Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest jmpEFENSE Slovene Daily in mi buy vffl UNITED jjyjjgL STATES Ohio ifWIf SAVINGS Best /{/y&jk/BONDS V if IMKAND STAMPS Advertising J»|i\ Medium """Ti'liVi'i'lKliilV.iri'i1* fotfJME XXIV,—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) SEPTEMBER 24, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 225 VOJAŠTVO REPUBLIKE MEHIKE JE STRELJALO NA DELAVSTVO ^'avstvo zahteva odpoklic generala, ki je ravnatelj municijske tovarne, ker je s^dnji pristranski in antidelavski. }ČILA NAZNANJAJO, DA JE BILO UBITIH _ g 14 DELAVCEV - C° City' 23" septembra, 'ravnatelja tovarn, kjer so delav-Ues so bile tukaj ubite ' ci zaposleni. Streljajcčemu vojaštvu je poveljeval general Maximano Ox-choa; unijski tajnik Rojas je bil ubit tekom prizadevanja, da se 0 Prišli i J štiri osebe, med njimi ^iVl°JaS' glavni tajnik ! bilo unije, 16 oseb pa %o k° je v°Jaštvo i v° Ua delavce, ki so zapo- .^ovarnah municije in ki i pred??d bivališče mehiške-Se(Jnika Avila Camacha, I Keofefj0 svoje težave. JUna Poročila pa na-i ia v . Je bilo 14 oseb ubi-ducatov ranjenih. m odredil preiskavo - >22Mehike * nemu-^.rf"votef T "So i • Se Ugotovilo, ■HečPlLUdi.delavci streljali ali Uradniki pravijo, da se delavci niso zmenili za svarilo, naj nikar ne vstopijo v predsednikov dom, nakar je pričelo vojaštvo streljdti. Odprto pismo delavstva V svojem odprtem pismu na predsednika republike je delavstvo izjavilo, da daje general Bobadilla Camberos vojna naročila nekompetentnim osebam ter da postavlja na vsa vodilna me- ®6no ra"ie h namreč, da je bi- ista v tovarni svoje sorodnike in '' lh ' " " * prijatelje. Delavstvo dalje obto- žuje generala, da se je slednji zvezal z iz delavskih vrst izklju- ki Njenih V ' aa Je .^kater neka3 vojakov. f1 da iP u P°r°čila naznanja-J bllo delavcev 200, do-drug; ?a,da jih je bilo •ou Prišli pred dom me- ,.od Predsednika, da zahte-4 Uik lefa °dstranitev gene-^Bobadila Camberosa, čenimi delavskimi voditelji, nasprotujejo politiki mehiškega predsednika kakor tudi njegovemu namenu sodelovanja z Ze-dinjenimi državami. ČETNIKI UBILI 104 HRVATSKE VOJAKE ZAGREB, 23. septembra. — Danes se je naznanilo, da so srbski četniki, ne meneč se za poziv srbske, po Nemcih kontrolirane vlade, naj pridejo prostovoljno iz svojih gorskih skrivališč, a-li pa bodo izbombardirani iz njih, ubili 98 hrvatskih vojakov in šest častnikov. poročilo o teh pobojih je prišlo takoj zatem, ko se je zaznalo, da je bilo v Hrvatski usmrčenih petdeset o-seb, ki so bili obtoženi kot povzročitelji bombnih atentatov v zagrebški telefonski centrali. Napetost v Srbiji narašča z vsako uro. Poročilo naznanja, da je poslal četnikom ultiwat general Milan Nedič, srbski premier, ld je izjavil četnikom v svojem ultimatu, da bo nastala v deželi civilna vojna, ako se ne predajo. Mesto da bi se uklonili ultimatu, pa so še nadaljni Srbi pobegnili v gore, kjer so se pridružili četnikom. — Nato so poslale svoj ultimat četnikom nemške okupacijske oblasti, ki so jim zagrozile, da bo nemško vojaštvo vzelo zadevo v svoje roke, ako se četniki ne podaje. Rešeni mornarji parnika "Pink Star" dospeli v Reykjavik Posadka pogreznjenega parnika je štela 34 mož, v Reykjavik pa jih je dospelo samo 23. [o delavstvo izročilo Maiskemu ^rve tanke za armade Sovjetske Rusije stia an i ?rec*aia tankov se je izvršila ob prepevanju iijje <ruWd an£leške tovarne t_tt' kjer so pričeli iz- WASHINGTON, 23. septembra. — Državni department je nocoj naznanil, da je prispelo v Reykjavik, na Islandijo, 23 preživelih mornarjev pogreznjenega ameriškega parnika "Pink Star." Omenjeno poročilo je poslal državnemu departmentu ameriški konzul v Reykjaviku. Poročilo ne omenja imen preživelih. Na parniku je bilo vsega sku-jpaj 34 mož posadke, med katerimi ni bilo nobenega ameriškega državljana. Predsednik Roosevelt je nocoj naznanil, da se bo najbrže V najkrajšem času oborožilo vse ameriške tovorne parnike. Dalje je predsednik omenil, da bo predložil kongresu predlog za izpremembo nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje oboroženim ameriškim ladjam plovbo v vojne zone. VESTNOST ČEŠKIH POLICISTOV PRAGA.