odstotkov v primerjavi s planiranim za leto 1979. Obrazloženo je bilo da se je proračun povečal, ker prihaja več denarja kot je bilo planiranega V proračun prihaja denar iz davkov (davek iz OD delovnega razmerja davek od kmetijske dejavnosti, davek od obrti in drugih dejavnosti itd). Delegacija Krke je predlagala naj se zniža davek iz OD delovnega razmerja za 0,5% To se naj upošteva pri planiranju občinskega proračuna za leto 1980. Na koncu je bilo podano poročilo koordinacijskega odbora za pomoč Črni gori To poročilo si lahko vsak prebere v glasilu ODLOČAJMO. ALOJZ HRASTAR •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Sindikat v delegatskem sistemu zletnih 0DR0Cl, BR4TSTVA IN EN0™0ST1 v Kot vsako leto je tudi letos potekalo od 15. do 17. no. vembra v pobratenem mestu Karlovec 7. srečanje samo* upravljalcev Tega srečanja se je udeležilo 40 delegatov z območja Novega mesta Trebnjega, Metlike in Črnomlja Prisostvovali so tudi delegati iz občin Karlovca, Gospiča Bihača Banja luke, Prijedora in Siska. Glavna tema tega srečanja se je nanašala predvsem na .mesto in vlogo sindikata v razvoju delegatskega sistema’. Prva plenarna seja se je začela z uvodnim predavanjem Mirka Mcčava, člana predsedstva sindikata SR Hrvatske Poudarek tega referenta je bil predvsem na to daje delegatski sistem sestavni del osnovna značilnost in srž našega skup- nega političnega sistema ter v osnovi splošno načelo samoupravnega političnega organiziranja naše družbe ki temelji na samoupravljanju delavcev v TOZD in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih ter DPO. Tov. Mečev je še posebno poudaril, daje osnovni smisel in srž vodenja ter funkcioniranje delegatskega sistema v tem da samoupravno organizirani delavci v osnovnih celicah naše družbe, to je v TOZD in KS, odločujoče vplivajo pri utrditvi naše pobtike, pri delitvi in razporeditvi dohodka na višji ravni samoupravne in politične organiziranosti naše skupnosti Omenil je odnose sindikata do delegatskega sistema S temi odnosi ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je bil večkrat zanemarjen pomemben element delegatskega sistema, to pa so odnosi med zbori delavcev in delegatskega sistema, to pa so odnosi med zbori delavcev in delegacijami. Poleg tega je bil govor o načinu angažiranja sindikata za boljše funkcioniranje delegatskega sistema o usposabljanju delegatov ter o metodah boljšega in pravočasnega informiranja Drugi dan tega srečanja smo si po skupinah ogledali nekatere delovne organizacije v Karlovcu in se seznanili z njihovimi delovnimi uspehi in problemi. Glavna tema razgovora ki smo jo imeli z vodilnimi delavci podjetij je bila vloga in mesto sindikata v delegatskem sistemu”. Istega dne so na drugi plenarni seji delegati podali poro- čilo z obiska v delovnih organizacijah. Prebran pa je bil tudi pozdravni telegram tovarišu Titu. Po končani drugi plenarni seji so predvajali film ,,Signali nad mestom”. Na koncu tridnevnega prijateljskega srečanja smo se odpeljali na ogled centralne partizanske bolnišnice na Ftetrovi gori. Tu se nam je pridružil eden od ustanoviteljev te bolnice, stari borec Jakov Kranjčevič - Brada Na spomenik, kije v bližini bolnišnice smo položili venec padlim borcem. S Petrove gore smo se vrnili v Karlovec, kjer so nam v hotelu Korana priredili svečano kosilo Zadovoljni nad gostoljubnostjo smo se poslovili od novih tovarišev s spoznanjem, daje bil na tem srečanju narejen korak naprej in si zaželel ponovno snidenje naslednje leto v pobratenem mestu Gospič# DRAGO NOVAK Med najboljšimi V četrtek, 6. decembra Martin Dolinar, namestnica 1979, je bila volilna konferenca sekretarja je Fani Kranjc, ostali 00 ZK DSSS. Ob tej priliki so člani sekretariata pa so še; prejeli Slavka Bogovič, Marija Franc Kovačič Živko Pitamic Udovič in Jože Udovič pri- in Ivo Ivkovič. Izvoljene so bile znanja za 30 let članstva v ZK. tudi vse komisije pri 00 ZK t.mm sm ‘JstAtmm ' : tekstu« To*«#« Mm/nrci/c. DSSS. Novemu vodstvu 00 ZK DSSS čestitamo in želimo da s celovito družbenopolitično akcijo zagotovi uresničevanje sklepov partijskih kongresov in pobud tov. Tita. MARINKA Sekretarka je podala politično oceno stanja v DSSS Novoteks, ki je kritično obravnavala našteta vprašanja ter nakazala predloge za zboljšanje Direktor pa se je v svojem referatu osredotočil na gospodarsko oceno stanja in nakazal smernice za naslednje obdobje z vsemi problemi, ki nas pestijo V razpravo se je poleg ostalih vključil tudi namestnik sekretarja pri OK ZKS Novo mesto JOŽE KUKEC. Povedal je da V sredo 21. novembra 1979 je bila volilna konferenca 00 ZK spadata 00 ZK DSSS in 00 Tkanina. Ob tej priliki je Franc Berlan prejel priznanje za 30 let ZK Tkanina po aktivnosti med članstva v ZK in plaketo DO Novoteks za dolgoletno družbeno boljše v občini, da pa je naša politično delo, Dorde Predanič in Irena Lakovnik sta bila naloga tudi, da poživimo delo slavnostno sprejeta v ZK, Fani Kranjc in Hennan Koprivnik pa sta 00 Konfekcija in 00 Trgovina prejela priznanje 00 ZK Tkanina za aktivno delo v DPO. Sekretar je podal politično dveletnem obdobju Poročila so oceno stanja v TO Tkanina in poročilo o delovanju 00 ZK v Med konferenco 00 ZK DSSS Volilna konferenca 00 ZK Tkanina Nato smo komunisti izvolili novo vodstvo v 00 ZK DSSS. Dolžnost sekretarja je prevzel Delovno predsedstvo na konferenci 00 ZK Tkanina •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s Vpliv je šibak { • : : : Ob inski aktiv ZK iz vrst neposrednih proizvajalcev sestavlja 21 delegatov iz DO območja Novo mesto. Do sedaj smo imeli en sestanek, na katerem smo se pogovorili o vsebini našega programa. Poudarek smo dali predvsem na informiranost v delovnih organizacijah. Druga precej važna točka je vprašanje organiziranosti komunistov v občini Novo mesto. Ugotovili smo da moramo v bodoče po s ve« titi pozornost kadrovskemu vprašanju 00 ZK. Na žalost je v delovnih organizacijah v aktivih še vedno premalo neposrednih proizvajalcev. Premalo smo storili tudi na področju idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK. V bodoče je potrebno organizirati še več seminarjev in tečajev predvsem za na novo sprejete člane. Prav tako je vpliv neposrednega proizvajalca pri samouprav nem planiranju še vedno prešibak. Aktiv članov ZK iz vrst neposrednih proizvajalcev se bo vedno zbral pred občinsko konferenco in predelal njen program. Dodali bomo svoje vprašanje in ugotovitve. Na koncu smo soglasno ugotovili, da je vpliv delavca komunista - neposrednega proizvajalca v vseh OD v občini Novo mesto mnogo premajhen, zato je še potiebno na tem področju storiti korak naprej. VESNA SITAR ••••••••••••••••••••••••••••••••< podali tudi vsi predsedniki komisij 00 ZK, sekretarji aktivov, predstavniki delegacij sindikata in mladine Poročila in razprava so kritično obravnavala razna vprašanja ter nakazala predloge za izboljšanje Naj navedem nekatere ugotovitve zaključke, ki izhajajo iz poročil in razprave; 1. Kljub pomembnim dosežkom pri razvoju delegatskih odnosov se še vedno kažejo slabosti in zaostajanje na tem področju, kot sledi; — še premajhna povezanost delegacij z volilno bazo; — strokovne službe se pre malo vključujejo v delo delegacij, čeprav to narekujejo samoupravni splošni akti; — povratne informacije ne dajejo vse delegacije. 2. Varčevalni ukrepi so pripomogli k povečanju dohodka. 3. Na podlagi rezultatov gospodarjenja lahko zaključimo, da smo opravičili zaupa nje družbe, ki nam je odobrila sanacijski kredit. 4. Na področju uveljavljanja načela delitve po delu je narejen premik naprej, vendar se prepočasi spreminja stanje na področju dohodkovnih odnosov med TO, svobodne me« njave dela in iskanja meril za „režijce”. Zato je potrebno vse zadolžene opozoriti na roke, ki izhajajo iz akcijskega programa 5. Od zadnje konference ZK se je premalo naredilo na področju samoupravne organiziranosti, zato se mora ta naloga čim prej dokončati 6. Z medsebojnimi odnosi ne moremo biti zadovoljni 7. Zaostriti je potrebno odgovornost pri planiranju in realizaciji planskih nalog. 8. 00 ZK je v tej mandatni dobi pokazala vodilno vlogo, izboljšala svojo aktivnost na vseh področjih (v vseh organih je imela svojega predstavnika) in akcijsko sposobnost, opozarjala je na probleme ter odprla 00 ZK za vse zaintere sirane (pri tem mislimo na aktivno sodelovanje z vsemi ne pa na sprejem v ZK). V tej mandatni dobi je bilo sprejetih v ZK 23 članov, 95 % članov je bilo na idejnopolitičnem uspo sabljanju. Istočasno pa se za vedamo, da imamo še slabosti kot SO; — vsi komunisti še ne delujejo v smislu demokratičnega centralizma; — aktivnost vseh komunistov še ni na primerni ravni; — nekateri mislijo da je do« volj, če plačujejo članarino oz. da bodo z vstopom v ZK ,,zava. rovani kot medvedje”; — kršenje statuta ZK. Na osnovi navedenega so bili nekateri komunisti opozorjeni nakaterim pa so bili izrečeni idejnopohtični ukrepi; 2 kri« tiki, 7 opominov 2 zadnja opomina in 2 izključitvi. 9. 00 ZK se je zelo aktivno zavzemala za izboljšanje polo' žaja tekstilne industrije. Svojo aktivnost je organizirala preko delegacij za ZZD in jo tudi uspešno realizirala. Po razpravi smo komunisti izvolili novo vodstvo v 00 ZK Tkanina. Ob tej priliki se zahvaljujem staremu vodstvu za uspešno delo, novemu vodstvu pa želim da bi zagotovilo uresničevanje vseh pratijskih sklepov in reševanje vseh problemov v TO Tkanina. MARJAN SOMRAK ČESTITKA JOŽETU STAREŠINIČU čestitamo za uspešno oprav Ijeno diplomo na !• stopnji Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. SODELA VCI *******>****>***************+**>». J***#.******,«.****)«.****. *********#. i * VELIKI DAN NOVOTEKSOVIH GASILCEV ¥ ¥ .. ••••• wWm .<ž&lbm&x&sx VZTRAJNOST GA- LJIVIH GASILCEV. 18. ŠILCEV IGD NOVO- NOVEMBER 1979 BO TEKS IN NJIHOVA Z VELIKIMI ČRKAMI DOLGOLETNA ZELJA ZAPISAN V KRONIKI STA KRONANI Z US- GASILSKEGA DRUŠ-PEHOM. NOV RDEČI TVA. NOVI AVTOMO- GASILSKI AVTOMOBIL JE NOVA PRIDOBITEV NAŠIH MAR- BIL, KI BO OMOGOČIL NAŠIM GASILCEM VEČJO OPERATIVNO SPOSOBNOST, JE PRIDOBITEV, KI JO BO MOGOČE OVREDNOTITI SELE PO UPORABI V AKCIJI. SEVEDA ŽELIMO, DA BI GA NE BILO POTREBNO PREIZKUŠATI, NAJ NAM DA LE OBČUTEK VARNOSTI. GOSTJE IZ VARTEKSA Proslave prevzema gasilskega avtomobila so se med ostalimi gosti udeležili tudi predstavniki kombinata VARTEKS iz Varaždina. V štiričlanski delegaciji Varteksa so bili: BENKO ČULOVIČ, predsednik 10 — DS kombinata; ANTE MANDLA; sekretar kombinata JOŽE BOGDANOVIČ, vodja gasilske in varnostne službe in MIRO KUPREK, tajnik gasilskega društva. Naše gasilsko društvo že dolga leta sodeluje z gasilci Varteksa. To sodelovanje je pripeljalo do podpisa listine o pobratenju obeh društev Prihodnje leto bomo proslavljali desetletnico pobratenja. Od takrat pa do danes ni bilo večjega dogodka ali pri reditve — ne pri nas in ne v Varteksu, da ne bi drug drugega obiskali. IGN VARTEKS je izredno dobro organizirano in najsodobneje opremljeno Marsikatero preizkušeno metodo, varnostni ukrep ali gasilsko sredstvo, ki so ga v Varteksu vpeljali in so nas s tem seznanili in nas poučili smo prevzeli in si jo prilagodili oz. jo osvojili in upo rabili v praksi. Tako našemu društvu bratenje z gasilci Varteksa močno koristi. Na slavnosti so prevzemu gasilskega avtomobila botrovali gasilci Varteksa. Govoril je tudi BENKO ČULOVIČ, ki je skupno s predsednikom sindikalne konference Novo- teksa simbolično predal ga silski avtomobil INDUSTRIJSKEMU GASILSKEMU DRUŠTVU NOVO TEKS v upravljanje. V imenu kombinata VARTEKS je izrekel priznanje našemu društvu ter predal predsedniku društva ovojnico z 10,000 dinarji Zatem je govoril vodja gasilske in varnostne službe kombinata VARTEKS JOŽE BOGDANOVIČ. V svojem govoru je poudaril koristnost pobratenja obeh društev in sodelovanju, ki prinaša obojestranske koristi. Na koncu je čestital našemu društvu ob novi pridobitvi in v spomin na ta dogodek izročil lepo uokvirjeno priznanje gasilcev VARTEKSA. Predstavniki Varteksa izročajo listino in ovojnico (z denarjem) Novoteksovim gasilcem MEJNIKI GASILSKE ZGODOVINE V NOVOTEKSU Gasilci delovne organizacije Novoteks v Novem mestu smo danes, ko se nam je izpolnila dolgoletna želja, srečni in ponosni ob prevzemanju novega gasilskega avtomobila. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali, da bomo z novo pridobitvijo še bolj kot doslej pripravljeni pri obuvanju tovarne in drugih objektov v našem industrijskem Bršljinu. Industrijsko gasilsko društvo Novoteks ni staro. Osnovano je bilo nekako takrat kot Novoteks in je vse doslej v svojih vrstah usposabljalo delavce za boj proti požarom in elementarnim nesrečam. V svojem nekaj več kot 30-letnem delu smo gasilci skušali skupno z ostalimi družbenopolitičnimi in humanitarnimi organizacijami koristiti predvsem delovnemu človeku, gospodarstvu in naši samoupravni so-cialjstični ureditvi. Če se sprehodimo nekoliko ob mejnikih naše rasti, saj nam bo dovoljeno omeniti nekaj datumov, kakor bi jih zapisal kronist. Leta 1946, ko so se ustanavljale okrajne gasilske zveze po Sloveniji, je tudi rojstno leto prostovoljnega industrijskega gasilskega društva tekstilne tovarne Novo mesto, pozneje preimenovane v Novoteks — tekstilno tovarno Novo mesto. Leta 1959 smo s širjenjem naše proizvodnje in odpiranjem novega obrata predilnice v Metliki v predilnici Novo-teksa v Metliki ustanovili gasilsko desetino, ki je organi- zacijsko spadala pod matično društvo Novoteksa v Novem mestu. Leta 1963 so imela vsa društva svoje društvene prapore, sa katerimi so se ponašala ob različnih proslavah. Enako zagnano, kot so stopili v akcijo letos za gasilski avtomobil, ki ga bomo danes prejeli in prevzeli v upravljanje, so takrat gasilci vse moči vložili za svoj prapor. Akcija je v polni meri uspela in od takrat se Novo-teksovi gasilci ponašamo s svojim lastnim praporom. Leta 1970 smo bili najaktivnejši med industrijskimi gasilskimi društvi v Sloveniji, zato nam je Gasilska zveza Slovenije zaupala organizacijo republiškega tekmovanja industrijskih gasilskih enot tekstilne industrije Slovenije. Dela smo se lotili nadvse resno in tekmovanje je uspelo nad pričakovanji. V tem letu smo se tudi pobratili z gasilci Varteksa kot največje tekstilne tovarne Jugoslavije. To pobratenje iz leta v leto učvrščujemo in z obojestranskim izmenjavanjem izkušenj in medsebojnimi obiski eden drugega bogatimo z znanjem na področju opera-tive in preventive. Leto 1973 je bilo pomembno. Gasilci Novoteksa nismo bili nikoli zadovoljni z doseženim, s tem kar imamo, hoteli smo čedalje več in lepše društvene prostore. Ker do tega leta nismo imeli lastnih prostorov, smo si preuredili prostore v nekdanjih garažah in tam ostali do danes. Nihče ni verjel, da bi lahko te prostore preuredili za potrebe društvene aktivnosti. Ko pa v požarnovarnostnem tednu odpremo vrata občanom, šolski mladini in vsem delavcem, ki si želijo ogledati te prostore in gasilsko opremo, slišimo same pohvale. Že je prišlo leto 1975. Kakor so se dalavci združevali v temeljne organizacije združenega dela, tako smo se tudi gasilci reorganizirali v okviru našega društva. Usposobili smo se, da lahko v vsakem trenutku začnemo z reševanjem, gašenjem in zavarovanjem v vsaki izmeni in v vsakem tozdu. Realizacija društvenega dela je zahtevala tudi koordinatorja, zato smo v Novoteksu na predlog in dustrijskega gasilskega društva odprli delovno mesto poklicnega gasilca, ki uspešno združuje delo preventive in operative. Leta 1976, ko nadaljnje združevanje delavcev v tozde in večja samostojnost prejšnjih obratov nista bila več potrebna, se je gasilska dese- Čiščenje črepinj po krstu avtomobila tina metliške predilnice osamosvojila in reorganizirala v samostijno IGD Novoteks TOZD Predilnica Metlika. V tej kratki kroniki smo omenili le mejnike naše društvene rasti. Nismo pa Slavnostni govornik — poveljnik IGD Novoteks med delavci naše tovarne. Ne morem iti mimo imen tistih delavcev, ki so prispevali večje zneske. Tako je prispeval Stanko Vavpotič 1600 dinarjev, nekdanji član našega društva Evstahij Janežič pa 1500 din. Po 500 dinarjev so prispevali Božo Cavlovič, Ana Križman, Danilo Kovačič. Dežurni gasilci so prispevali po 300 dinarjev. Prispevali so tudi občani, ki niso člani delovne organizacije Novoteks, in sicer po 100 dinarjev; vratarji podjetja Varnost, razporejeni v Novoteksu, člani občinske gasilske zveze in gasilci prostovoljnega gasilskega društva Kamence. Vsem se vam iskreno zahvaljujemo. Vsem tem in drugim gre hvala, da stoji danes pred nami avtomobil, ki je bil naša dolgoletna želja. Nove pridobitve se ne veselimo le zato, da bi se z vozilom ponašali, se z njim udeleževali raznih tekmovanj. Veselimo se ga predvsem zato, ker se bomo s pomočjo avtomobila lažje vključevali povsod, kjer bo to potrebno za reševanje — v miru in morebitni vojni! Naša gasilska dolžnost je, da tega zaupanja ne zlorabimo. Še bolj se bomo trudili, da bomo vedno pripravljeni priskočiti družbi in delovnim ljudem NA POMOČ! Predsednik IGD Novoteks med pozdravnim govorom SPORED PROSLAVE OB PREVZEMU GASILSKEGA AVTOMOBILA Nedelja, 18. novembra 1979: ob 9,30 uri Zbor vseh članov IGD Novoteks ob 10,00 uri Gasilska vaja — gašenje upravne stavbe in gašenje oseb iz prvega nad- stropja ob 10,30 uri zbor gasilcev za proslavo; — nagovor predsednika društva; — slavnostni govor (poveljnik društva); — predsednik sindikalne konference simbolično preda avtomobil (ključe) poveljniku društva: — skupno predsednik sindikata Novoteks in predsed- n ik DS tekstilne tovarne Varteks razkrijeta avtomobil; — zahvala poveljnika (preda ključe strojniku in avtomobil odpelje na prvo vožnjo); — predaja najvišjega priznanja delovne organizacije NOVOTEKS IG P; — govori gostov; — podelitev odlikovanja — zaključek proslave. PLAKETA NOVOTEKSA - INDUSTRIJSKEMU GASILSKEMU DRUŠTVU NOVOTEKS NOVO MESTO Veliko priznanje — PLAKETO NOVOTEKSA, ki jo je na predlog sindikata podelil delavski svet delovne organizacije INDUSTRIJSKEMU GASIL- SKEMU DRUŠTVU