—Neki češki policist je zalotil ponoči na u-lici skupino čeških patrijo-tov, ki so pisali v češčini na zid: "Naj vrag vzame Hitlerja!" Policist jih je strogo pogledal in dejal: "Ali veste, da morajo biti na podlagi zakona v protektoratu vsi napisi napisani najprej v nemščini?!" Republikanec Bradley priporoča izvolitev Lauscheta RUSI V OFENZIVI NA STOTINE MIIUDOLGI FRONTI Ruska poročila naznanjajo, da znašajo nemške izgube na mrtvih, ranjenih in zajetih =- 2,300,000 mož. HEROJSKA PRIZADEVANJA MARŠALA BUDENNI-JA NA JUŽNI FRONTI Ruske armade so izvedle vče-1 Črna pa je slika ruskih armad raj na stotine milj dolgi fronti na jugu, kjer izvaja maršal protinapade, da olajšajo nacij- Semjon Budjenni herojska pri- ski pritisk na armade maršala Budennija na jugu. Nacisti priznavajo, da so bifi včerajšnji ruski protinapadi najhujši v se- Ameriški socialisti obsojajo C. E. Lindbergha Rusijo. V neki V ' jer je izročilo an- H ,aVstvo Majskemu pr- % f>0Wel° delavstvo za anlkovega obigka 10 tekom katerega 2, O Zahvalil delavstvu. 3 d, Vzklikanjem an-"51 *a avcev, je Majski po- Vrvi, ;Co- nakar je padla Mik1?aStava' ki Je za" C>biloY0v tank, na kate-v>0 tii Velikimi črkami o- ■ $ ta i?V° ime: "Stalin." nk nosi ime "Voroši- Posnemanja vredno Zavedajoč se, v kakšnem stanju se nahajajo naši rodni bratje v stari domovini, je rojak Fred Sever, 4109 E. 139 St. daroval vsoto $5.00 v sklad, ki ga nabira Jugoslovanska pomožna akcija. Kakor se nam poroča, pa je tudi društvo Kras št. 8 S. D. Z. na svoji zadnji redni seji odobrilo darovati iz svoje blagajne vsoto $50 kot prispevek tej človekoljubni akciji. Da bi le dobi- V svoji izjavi pravi, da že dalj časa ugotavlja, da re- |bila njih sila zlomljena in da so publikanska s t r a n ka ni vzhodno od Kijeva zajeli v past stranka ljudstva, temveč i 50 ruških divizij. posebnih interesov in privilegijev. zadevanja, da umakne glavni del svojih armad iz okrajev padlega Kijeva, da bo mogel s temi armadami braniti vitalno važno Edwin J. Bradley, član cleve-landskega Board of Education, je sinoči naznanil, da ni več re- , , T . . , ,... . , , , .. na fronti pred Ljemngradom, publikanec in da se bo aktivno i, ._____„«.:___. ___;i: udeležil kampanje za izvolitev sodnika Franka J. Lauscheta za posadko na bojnem polju." "Ti dobri stroji ne bodo rjaveli v brezdelju, temveč bodo odropotali v bojno črto proti nacistom, kjer bodo prispevali k , , . . . . , . , sodil zadnu govor Charlesa A. skupni zmagi, ki bo strla hitle- ^ f. . . A Eksekutivni odbor socialistične stranke Amerike je izjavil, da je njegov go-: lo veliko posnemalcev. Kdor želi Des Moinesu silen i darovati, pa najsibo še tako majhno vsoto, lahko odda v uradu "Enakopravnosti". Za vsak prispevek dobite podpisano potrdilo, in nabrana vsota bo odda- vor v udarec miru in demokraciji. BOSTON, 22. septembra. — , . Eksekutivni komitej socialistic- na na merodajno mesto. ne stranke Amerike je ostro ob- rizem ter omogočila zopet po-vratek svobode in demokracije," je rekel sovjetski poslanik. Vi °Stalih tankih "V ' -Berlin ki brani Lje- so napisi kot nd pri-v. -o«va Preko Moskve!" mu ^ ill, ^ Kl nosijo imena: Marx, Ljenin, K* teL djenni, itd. De-V an.,0?, s'ov?snosti pre- VtheRi m himno "God .. ng" in rusko "Inter- V • t &Ov' CH M tSkeRa P()slanika VkeMu i i8ki se zahvalil ^ 6 s*, ^lavstvu za te "iz-v imenu ruskega Važna seja Važna seja "Čollimvood Citizens' Committee Lausche for Mayor" se vrši v petek zvečer ob 7:30 uri v Slovenskem delavskem domu. Prosi se vse člane, da se gotovo udeležijo, ne le par. Upam, da se do tega časa vrne tudi predsednik odbora. Lindbergha, ki ga je imel pred nekaj dnevi v Des Moinesu, Iowa, češ, da je ta govor "težak u-darec demokraciji in prizadevanju, da se obdrži Ameriko izven vojne." Odbor izjavlja, da naj so vodili Lindbergha kakršnikoli motivi, "njegovo dejanje mora izzvati obsodbo od strani vseh ljudi, ki verujejo v mir in demokracijo." Smrtna kosa Včeraj zjutraj je v Lakeside bolnišnici preminil Frank Heg-ler, star 54 let, stanujoč na 8916 St. Clair Ave. Tukaj zapušča dve hčeri, Rose in Josephine ter sina Franka ml. in tri brate, Johna, Josepha in Louisa in sestro Josephine Centa kot tudi več sorodnikov. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 "Lindbergh je rekel, da tvo-jSt. Clair Ave., v četrtek zjutraj rijo Žid je v Zedinjenih državah | ob 8:15 uri v cerkev St. Philip ogromno silo, ki hoče potisniti Vsi tisti, ki še niste vrnili denar- ^^ y vojno Resn-ca pa je ja ali vstopnic za zadnjo veseli- d& ^ y tej deždi nobene cen_ co, storite to čim preje, da se račune uredi. — J. S., podpred. Plačevanje asesmenta Jutri, 25. septembra je zadnji dan, za poravnavo asesmenta pri društvih za ta mesec. Tajniki društev v St. Clairski naselbini bodo jutri večer pobirali asesment v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Plačajte ob času in izognite se nepotrebnih in neprijetnih posledic. tralizirane židovske organizacije," je izjavil eksekutivni odbor socialistične stranke. V bolnišnici Mr. Andrej Keržišnik, 5374 Stannard Ave., član društva Naprej št. 5 SNPJ se je vrnil izjmo! University (Lakeside) bolnišni- j ce. Člani in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Želimo, da bi se mu zdravje čim preje vrnilo! Neri, nato pa na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin! Prvorojenec Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. William Mra-mor, 395 E. 163 St., in pustile v spomin krepkega sinčka, prvo-rojenčka. Dekliško ime matere je bilo Louise Petrick. Cestita- clevelandskega župana. Bradley, bivši republikanski vardni vodja, je podal sledečo značilno izjavo: "Dejstvo, da sem danes na političnem odru, kjer delujem za izvolitev Lauscheta, dočim nisem zadnjih 17 let nikoli zamudil voliti za republikansko stranko, je izzvalo med mojimi bivšimi političnimi pristaši nekatere komentarje. Da pojasnim svoje stališče, podajam sledečo izjavo: "Že nekaj časa mi je bilo vsak dan bolj jasno, da republikanska stranka ni več stranka ljudstva, temveč stranka specialnih interesov in privilegijev." Nato je Bradley ostro kritiziral bivšega župana Burtona, ki je "zmanevriral neznatnega pomočnika direktorja postav — ((Blythina) na važno župansko mesto," nakar je udaril še po Blythinu, ker je nastavil Burto-novega sina kot plinskega strokovnjaka z $20 dnevne plače. "Kot član elevelandskega Board of Education, kjer sem kot tak zainteresiran za varnost naših otrok, sem prepričan, da bo z izvolitvijo Franka J. Lauscheta za elevelandskega župana zopet omogočena našim ženam in otrokom hoja po ulicah, ne da bi se jim bilo bati napadov ob vsakem koraku," je rekel Bradley. danji vojni, toda pravijo, da je rusko meto Harkov, dalje črno- morsko pristanišče Rostov in Doneč bazen. Ogromne nemške izgube MOSKVA, 24. septembra. — Sovjetska vlada je danes izjavila, da znašajo izgube Nemčije v njeni tri mesece trajajoči vojni te Rusijo, 2,300,000 na mrtvih, ranjenih in ujetih, ter da je bilo istočasno samo v Baltiku pogreznjenih 74 nacijskih bojnih in 82 transportnih ladij. Nemci pa naznanjajo, da so včeraj nemški bombniki bombardirali v Finskem zalivu neko rusko bojno ladjo, katero so pustili na morju v potapljajo-čem se stanju. 'Ruska ofenziva od Arktika do Baltika Rusi pa poročajo, da so njihove armade v ofenzivi od Arktika do Baltika, kjer imajo povsod zaznamovati uspehe, zlasti kjer so včeraj Rusi ubili, ranili ali zajeli 50,000 Nemcev. Današnje rusko vojno poročilo naznanja, da sta bila zapadno od Smoljenska dva nemška polka potolčena, njuni ostanki pa vrženi nazaj preko reke Dvine. Črna pa je slika na jugu Iz kampanjskega stana 32. varde Načelstvo kampanjskega od-i hčere in sinovi z dela, da bodo bora 'Frank Lausche for Mayor' šli takoj na volišče. Vsi iz hiše je določilo sledeči red za tekoči in prihodnji teden, v ponedeljek in torek. morajo iti voliti. Prosimo, držite se tega reda in zmaga bo gotova in častna. Poglejte, če so tudi sosedovi svojo dolžnost izvršili. | Načelstvo kampanjskega od-ibora 32. varde, "Fr^nk Lausche 2. V sredo skupna seja kam- for May°r" panjskega odbora in vseh onih, 1. Vse dni do volitev pridno agitirati in nabirati članstvo "Frank Lausche for Mayor Co-mite ja." ki žele prostovoljno delati na volilni dan za izvolitev Lauscheta. Vsakdo je dobrodošel ob 8. uri zvečer na 16721 Waterloo Rd. (A. Gubančevi prostori). 