NOVOTEKS, NOVO MESTO, je prevzel predsednik društva Vlado Marčič. Predsednik konference sindikata Novoteksa, ki je v imenu delavskega sveta podjetja predal plaketo gasilcem, je ob predaji dejal: ..Gasilsko industrijsko društvo je v svojem več kot tridesetletnem koristnem delu na področju požarne preventive in operative to najvišje priznanje delovne organizacije resnično zaslužilo. To priznanje, ki je sicer zahvala gasilcem za dosedanje delo, pomeni hkrati spodbudo in zadolžitev, da bodo tudi v bodoče sledili vsem dosežkom na področju razvoja tekstilne tehnologije, uporabi novih surovin in kemikalij. Na osnovi teh spoznanj pa se bodo oborožili z znanjem, potrebnim za izvedbo preventivnih ukrepov, s tem pa prispevali svoj delež k varnosti pred nevarnostjo požara v podjetju. Gasilci Varteksa izročajo priznanje predstavnikom IGD Novoteks ODLIKOVANJE ZA STANKA VAUPOTIČA Ob tem praznovanju je prejel poveljnik Industrijskega gasilskega društva — gasilski oficir Stanko Vaupotič — visoko zvezno gasilsko odlikovanje. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Jože Štravs mu ga je predal in mu zanj čestital. V obra- zložitvi je dejal, da je Stanko Vaupotič izredno aktiven v gasilskem društvu Novoteksa in prizadeven gasilski strokovnjak, znan daleč naokrog. Tudi IGD NOVO- TEKS, ki mu poveljuje Stanko, je med najuspešnejšimi društvi v Novem mestu. Visoko odlikovanje je zaslužil. To odlikovanje ni le zahvala za njegovo dosedanje delo v organizaciji, je tudi spodbuda za še aktivnejše delo vseh članov industrijskega gasilskega društva. Veseli smo in ponosni, da je psav Stanko Vaupotič prejel tako priznanje. Zanj mu iskreno čestitamo. Tudi dež ni preprečil gasilske vaje govorili o organizacijskih prijemih pri seznanjanju vseh zaposlenih delavcev s požarno preventivo, ne o predavanjih za osnovnošo Ice osnovne šole v Bršljinu, sodelovanju z drugimi gasilskimi društvi in civilno zaščito. Prav tako nismo govorili o številnih tekmovanjih in uspehih na njih, ker menimo, da to ni potrebno. Potrebno pa je, da nekaj povemo o naši zadnji uspešni akciji, katere rezultat je gasilski avtomobil, ki danes okrašen stoji pred našo orodjarno. Pri nabavi tega vozila so si prizadevali vsi gasilci. Cena avtomobila je bila 167.000 dinarjev. Bilo je potrebno ta sredstva zbrati, kar pa ni bilo lahko. Trkali smo na razna vrata in prihajali v ustanove. Povedali smo, kaj Gasilci med vajo nas teži, nismo pa naleteli na razumevanje. Samoupravna interesna skupnost za požarno varnost Novega mesta je prispevala 80.000 dinarjev, zavarovalnica Triglav 50.000 dinarjev, ostalo pa smo zbrali gasilci Ali bo razvoj klasičnemu vozlu napravil konec? SLIKI PRIKAZUJETA 2 NAČINA SPAJANJA ZA PREJO Nm48/1 NITI SO SPOJENE S PREPLETANJEM VLAKEN KI JIH NITI SO SPOJENE Z VOZLI, KI JIH JE NAPRAVIL JE NAPRAVILA NAPRAVE IMENOVANA MACH MEHANSKI VOZLAČ SPLICER ••••••••••••••••••••« »•••••« »•••••••••• Avtomatika in elektronika vmes pa še marsikaj ... S tem bi pravzaprav povedali vse, toda še daleč ne dovolj o letošnji razstavi tekstilnih strojev v Hannovru. Številne novosti ki sojih razstavljala z vseh koncev sveta pokazali nehote silijo človeka k ugibanju; kaj neki bo novega na naslednji razstavi. Pa ne prehitevajmo; najprej je treba urediti vtise o pravkar minuli. Na področju čiščenja preje sukanja in snovanja so nas seveda v prvi vrsti zanimale novosti pri firmah kot so: Schlaf-horst, Savio in Hamel katerih stroji sestavljajo v pretežni meri tudi strojni park priprave Seveda pa je vedno dobro pogledati k sosedu in primerjati dosežke: Reči moramo da je bilo letos to še posebej poučno pri snovanju. Pa pojdimo po vrsti Najprej o čiščenju! Razširjeni programi glede na raznovrstnost materialov in velikost navitkov, popolna avtomatizacija in spremljava pro- NOVO VODSTVO 00 ZK ..TKANINA’ SEKRETARIAT; Somrak Marjan - sekretar,, Klipa Rade - namestnik sekretarja, Prodanič Dorde Kne-ževič Vukomir, Cukut Vlado, Kovšca. IDEJNOPOLITIČNA KOMISIJA: Miklič Jože -predsednik, Aleksič Jovant Duranovič Mirkot Ličina Dušanka, Kostadinovski Blagoje. KOMISIJA ZA SPREJEM NOVIH ČLANOV: Kroni Redep — predsednik Pureber Bojan. Špan Jožet Jarc Vera, B er lan Franc. EVIDENTIČAR Ron-čevič Nikola KADROVSKA KOMISIJA: Stanojevič Todor -predsednik, Sitar Vesna, Rapuš Milka, Ilijaš Franc, Lahovnik Irena. izvodnje z mini kompjuteiji, ki vsak trenutek postrežejo s kopico koristnih podatkov. To so ITMA 79 skupne osnovne značilnosti Shlafhorsta, Savia, Schvveiterja in Muratee vodilnih firm na tem področju. 1. Zaustavljanje vretena in vodilnega valjčka je ločeno torej se ustavljata vsak zase in to s pomočjo pnevmatike Pri pretrgu preje sledi tudi dvig vretena od bobna kar prepre čuje zlepljenje konca niti z že navito prejo na križnem na vitku. 2. Elektronsko krmiljenje vozlača, ki omogoča vračanje le-tega k sosednjemu vretenu (nazaj), če se je med vozianjem prejšnjega zasutavilo Pot vozlača je skrajšana z desetih na osem vreten ker prvo in zadnje vreteno na sekciji izpusti v kolikor vreteno normalno de luje. Seveda pa v primeru pre trga spet posreduje. S takim krmiljenjem vozlača se znatno poveča tudi izkoristek. 3. Splicer (splaisa) naprava zamenjuje klasično vozljanje s tzv. prepletanjem vlaken in sicer na principu vložene preje (obeh koncev), ki jo s pomočjo pnevmatike najprej povsem raz plete v posamezna vlakna in nato oba konca ponovno preplete. Takšni „vozli” dosegajo 80 % normalne trdnosti preje. Ihepletanje koncev je v dolžini 20 — 25 mm, debelina preje na tem mestu pa je 1 2 — 1,4-krat. Ta način „vozlanja” je pred vsem zanimiv za pletiljstvo pa tudi za naše tkanine saj prepletenega mesta ni potrebno od stranjevati. Savio ostaja v glavnem pri starem, če seveda izvzamemo razširitev programa in druge značilnosti, ki smo jih omenili že na začetku in so skupne za vse pooizvajalce. Treba je omeniti še avtomat za sortiranje predilniških cevk, le ta sortira posebej cevke z ostanki in spet posebej prazne cevke. Za Šchweiterja in Murato bi lahko rekli nekaj podobnega s tem, da je Murato razvil svoj sistem splicerja prilagojenega času vozlanja svojega avtomata, ki prav tako odlično opravlja svojo nalogo. Zdi se celo, daje tukaj prepletanje temeljitejše kot pri Schlefhorstu (tudi lepši konci). Tak način ,,vozlanja" pa po podatkih proizvajalca ožen od Nm 16 do Nm 160. Na vseh omenjenih avtomatskih previjalnih strojih se seveda pojavljajo elektronski čistilci in to: Uster Peyer, Loepfe in Leuze. Uster je izpolnil univerzalni čistilec kjer poleg strojne preje debeline in dolžine napake čisti tudi tanka mesta Iste tendence je bilo opaziti tudi tri Peyerju in ostalih .. . Za sukanje je zadnjih nekaj let značilno da prevladujeta v svetu dva sistema: — dvouvojno sukanje (d oppeldraht) in - tro stopenjsko sukanje Klasičnega sukanja tako-rekoč ni bilo več opaziti razen pri zelo grobih prejah. Vodilne firme na področju dvouvojnega sukanja: Hamel Savio, Alma, Volkmann in Barmag predstavljajo stroje ki se v bistvu ne razlikujejo med seboj razen v nekaterih posameznostih, kot so: vdevanje niti (Hamel in Savio imata pnevmatsko vdevanje), pogon zaviranje itd. Vsi pa imajo možnost navi janja rezerve, aviviranja, parafi-niranja in navijanja navitkov za barvanje. Na vseh je možno tudi sukanje iz dveh enojnih ali dubliranih konusnih ali cilindričnih navitkov. Prednost dvouvojnega sistema je predvsem v večji produktivnosti vendar pa je slaba stran v enakomernosti zavojev. Ravno to pa je odlika dvostepenjskega suknja (Hamel), ki ga imamo tudi pri nas. Poleg tega pa je večja možnost sukanja barv na stroju Hamel je predstavil še pred-sukalne navitke težke 1500 gr (do sedaj 800 gr oz 1000 gr navijanje na te cevke je vzpo- redno, konusa ni več to pa omogoča večje hitrosti na sukanju, manj menjav večji izkoristek itd. Snovanje - nič novega pri Schlafhorstu razen avtomatske cevčnice za prirezovanje navitkov. Na njej so montirane vstavke, ki imajo zelo kratek reakcijski čas in so brez lamel ter postavljene takoj ob navitku Tu in tam je bilo opaziti tudi nekaj estetskih korektur, po-segov v problematiko vzporednosti navijanja ni bilo Nasprotje temu je bilo tisto kar smo lahko videli pri naslednjih dveh proizvajalcih snoval: Hacobi in Benningerju Ti dve firmi sta vsaka zase razvili zelo podoben sistem snoval na bazi elektronskega procesnega računalnika. Benninger je predstavil snovala z gibljivim infiksnim konusom, medtem ko Hacoba ostaja samo pri fiksnem ko nusu. Bistvena novost pri teh navodilih je, da vse parametre za snovanje zaračunava stroj sam in jih sproti korigira, tako da na koncu dobimo brezhibno vzporedno osnove (posameznih osnov). Nesporno je da sta ti dve firmi naredili dejansko velik korak v smeri čimbolj brezhibnega snovanja in da tako rekoč ničesar ne prepušča naključju To bi bU le kratek pregled novosti, ki so bile prikazane na tem področju v Hannovru Samo želimo si lahko da bo vsaj nekaj tega, kar je bilo prikazano na tej razstavi našlo pot tudi k nam. A.Ž. :.......................: : ČESTITKA : NAŠ DOLGOLETNll \ SODELAVEC JUSTIN: : KRANJČIČ JE 10. 12. j | 1979 PRAZNOVAL 50. \ i ROJSTNI DAN. \ j ČESTITAMO! j • SODE LA VCI \ L------------------------1 DAN REPUBLIKE V KONFEKCIJI II. NA VINICI V počastitev Dneva republike smo delavci TOZD Konfekcije II. na Vinici 28. 11. 1979 med izmenama ob 14. uri imeli krajšo proslavo. Z nekaj besedami v slavnostnem govoru je tovarišica Mira Simonič, predsednica 10 OOS, naredila prerez skozi zgodovino naše domovine do današnjih dnevov in uspehov. Sledil je kraja program, ki sta ga pripravib kulturna sekcija mladinske organizacije in pevski kvartet naših delavk. Uspešno prirejen kviz znanja na temo ..Belokranjci v NOV“ je popestril praznovanje. Nekaj recitacij borbene poezije naših znanih pesnikov in nekaj popevk, ki jih je izvedb pevska skupina ob spremljavi harmonike, je izpopolnilo program. Na koncu naj se zahvalimo sodebvcem, ki so pripravili ta program, s katerim smo se spomnili naše zgodovine in se razvedrili med napornim in često monotonim delom. M. Ž. Pevska skupina je za svoje sodelavce in v počastitev dneva republike pripravila nekaj borbenih popevk. Gibanje zaposlenih v Novoteksu Več kril z Vinice Zelo dobro gibanje v prodaji modne zahteve trga, znane te* zave, izkušnje s proizvodnjo in ugoden ekonomski rezultat pri proizvodnji oziroma prodaji žen* skih in dekliških kril so vzroki za povečanje zmogljivosti za izde« bvo kril. Že vrsto obbčilnih sezon so naši strokovnjaki s področja prodaje konfekcije opozarjali na dobro prodajo in zelo ugodne prihodke pri krilih Povečanje proizvodnje pa ni bilo mogoče kar tako doseči in nekaj sbbih izkušenj s tega področja sta ovirala hitrejšo rešitev Veliko prodanih kril velikokrat precej več kot je bilo možno proizvesti v obstoječih zmogljivostih, je povzročilo .minus” pri stalnih kupcih in veliko razburljivih razprav v krogu prodaja - priprava - proizvodnja Prob lem smo reševali s podaljšanim delom in s proizvodnjo v kooperaciji, vendar le-to vse ni bilo dovolj, še posebej ne v času visoke konjunkture na proizvod nem trgu in ob izsiljevanju visokih cen za kooperacijske usluge Ob takem načinu proizvodnje je šel prihodek v tuj žep, kajti posebne ekonomske upravičenosti, razen zadovoljiti potrebam trga, pri taki proizvodnji ni bilo. Vse to je privedlo vodstvo TOZD Konfekcija II. na Vinici k razmišljanju o povečanju zmogljivosti na že obstoječem traku za izdelavo kril. Slednji je dal samo v eni izmeni okoli 4000 kril mesečno ali okoli 200 dnevno. Ker ni bilo večjih možnosti in ne pozitivnih rezultatov, ne bi kazalo povečevati kapacitet v že obstoječi izmeni s trakom kril Zato smo pred kolektivnim letnim dopustom tega leta začeli z ustanavljanjem traka za izdelavo kril v drugi izmeni Problem nove delovne sile je izvedbo zaviral, tako da je ustanavljanje novega proizvod nega traku potekalo skoraj dva meseca. Nekaj starejših šivilj, starejših glede delovnih iskušenj, ki smo jih regrutirali s prejšnjega traku in s traku, ki dela hlače je pripomoglo k uspešnejšemu in hitrejšemu usposabljanju za delo na novo sprejetih šivilj. Tako smo pridobili za enkrat višjo proizvodnjo kril v TO Konfekcije II., kar pomeni okoli 8000 izdelanih ženskih in dekliških kril na mesec. S tako rešitvijo do katere je prišlo s sodelo vanjem vseh struktur zaposlenih v konfekciji od prodaje nabave in priprave do proizvodnje smo si vsi pridobili večje dohodke boljši tretman kupcev in višjo produktivnost dela pri izdelkih na efektivno uro. To je med drugim eden od pomembnih stabilizacijskih ukrepov TOZD Konfekcije II. Vinica ŽALAC ing. MARIJAN PRIŠLI V času od 31. 