3. V četrtek naj pridejo vsi naši rojaki in rojakinje na velik Lauschetov shod v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 8. uri zvečer., Mora nas biti tam najmanj 2000 da pokažemo Ray T. Millerju, koliko nam je za "Franceta". 4. V petek stopimo okrog sosedov in prijateljev drugega porekla in jih vljudno nagovorimo, auschetovih govorov na radiu. ■h S ! V Dan v v ao- 24. septembra ^ek, 25. septembra Petek v „ , 26. septembra S°boto 97 . , V ' septembra V h G(Ielj°- 28. septembra Poiv - r • % Čas 5.30 do 5.45 pop. —15 minut 5.50 do 6.00 zvečer—10 minut 6.30 do 6.45 zvečer—15 minut Mrs. Vičič bolna Mrs. Margaret Vičič, mati zobozdravnika Antona Vičiča, se nahaja na svojem domu 8220 Rosewood Ave., pod zdravniško oskrbo. Upamo, da se ji zdravje čim preje vrne! Odhod na univerzo Na Miami univerzo v Oxford, Pozdravi s konvencije S konvencije SNPJ in SSPZ v Pittsburghu, Pa. prihajajo pozdravi in voščila in saed njimi so sledeče notice: Pozdrav "Naprednim Slovenkam" iz Pitts-burgha od Josephine Meznaršič in Josie Zakrajšek ter Mary Somrak; vsem članicam dr. Slovenske Sokolice in "Svoboda" ter "Progressives" pošilja Mary Somrak, njih delegatinja; dru- Dolga boleizen Rojak Anton Testen, 3233 W. 58 St., se je zadnjo soboto vrnil na svoj dom, potem ko se je 18 mesecev nahajal v Mt. Royal saT natoriju. Se prav lepo zahvaljuje za obiske in darove. Prijatelji so vabljeni, da ga sedaj obiščejo na domu. Pozdravlja tudi vse sobrate in sosestre društva "Lunder - Adamič" št. 20 SSPZ. Poziv na skupno sejo Demokratski klub 32. varda vabi vse Slovence in Slovenke, Ohio se je pretekli teden podal štvo št. 450 SNPJ pozdravlja Walter Desmond,' sin družine Frank Podboršek, društvo št. Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 147 SNPJ pa Anton Jankovich. 19711 Arrowhead Ave. Tu na- Želita, da bi bil koncert Eppicha naj volijo za Lauscheta ter ga da se udeležijo velikega shoda, naj priporočajo tudi drugim v ki se bo vršil v četrtek v^cer ob izvolitev. Možaki naj lepo priliko 8 v Slovenskem delavskem uporabijo v tovarni med poldan- domu na Water oo Rd Shod skim ali večernim odmorom ali *,nreJa demokratski Klub 6Z. med potjo v tovarno ali iz to- ;vard« skuP"° z vsemi slovenski-„„„„„ 'mi klubi, ki sodelujejo za zmago Varile« / I Lauscheta za župana. 5. V soboto odpravimo ono, i kar smo v petek zamudili in I Kri nI voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški 6.15 do 6.20 zvečer— 5 minut j ti0|ar more pomagati nesrečni-7.00 do 7.15 zvečer—15 minut ikom. Prispevajte v sklad slovcn-edeljek, 29. septembra 6.45 do 7.00 zvečer—15 minut ske sekcije Jugoslovanskega po-— ' možneka odbora! merava nadaljevati svoje študije in želimo mu obilo uspeha! Na operaciji V Polyclinic bolnišnici se nahaja Miss Frances Pavlovich, velik uspeh in upata, da se bosta ta dan nahajala tu. Listnica uredništva Opozarja se vse dopisnike, da morajo biti vsi dopisi, ki so po-hči družine Mr. in Mrs. Paul Pa- slani na uredništvo v priobčitev, vlovich, 19104 Kewanee Ave. Podvrgla se je operaciji in sedaj se ji zdravje vrača na bolje. Zahvaljuje se za obiske in cve- podpisani. Podpis se na željo dopisnika ne priobči, toda uredništvo mora vedeti, s kom ima opravka. Torej, ako pošljete do- tlice in prijateljice so vabljene, pis brez podpisa, ne pričakujte, da jo še pridejo obiskati. ' da bo priobčen. vprašajte vašega prijatelja, če bi imel na dan volitev nekaj prostih ur na razpolago, da bi pomagal in bil na uslugo kampanjskemu odboru, oz. uradu ki bo odprt od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. 6. V nedeljo poizvejte, kdo bi imel avto na razpolago, da bi na volilni dan vozil nekaj ur one na volišče, ki ne morejo sami iti vsled bolezni. 7. V ponedeljek storite vse potrebno, kar se vam zdi za uspe-žno izvolitev Frank Lauscheta za župana. Ob 3 uri pa vsi v volilni kampanjski stan, 16721 Waterloo Rd., kjer boste dobili zadnja navodila k volitvam. 8. V torek, na volilni dan, vse žene, katere ne delate takoj zjutraj voliti in pozneje vse potrebno ukreniti, ko pridejo možje, V ČETRTEK, 25. sept. bo v 23. vardi 'Lausche Day9 Zvečer, bo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., velika plesna veselica z zanimivim programom. Častni gost večera bo kandidat Frank J. Lausche Vstopnice dobite v pred-prodaji v glavnem stanu demokratske stranke v tej vardi, na 6724 St. Clair Ave., od 6.30 do 9. ure zvečer, in v slaščičarni Mrs. Makovec, v Slovenskem narodnem domu. \ SnAtt ž ENAKOPRAVNOST 24. septembra, 19& I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNO nri[99 »ENAKOPRAVNOST« Owned "-nd Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........................-..................................._.$5.50 za. 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece .........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto_________________-.................$6-00 ca 6 mesecev ...................—............$3.25; za 3 mesece---------------------------------„....$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto......................................................................$4.50 ca 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto................................$8.00; za 6 mesecev ....................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. __-<^»»>4_ NA VRSTI JE BOLGARIJA Ako vsa znamenja ne lažejo, je zdaj na vrsti Bolgarija, ki bo morala poseči ob strani Nemčije aktivno v vojno. Da Bolgariji doslej še ni bilo tega treba, je vzrok, ker je bila Nemčiji doslej dovolj pasivna pomoč Bolgarije. Zdaj pa je, po vseh znakih sodeč, nastopil trenutek, ko ne bo mogel bolgarski kralj več oklevati. Isto se bo lahko reklo že jutri o Turčiji, zakaj Turkom je bila doslej prihranjena javna soudeležba v vojni samo zato, ker Hitler še ni bil pripravljen, forsirati svoje zahteve. Vstop Bolgarije v vojno ne bo kdovekaj izpremenil ravnotežja sile med Nemčijo in Rusijo, zato pa bo izzval tem večji pritisk na Turčijo ter prisilil k protiakciji Angleže na drugi strani turškega polotoka. Največ učinek pa bo povzročil vstop Bolgarije v vojno v Bolgariji sami. Med vsen?.i slovanskimi narodi— Čehi, Poljaki in Jugoslovani—so Bolgari največji rusofili ali prijatelji Rusije, toda kljub temu bo njihova nesrečna usoda, da bodo prvi, ki bodo-morali nastopiti proti Rusiji, in sicer na oni strani, na kateri so stali tekom prve svetovne vojne, ko so bili s to stranjo vred tudi poraženi. Takšna je sedaj situacija v Bolgariji. Toda zdaj se pojavi vprašanje: ali je mogoče armado bolgarskih kmetov prisiliti v vojno proti Rusiji? Kakor vsi ostali nesrečni balkanski kralji—rumunski Karol, jugoslovanski Peter in grški Jurij,—je tudi bolgarski kralj Boris osebno^pro-angleških nazorov. In nobeno čudo, zakaj Anglija je za majajoče se prestole še edina kolikor toliko varna trdnjava Evrope, dediči skrahiranih nemških kraljevskih rodbin, med katere spada tudi bolgarski kralj Boris, ki je iz nemške rodovine Koburg Gotha, pa si med vsemi najmanj žele, da bi ostala Nemčija trajno nacijska država. Boris in bolgarski narod sta se ujela v zanko, ki je pred njima zadrgnila vrat že drugim sosednim narodom. Med vsemi ostalimi državami pa je poleg tega Bolgarija ekonomsko še najbolj odvisna od Nemčije. Ne da bi ga hoteli zagoyarjati, je treba vendar resnici na ljubo priznati, da nima Boris nobene varne alternative. On se ne more upreti Nemčiji, ne da bi bil z Bolgarijo vred za to strašno kaznovan, in prav tako se ne more vreči v vojno z Rusijo, ne da bi se mogel istočasno izogniti nevarnosti upora in revolucije doma. Njegov slučaj je samo primer nemogočih izber, ki so bile vsiljene malim narodom, med katerimi ne more biti prej miru in pokoja, dokler ne bo strt Hitler in vse, kar predstavlja njegov režim. šega kapitana in dva druga vojaka. Pred našimi očmi so j da imajo v tem predelu visoko v pričeli Nemci iz neposredne bližine streljati na kapitana. §°^ah srbskl cetniki svoje tabo-Najprej so mu prestrelili levo in desno roko, nato levo in desno nogo. Ko se je kapitan zgrudil na tla, se je sklonil nadenj neki nemški vojak, ki mu je odrezal nos in ušesa, nato pa mu pričel iztikati oči. Kapitanovo telo se je krče- v Hercegovini. nsee. Radi neprestanih nemirov