5. do 30. 11. 1979 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: v DE Tkalnica: Mišič Jela Ilič Smilja, Goršin Milan, Muratovič Ajkuna, Adrovič Lema, Rudman Janez, Mijatovič Lucijai Ilič Nevenka, Markočevič Marija Zupančič Dimitrij, Brezar Valentin Stevanovič Milka, Marjanovič Nada Milenkovska Jordana, Vlaisavljevič Zora, Pust Stefan Bosnič Gospa • v DE Priprava: Smailovič Rafet Stojak Božena, Taraniš Esmana Sertič Marija, Šešič Marko Murni novič Hasan, Mišič Vida. Gojkovič Jelenko, Osmanovič Vehbija, Džinič Samira, Kostič Zorka Mahnič Loža Žižak Boško; v DE Oplemenitilnica: Nedeljko vič Miloslava, Mikač Vlado Živko vič Božo, Sekulič Stevan Matič Srcto, Klapija Asim Zoranovič Radomir, Teinovič Slavko, Cvelbar Andreja, Taraniš Ruždija, Agovič Vejscl Čivovič Malič Simonovič Mileta, Zupančič Bojan Šabič Boris, Džurdževič Milovan Soldat Momčilo, Teinovič Vida, Perič Dušan Rajak Milan Hrovat Milena Čovič Zora, Teinovič Vinko. Kostič Sredo. Pckez Srečko Rajak Vojin Mojšič Miroslava, Lazič Nada Milja novič Zora, Zilič Seada Civovič Rabija, Ivanovič Milena V DE Predilnica; Vczmar Gojko Stojak Ambroža, Topič Veljko Suvajac Milenko Božovič Miodrag Ferhatbegovič Sakib, Jelič Slavko Milovanovič Nada, Rajak Dragan Civovič Sabro Rajak Mira Radomirovič Dragan Brajdič Bojan Cvitkovič Zvonko Matič Stoja Ivaniš Nada, Trivunčevič Drago Tudija Cvetka, Marolt Jože; v DE Plctilnica; Cečelič Ivka Cumorovič Mirjana. V IVS; Primc Franc, Zupan Zvone Zmajšek Viktor, Vidic Jože Stamfelj Darko Gognjavec Anton IVS vajenci: Papež Marjan, Udovč Jože Kastelic Slavko, Vintar Rado, Kovačič Ciril Slak Ivan, Škedclj Dušanka Škrbec Alojz; v skupne službe TOZD Tkanina: Bele Ivan Mežnaršič Robert; v DE Konfekcija; Vovko Dušanka, Vehar Marinka, Medle Mihaela, Davidovič Nevenka, Jakše Valerija, Gačnik Jožica, Mramor Cvetka Vovko Marija Umek Milena, Krčič Hinka Butkovič Ivanka, Jovetič Danica Marjanovič Danica, Blažič Anka, Brzač Melvuda, Žagar Marija< Eršte Milena, Pirnar Zdenka, Judnič Milena, Grba Bogdana Vukašinovič Mara, fošagič Ramiza Špehar PPepca, Teropšič Amalija, Antonič Radojka; v DSSS: Drenik Anton, Barta-kovič Bariča, Rapuš Slavka Puš Mira, Tomažin Majda Kastelic Darko, Levak Srečko Kastelic Valerija, Štitič-Sekič Janja Raičevič Nataša, Golobič Katica Markovič Rujka, Krakar Marija; v TOZD Trgovina prodajalna Novo mesto; Jordan Vida; prod. Aleksinac; Matov Mira prod. Sarajevo: Aljovič Muhamed prod. Bor I: Zikič Svetlana; prod. Bor II Civikanovič Dragana, Stojanovič Zorica. ODŠLI V istem času pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: iz DE Tkalnica: Kuzma Stanislav, Rizvič Sonja, Okleščen Zdenko, Gimpelj Olga, Kerin Franc, Adrovič Lema, Matijašič Nikola, Košele Drago. Lukše Ludvik, Goršin Milan, Pugelj Štctka, Milenkovska Jordana, Miklič Antonija, Puš Anton, Golob Jožefa, Kastelic Marija iz DE Priprava: Mitrovič Mira, Kralj Marija, Verbič Amalija. Nedič Koviljka, Petruševski Marica, Smailovič Rafet, Vračarič Zdravko, Štalcar Bojan, Škedclj Štefka, Klobučar Marica, Džinič Samira iz DE Oplemenitilnica; Cekuta Jože, Kupljen Joža, Ucman Franc, Klapija Avdulah, Klarič Stipan, Klobučar Jože, Grešak Ana, Dragman Angela, Simonovič Mileta, Cvelbar Andreja, Zupančič Bojan, Martinčič Vlado, Teinovič Vinko, Kostič Sredo, Pekcz Srečko iz DE Predilnica: Fabjančič Jože, Kneževič Dušan, Novak Leopold, Gregorič Milan, Mali IVter, Fluher Marjan, Radišič Marjan, Radišič Radovan, Shala Envcr, Vidrih Jožefa, Brajdič Vinko, Košmrl Stanko, Pešič Zoran, Milovanovič Nada, Ferhatbegovič Sahib, Dular Janez; iz IVS; Gimpelj Zvone, Lužar Jože, Koprivnik Slavko, Žitnik Alojz, Špeh Jože, Bojane Alojz, Mikolan Franc; iz DE Pletilnica: Perme Franc, Mandič Slavica, Čumurovič Mirjana iz DE Konfekcija: Mitrovič Silva, Zemlja k Terezija, Pečjak Jelka, Sarič Milena, Butkovič Ivanka, Grubar Zdravka, Motičič Zora, Marjanovič Danica, Meglič Jožica, Junc Franc, Škedelj Zvonko, Tomič Petra, Kramarič Antonija, Hrvat Sonja, Brzač Melvuda, Gerkšič Anton, Mramor Cvetka, Krčič Hinka, Kovačič Danica, Luzar Martina, Ravnikar Nada, Klobučar Ana, Hrelič Drago, Vukašinovič Mara, Šinkovec Darinka, Grba Bogdana. Jakše Valerija; iz DSSS: Avbar Miloš, Fabjan Danica, Sajovic Milena, Klemenc Jernej, Šupič Branko, Kocjančič 0^;a, Ribič Marta, Gril Magda, Kotolonko Ljudmila, Kruh Zdenka, Avbar Bogdan, Gošnik Miha, Špehek Lidija, Tomovič Majda, Glavaš Josipa, Pucelj Štefka, Prosen Marija, Udovič Jože, Aš Rozi; iz TOZD Trgovina, prod. Novo mesto: Mrhar Bojan. Tito o armadi ..Pomen obstoja naše armade je od vsega začetka bil v vlogi branilca pridobitev naše ljudske revolucije. njena vloga je bila že od vsega začetka usmerjena v izgon okupatorja in uničenje izdajalcev, nato pa na ohranjanje tistega, kar smo izbojevali. Kot oborožena sila socialistične države je prav v tem svojstvu branitelja, čeprav oborožena sila, imela v nekem smislu tudi veliko miroljubno vlogo na svetu." TITO o Jugoslovanski ljudski armadi Blagajna vzajemne pomoči Poziv Zakon o vojaški obveznosti pravi, daje dolžnost in pravica vsakega državljana SFRJ služiti v oboroženih silah, rezervnem sestavu in civilni zaščiti tako v miru kot v vojni. V 12. členu zakon o vojaških obveznostih pravi: „Nabomik obveznik in oseba v rezervnem sestavu j sta dolžna v osmih dneh od j nastanka spremembe prija-i viti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, pri katerem sta vpisana v vojaško evidenco: pridobitev šo Iške in strokovne kvalifikacije, sklenitev in prenehanje delovnega razmaja z navedbo organa, organizacije ali zasebnega delodajalca, pri katerem sta zaposlena, vrsto in kraj morebitne samostojne dejavnosti, spremembo stanovanja (nov naslov), spremembo stalnega bivališča, vrnitev od vojakov in izgubo vojaške knjižnice." Zato pozivamo vse delavce — vojaške obveznike delovne organizacije NOVO-TEKS, ki do sedaj niso prijavili katerekoli od navedenih sprememb, da to uredijo čirryrej. Ce bomo v prihodnje ugotovili, da kdo od vojaških obveznikov navedenih sprememb ni prijavil, bo proti njemu sprožen upravnokazenski postopek v smislu določil Zakona o vojaški obveznosti. Vse omenjene spremembe morajo delavci javiti referentu za SLO v podjetju. Vse to velja tudi za pripadnike enot civilne zaščite. Blagajna vzajemne pomoči je bila v našem podjetju ustanovljena pred dvajsetimi leti z namenom, da pomaga svojim članom v finančni stiski. Že beseda ,.vzajemna" pove, da s tem, ko smo člani in vlagamo v blagajno svoj denar — članarino, pomagamo drug drugemu v času potrebe. V teh dvajsetih letih je bil pravilnik večkrat popravljen, tako da so se lahko iz leta v leto dajala višja posojila, seveda pod pogoji, ki so narekovali normalno poslovanje blagajne. Tudi na zadnjem občnem zboru, kije bil 19. 4. 1979, smo predlagali in sprejeli pravilnik, ki dovoljuje izplačilo posojil v višini do 5.000 din in v izrednih primerih (smrt ali nesreča v družini) do 7.000 din. Bogoj za poslovanje po tem pravilniku, to je višina posojila do 5.000 din oziroma 7.000 din, je bil ta, da mora imeti VSAK član v blagajni najmanj 500 din, da je najmanjša vloga 100 din in da v času, ko ima član posojilo, ne more dvigniti svojega denarja, in podobno. Ker se naši člani teh meril ne držijo v celoti, je poslovanje blagajne v sedanjih razmerah nemogoče. 26. 11. 1979 je bila izredna seja odbora BVP, na kateri smo obravnavali sedanje pereče stanje blagajne. Upravni odbor je ugotovil, da je nujno poostriti kriterije poslovanja, saj bi se le tako lahko približali pogojem poslovanja po novih merilih, kar je predvsem v korist članov blagajne. Odbor je sprejel naslednje sklepe: 1. Prenosa denarja na račun posojila ne bo več. 2. Član lahko zaprosi za posojilo po preteku 1 meseca od poravnave prejšnjega posojila. 3. V času, ko ima član blagajne posojilo, ne more dvigniti svojega denarja iz blagajne. (O tem govori 13. člen pravilnika BVP, vendar se ni upošteval). Vsi ti ukrepi so nujni, če hočemo, da se bo v blagajno pritekal denar in se na podlagi tega lahko dajala primerna posojila. Dokler se stanje blagajne ne bo popravilo - na to pa lahko vplivajo le člani s svojim odnosom do blagajne, bo blagajna poslovala tako, da bomo dajali le minimalna posojila. Upravni odbor meni, da bi bilo stanje blagajne normalno, če bi člani res poznali besedo in pomen VZAJEMNE BLAGAJNE in ne vedno le svojo korist. Naj za primer navedem, kako imajo ta odnos urejen v TOZD Predilnica v Metliki. Kdor hoče dobiti posojilo v višini 1.000 din mora imeti v blagajni najmanj 200 din, za 2.500 din posojila 500 din, za 3.500 din posojila 700 din, za 5.000 din posojila 1.000 din in za 6.000 din, kar je tudi najvišji možni znesek posojila, 1200 din svojega prihranka. Če upoštevamo še to, da v Metliki nimajo „problemov“, potem lahko ugotovimo, da so metliški člani blagajne bolj ..disciplinirani" in bolj ..vzajemni". Torej za uspešno in normalno poslovanje blagajne lahko veliko naredimo prav člani s tem, da se držimo pravil, ki so merila za to in da pridobivamo nove člane, naše sodelavce. Predsednik BVP JUSTIN KRANJČIČ OUMOtCKSTHMiTOMUMK NOVO MOTO Jm NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo je opremil izdajateljski svet v naslednji sestavi: Hinko Šintler, Danilo Kovačič, Mladen Radojčič, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič in Matjan Somrak. Uredništvo in uprava: Novo-teks, Novo mesto, Foerster-jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tisk: Knjigotisk. Novo mesto. Slikarji na partizanskem Roga in Bazi 20 V počastitev praznika republike je bila v Dolenjski galeriji odprta razstava slik članov devete Dolenjske slikarske kolonije Novoteks. Enajst slikarjev je v avgustu slikalo na Bazi 20 in pod Rogom ob Partizanski magistrali kraje, ki so tesno povezani z našim narodnoosvobodilnim bojem. Na odboru za varstvo spomenikov NOB na Rogu je bil dan predlog, naj bo predmet slikanja članov 9. Dolenjske slikarske kolonije Novoteks prav Rog in Baza 20, kar je še posebej pozdravil tovariš Prane Lesko-šek-Luka, ki si je razstavo tudi ogledal. Zakaj prav Rog in Baza 20? Zato, ker so ti kraji povezani z nepretrgano verigo pomembnih zgodovinskih dogodkov in navadno si želimo vse tisto, kar nam je najdražje, tudi ohraniti, in eden izmed načinov ohranjevanja je prav slikarski. Slike, ki jih naslikajo umetniki, imajo poleg likovne vrednosti še dokumentarno, kajti skozi likovna sporočila proseva tako realnost današnjega časa kakor tudi preteklost. Prav zanimiva je ugotovitev mladega slikarja Marina Mahniča -Istrana, ki je dejal, da ga je v urah samote na Bazi 20 v okrilju vlažne sivine senc gostega gozda prevzela marsikatera nova misel in da se ima za neposrednega sina naše velike preteklosti. Prav je, da naštejemo vse slikarje, ki so letos sodelovali v slikarski koloniji: Pavle Florjančič, Rudi Gorjup, Lojze Kirbiš, Martina Koritnik-Fajt, Kamilo Legat, Dušan Lipovec, Marino Mahnič-Istran, Mirna Pavlovec, Rafael Potrebuješ, Marija Prelog in Tone Tomazin. In škoda je, da ne moremo ob vsakem povedati, kaj je kdo naslikal. Razen enega vsi ostali slikarji v svojih delih izhajajo iz trdnih in žlahtnih realističnih izhodišč. Poudariti moramo tudi to, da v to našo slikarsko kolonijo ne vabimo samo slikarjev profesionalcev, ampak tudi amaterje, ki se po svojih najboljših močeh vključujejo v slikarsko delo in včasih