je bil ustavljen promet na progi Savala — Humi blizu Mostarja vito zvijalo na tleh, dokler ga ni drugi Nemec ustrelil v prsi." ŠKRAT Na Sami med Šabcem in Beogradom je skupina četnikov u- V okolici kolektivne kmetije pri Paharju smo našli stavila ladJ° in vs0 P°št0 in vse sovjetskega vojaka Hofmana, kateremu sta bili odsekani blago pometalo z ladje v vodo. .. . . v«. • i« • • * uorD3.li v severni rirvcixsKi obe roki, iztaknjene oci m izpuljen jezik. (Pričevanje blizu Bjelovara je poginilo šest kmetice Petrove.) Paveličevih plačancev. Naj bo dovolj. Imenik mučenih sovjetskih vojakov in v Tuzli so ustrelili šest delav- drugih ljudi Sovjetske Rusije, je brezkončno dolg. In to cev zaradi sodelovanja s srbski- niso izolirani slučaji podivjanosti. To je rezutat trenaže, j mi četniki. ki so je deležni vojaki nacijskih armad. Nacijskemu vo- BUDIMPEŠTA, 17. septem-•• it-4. - bra. — Po neki vesti, ki je pn- iaku se v vojni ne samo dovoljuje, temveč se ga celo V] . _ , . '.. J „ . J. . . . , . . .,. . t J ' , , j. sla Beograda, je bilo včeraj bodri k plemtvi m posiljevanju, kar nam svedocijo tudi ustreljenih petdeset srbskih vsa verodostojna poročila, ki prihajajo k nam tudi iz j "komunistov" radi uboja enega Slovenije. - nemškega vojaka. Narodi vsega sveta, dvignite se in pogazite to straš- BERLIN, 17. septembra — no, krvoločno pošast! Brzojavno poročilo nemške po---—----- ročevalske družbe DNB javlja, TRAGEDIJA SLOVENSKEGA NARODA --aih na smrt radi napada na III. Slovenski značaj te zemlje, venci gospodarsko odvisni od nemško stražo. stopale z vsemi, ki bodo poskušali ovirati fašistične oblasti v Dalmaciji v njihovih namerah. Ko so po prvi svetovni vojni pognali italijansko vojsko z o-toka Krka, so le-ti vzeli s seboj zastavo; zdaj so jo prinesli nazaj. Ker so jo pa prebivalci otoka skušali zažgati, so jo Italijani poslali nazaj in jo shranili v rojstni hiši pesnika D'Annunzia. Beograjske begunce so Hrvatje v Splitu prisrčno sprejeli in jim po svojih močeh pomagali. j Nasploh je razmerje med Srbi in Hrvati v vsej Dalmaciji odkri- i "Gospa pevka, prosimo, * tosrčno prijateljsko in bratsko, da visoke tone nekoliko »^ pojete, sicer bodo ljudje £ ČDalie prihodnjič) Urednikova pošta Od časa Rimljanov in Keltov Nemcev, ki jih je favorizirala .je bila vsa zemlja severne Jugo- avstrijska vlada in država. Na slavije, ki so jo sedaj zasedli' Slovenskem Štajerskem so ob Nemci, radikalno in docela slo-' volitvah leta 1911 dobile posa-venska. Nikdar ni nemški narod mezne stranke: Slovenska kme-živel na tej zemlji. ! čka zveza 28,407 glasov, sloven- Celo po podatkih, ki jih nava-1 ska liberalna stranka 10,982 ja nemška "Tagespost", 1. maj, glasov, slovenski stranki obe 1941, je bilo po razultatih ljud-; skupaj torej dobili 39,389 gla-skega štetja (ki ga je izvedla'sov; socialna demokratska Slovencem nenaklonjena nem-i stranka, v kateri so bili v pre-ška avstrijska uprava leta 19.10) jcejšnji meri tudi Slovenci crga-na vsem slovenskem ozemlju, k' nizirani, 3,342 glasov, neriške šteje 1,144,298 prebivalcev, sa-; in Nemcem prijazne stranko pa mo 105,300 prebivalcev, ki so se 5,2224 glasov, takrat priznavali k nemškemu Po ljudskem štetju iz leta jeziku (da so to morali storiti 1931 je bilo v Sloveniji 1,144,-tudi tisoči in tisoči Slovencev,'k. 1298 prebivalcev. Od teh s slo-so bili v gospodarski odvisnosti j venskim maternim jezikom 1,-od nemških gospodarjev, je obče ! 077,G79, z nemškim maternim znano); v tej številki so upošte-; jezikom 28,998; ali v odstotkih: vani tudi Kočevski Nemci. is slovenskim maternim jezikom Pri volitvah v dunajski držav- 94. 18 proc., z nemškim jezikom ni zbor leta 1911 so v vseh po- 2. 