celo prekosijo šolanega slikarja. Kirbiš je izšel iz teks- tilne stroke. Potrebuješ je delavec v tovarni LTH, Totnazin je izšel iz jeseniške železarne. Na ta način postaja slikarska kolonija Novoteks tista likovna manifestacija, ki izbira in spodbuja k intenzivnemu delu tako šolane kot nešolane slikarje, je odprta za vse, ki s svojimi slikami skušajo odtegniti neki pozabe podobe edinstvenih motivov na Dolenjskem. V devetletnem delovanju je že postala tradicionalna likovna prireditev, ki bo morala delovno in slovesno praznovati svoj desetletni obstoj v letu 1980. (Andrej Pavlovec) S proslave dneva krvodajalcev Novoteksa Novoteksovi krvodajalci — dobitniki priznanj in plaket Vsako leto organizira aktiv RK Novoteksa skupno s sindikatom proslavo, na kateri se krvodajalcem izročijo odličja RK za 5, 10, 15, 20 in 25-kratno darovanje krvi. Tako smo letos ob koncu novembra povabili krvodajalce Novoteksa na majhno, vendar prisrčno proslava Predsednica aktiva RK Ana Bartelj je pozdravila vse prisotne in uvodoma povedala nekaj misli o humanitarnih dejavnostih RK s posebnim poudarkom na krvodajalstvo. Uvodnim besedam se je pridružil predsednik sindikalne konference Novoteksa Jože Miklič. Pohvalil je aktivnost RK Novoteks, ki deluje v okvim sindikata. Temu je sledil kratek, a prisrčen program, ki so ga pripravili učenke in učenci osnovne šole XII. SNOUB Bršljin pod mentorstvom Martine Picek. V sedmih točkah programa so se prepletale pesmi, recitacije in zborne recitacije. Udeleženci so izvajalce s hvaležnostjo poslušali in jih za izvedbo programa nagradili s ploskanjem. LEPO IN PRIJETNO JE BILO 23. novembra ob 13 30 smo sto« pili v lepo urejeno in pripravljeno menzo Novoteksa V ospredju menze so nas že čakali predstavniki ki so organizirali in pripravili to proslavo; predsednik sindikata Novoteksa, predstavnica RK Novo« teksa, predsednica RK KS Bršljin in predstavnik RK Novo mesto Tudi osnovnošolci so prišli in nas prijetno razveselili. V nagovorih smo krvodajalci čutili spodbudo in priznanje Žal jih je veliko manjkalo in tega niso slišali. Solarji so recitirali prepevali, mi pa smo jim v zahvalo zaptoskali. Prejeli smo tudi priznanja ter značke za 5 10 15 20 krat daro« vano kri Pa tudi na gostijo niso pozabili. Res lepo je bilo poskrbljeno za nas. Mislim da smo tudi krvodajalci dolžni zahvalo vsem ki so to pri pravili. Lepo bi bilo da bi se teh proslav udeležili vsi ki dobijo vabila in naj ne bi bilo nikogar med nami ki je zdrav in ki lahko daruje kri da tega vabila vsaj enkrat ne bi dobil Kri daruješ za zdravje ah življenje sočloveka, zato ne omahuj poskusi in že boš v naših vrstah Tako nas bo vedno več. naše bolnišnice pa bodo vedno preskrbljene s to nenadomestljivo tekočino ki ozdravlja in oživlja - rešuje življenja BETKA RADEŽ Po končanem programu je spregovorila predsednica krajevne organizacije RK Bršljin Pavla Avbar. Poudarila je, da so aktiv-RK v organizacijah združenega dela uspešni, da soustvarjajo pogoje za delo krajevnih organizacij RK ter da kadrovsko in materialno pomagajo krajevnim organizacijam preko raznih oblik. Na koncu je izrazila željo po še tesnejšem sodelovanju aktivov RK v delovnih organizacijah s krajevnimi organizacijami RK ter se zahvalila sindikatu Novoteksa, izvajalcem programa ter vsem krvodajalcem za plemenito dejanje -darovanje krvi sočloveku. Govoril je tudi predstavnik odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Novo mesto. Med drugim je dejal, da je občinski odbor z željo, da se kar najtopleje zahvali krvodajalcem za človekoljubno dejanje pred leti sklenil, da bodo te proslave v OTZD oziroma OZD, na njih pa dobe krvodajalci odličja RK Slovenije. Dejal je, da ni dovolj biti krvodajalec. Vsak krvodajalec mora biti hkrati tudi aktivist, ki bo v svojem delovnem okolju pridobil nove člane, da bodo tako še povečali veliko armado prostovoljnih krvodajalcev. Slovenija je po številu krvodajalcev v samem vrhu svetovne lestvice, kar je pohvalno pa tudi razumljivo, saj je naša socialistična družba humana, pa ne morejo delovni ljudje v tej družbi biti drugačni. Zatem se je zahvalil aktivu RK Novoteksa, ki pod okriljem sindikata uspešno deluje, in v imenu občinskega odbora RK čestital vsem, ki so prejeli odličja. Nato sta predsednik sindikata in predsednica aktiva RK Novoteks podelila priznanja. Za 5-kratno darovanje krvi so odličja prejeli: Damir Dujmovič, Franc Kavšca, Milena Planinc, Fanika Kukman, Ana Murgelj. Anton Klemenčič, Jelka Kralj, Alojz Samec, Fani Gorenc, Anica Križman, Marija Kranjc, Redjep Kroni in Jožica Kocjan. Za 10-kratno darovanje krvi so odličja prejeli: Jože Erlan, Marija Šinkovec, Milena Čučnik, Jože Cimermančič, Ana Krapež, Franc Sluga, Stane Butalin, Franc Turk, Marija Pavlič, Anton Gole, Jože Mitag, Jože Novak, Tine Filip, Simona Žmavc, Anica Željko, Matija Belavič, Marija Skedelj, Za razvedrilo Vreteno 1 rimska številka 50 2 ime čike v abecedi 3 ves ali celoten 4 prižnica 5 kdor jamči z življenjem 6 delavec v tekstilni industriji 7 oblika ■ hitrega siljenja informacij 8 zvezek — srbohrvatski 9 ena izmed smučarskih disciplin 10 telesna kultura 11 merska enota za gostoto magnetnega polja Martin Radež, Marija Udovič, Milka Zupančič. Za 15-kratno darovanje krvi so odličja prejeli: Marjeta Medle, Milena Žitnik, Peter Mali, Anton Pate, Bojan Pureber, Rudi Redek, Ivanka Jerič, Anica Staudekar, Slavica Hrovat, Danica Kovač, Milan Močnik, Karolina Barbič, Martin Može, Betka Radež, Franc Murgelj, Ladislava Kostrevc, Cvetka Tomšič in Jože Marn. Za 20-kratno darovanje krvi so odličja prejeli: Franc Iljaž, Jože Smajdek, Dušan Vasič, Anton Junc, Ljuba Avguštin in Alojz Špehar. Za 25-kratno darovanje krvi so odličja prejeli: Viktor Avsec, Slavko Bogolin, Martin Kozjan, Martin Mohar, Brane Avbar in Jože Mišmaš. Po končani podelitvi priznanj sta še enkrat čestitala oba predsednika ter dobitnike in izvajalce programa povabila na skupno malico. Vsem dobitnikom krvodajalskih odličij iskreno čestitamo. L 7 8