53 proc., od katerih je bilo deželskih okrajih Slovenije, na 4,223 inozemcev. Argentinski listi na široko pišejo o uporih ljudstva v Hercegovini, ki jih vodi znani javni delavec in načelnik Sokolov Če-domir Milic. Hkratu poročajo o uporih po vsej Jugoslaviji in zlasti o napadih srbskih četnikov in vojske, ki se je umaknila v planine, na nemške vojašnice in skladišča orožja. Nemčija je vsled tega morala povečati svoje posadke po vseh vojašnicah, zlasti v Srbiji. Volilcem v 32 vardi da oznanjajo zraka." sirene "Pokimali ste mi mladi mož. "Tudi vi ste 'mi Poki-dejalo dekle. "Tu je cerkev", je je del imali"' i* Mlad mož je v neki a®< cerkvi pokimal dekletu «a 1 , trani in dekle mu je Pokl ^ Cleveland, Ohio. — Primarne 10b cerkvenih vratih sta se-volitve so pred durmi. Zelo važ- j -aja no je za vsakega državljana, da gre volil v torek 30. septembra, ko se bodo vršile mestne primarne volitve. Mnogi volilci ne vzamejo teh volitev dovolj res- ±u Je cexiiCV , j- _ no. In vendar se v primarnih j mladi mož> «in tam je duh°JM volitvah odločijo kandidatje. Nisem oženjen. Ali ste vi; V 32. vardi imamo 10 kandi-! geni?" 'Immm datov za mestne zastopnike j "Tudi jaz nisem oxaoi&a (Councilmane). Vsi ti kandida-1 odgovorilo dekle in P0?.** t je imajo pravico biti v tekmi in j proti duhovniku. "Želim 81 1 da bi se poročila". 'Tedaj se poročite z vendar je naša dolžnost, da pretehtamo in proučimo vsakega posameznega kandidata ako je i j0 je pOZval mladi „ sposoben za tako važno službo. <<£ največjim veseljellJ Unijski delavci so mnenja, da je odgovorila. _ ™ Bernard V. McGroarty eden naj ' Rečeno, storjeno! ^ 1 h kt V!j P* ŽV| ko ■ "Veliki Poglavar" Pavelič u- bolJ sposobnih za to službo vl je bil wčer, vaja motorne oddelke za pobija- i32- vardi. Fisher Body delavci žena. 'komunističnih" nemirov v 180 ša indorsirali in mu tudi dali I nje svoji "Neodvisni Hrvatski Proti poiskusom, da bi jih odpeljal v borbo proti Rusom so 3e Hrvati tako odločno uprli, da je moral opustiti vse misli o talci pomoči Nemčiji. bivšem Kranjskem pa tudi v vseh mestih in trgih, zmagali Duhovščina Lavatinske škofije je bila še v bivši Avstriji, t. kandidati Slovenskih strank: na j. pred svetovno vojno samo slo-bivšem spodnjem Štajerskem (venska. Tudi bogoslužje (pridi-kandidati "Slovenske kmečke.ge, skupne molitve, in cerkveno zveze", politične organizacije "petje) je bilo- že v predvojni štajerskih Slovencev, ki jo je le -! Avstriji povsod na ozemlju Lata 1906 v Mariboru ustanovil dr.' vantinske škofije, t. j. v celi Anton Korošec; na bivšem Kra-1 spodnji Štajerski, samo in iz-njskem pa kandidati "Slovenske ključno slovensko. Le v Maribo- Ostalc vesti iz zasužnjene domovine V Buenos Aires je prispel argentinski konzul v Trstu, dr. _j finančno in moralno pomoč. j^j jn VOnika, Ne pozabimo, da je Bernard V. j Sveteku za avtomobil v P.: McGroarty v stavki leta 1939 j posebno pa Slovenskemu v Fisher Body bil vsako jutro j m izvoiitev Lauscheta- k na piket liniji in je tudi finančno pomagal v tej borbi. Bernard V. McGroarty nima nobene politične mašine, ki bi ga podpirala, njegov odbor za načeljuje Joško Pe^0. skupaj še enkrat prav iV la. Zavedajte se, da & \ svojo dolžnost. flZo Naj vas še enkrat^ izvolitev dela za njega, popolno- na voltve, ki se bodo ' ,p ma brezplačno, zato je toliko i torek 30. sept. Storite S Frustachi Puccio. Takoj po svo- bolJ vreden, da ga podpiramo s,rodno in državljanko , jem prihodu je dal časnikarjem | tem, da mu damo naše glasove, j ter začnite opominja« H ljudske stranke". Na Štajerskem so v mestih in ru, Celju, Ptuju, Slovenski Bistrici in Slovenjgradcu je bila trgih ddbili Nemci sicer večino, |ob nedeljah poleg slovenskih pri toda le, ker je bila volilna geo-jdig tudi po ena nemška pridiga metrija v prid Nemcem in ker.za tamošnje nemške manjšine, so bili po mestih in trgih Slo-! KONEC Razne vesti iz Jugoslavije NACIJSKA BESTIALNOST V RUSIJI Aleksej Tolstoj, nečak slavnega ruskega pisatelja in filozofa Leva Tolstoja, poroča iz Rusije: "V neki vasi v bližini Bjelostoka sem videl trupla Borbg tra jajo po V3ej jugosia. bila snoči dve uri v rokah čet- petih žensk. Njihova trupla so bila gola, trebuhi so jim viji. Ponosni odpor Srbov, Hr-'nikov", nas, najsiprav ga m bili preparani, grudi odrezane in glave odsekane. Njihove vatov in Slovencev j razlagamo dobesedno, navdaja s glave so ležale v bližini v mlaki krvi, in sicer skupno s --prepričanjem, da tudi naš mali. trupelci pomorjenih otrok." (Uradno poročilo vojaškega WASHINGTON, D. C., 17. |mirni slovenski narod ne more inženirja Dadaševa ruskemu vojaškemu poveljstvu.) septembra (*»> ~ zadnjih vzdržati Iz pripovedovanja o-. . . . li* T-v? . , i vesteh, k] nam pnhaiajo iz Ju- nih redkih, ki so usu pogubi, "Na ravnici nekega gozda blizu Pinsocma sem videl |goslavije po ameriških p0ro6e-'sklepamo, da Te pri nas hujše okrvavljeno m razmrcvarjeno truplo neke 15 let stara valskih družbah ali iz starega'kot kjerkoli drugje. Slike obe- deklice. Omenjeno deklico je posililo sedem nacistov, kraja naravnost.se potrjujejo penili slovenskih izobražencev in nakar so ji razmesarili z bajoneti prsi ter ji razparali vsa prejšnja poročila o vojni, ki semtertja kakšno suho poročilo, trebuh." (Ista priča.) se nadaljuje po vsej Jugoslaviji, pisma, ki izidejo paznemu očesu "Nacijski tanki so napadli Ostrov. Nacisti so nagnali četniško delovanje ni odpor j tujčevih biričev in pričanje poe- ^ , ^ . , . , , , • , i . ■•> ___, poedinih oseb in državljanov,1 dincev, ki so živi prišli iz pekla, vec ducatov žensk in otrok v neki vrt, kjer so jih postre- f J \ v . J, „ „„s. * . v . . . _ ..,.,. temveč dejanski vojaški upor pričajo, da se tam v nasi dragi lili z avtomatičnimi puškami. Pozneje je bilo prignanih jvgega naroda v njegovi borbi za I Sloveniji, daleč od ušes civilizira še 25 žensk, ki so jih tudi ustrelili. Vse to sem videl i lobodo. Po vsej Srbiji, eevem; j ranega sveta, bojuje boj za živ-s svojimi lastnimi očmi iz svojega skrivališča v nekem in južni, po vsej črni gori, viijenje in smrt našega malega zeljniku." (Izjava političnega inštruktorja Sebotareva.) Bosni in v Hercegovini ter na naroda. "V vasi Bronslavi so Nemci pokopali žive tri otroke ; Hrvatskem se narod upira nem-1 Podobno kot v vsej jugoslavi_ obširno izjavo. Na vprašanje o Jugoslaviji je povedal, da je govoril z vojaškimi izvedenci, diplomati in potniki, ki so po vojni prihajali iz Jugoslavije. "Vsi" je dejal, "so se zgražali nad načinom, kako se je ubijalo in morilo. To, kar so napravili z Beo-gradoin, je mogoče primerjati samo z žaloigro na Poljskem." Po pisanju madžarskega tiska se je Pavelič spravil na pisanje knjige proti boljševizmu z naslovom "Strašni teror" in s ciljem, da pojasni hrvatskemu narodu, da ga čaka sreča če bo držal z Germani proti Slovanom. Vesti pravijo, da se v Hrvatski širi val vse-slovanstva. Primarne volitve dne 30. septembra. Volite "Yes" za Bernard V. McGroarty. Odbor. m Pred volitvami katerimi pridete v imate čas, pojditQ ^ vse vaše sosede in Pri;,a . (Dalje na 3. si 3 opremljene S1 za faI\„tf se odda v najem Le še nekaj dni je do volilne- : Vpraša se za naslov v pred očmi njihovih mater, katere so potem ustrelili. (Poročilo administracije politične fronte.) >> ški in italijanski vojski in proti Paveličevim plačancem. ji je tudi v Grčiji in v Albaniji. |Balkan se pod vodstvom Jugo- Bolgarski izdajalci znanimi nečloveškimi postopki silijo Srbe, da bi svoja imena zamenjali za bolgarska. Italijanski tisk poroča, da so iz Varaždina in iz Bihača izselili vse Srbe. Točnih poročil, koliko Slovencev so pognali iz Slovenije ni. Argentinski list "La Nacion" objavlja članek o žrtvah v Jugoslaviji in domneva, da je bilo do 15. julija ustreljenih čez o-semdeset tisoč in obešenih čez dvajset tisoč ljudi. Največji po-kolji so bili med drugim v Sloveniji. Italijanski guverner v Dalmaciji Bastianni, ki je, kakor je znano, pripravljal umor kralja ga dneva. Ljudje se sprašujejo, pošebno Slovenci, nekateri s strahom in negotovostjo. Kaj misliš o našem sodniku Lau-schetu, bo izvoljen ali ne? Navadno se sliši odgovor: Ako Frank ne bo letos izvoljen potem ne bodo demokratje nikoli nobenega izvolili. Kdor je bil navzoč na pikniku demokratske stranke v Geauge Lake i Parku, kjer se je zbralo pribli- ga lista. svojimi žno 80 tisoč ljudi, da vidijo in slišijo našega sodnika Lauscheta, kaj bo povedal pri oficije-lni otvoritvi volilne kampanje. Je lahko prepričan, da bo sodnik Lausche izvoljen, ako bodo j šli vsi volit. Slovenci so bili častno zastopani iz vseh delov Clevelanda. Posebno so se pokazali Slovenci in Hrvati iz 32 warde. Pripeljali 90 se z godbo sv. Jožefa na čelu. Za trukom, na katerem se je vozila godba, je pa sledilo več sto avtomobilov, napolnjenih z našimi ljudmi. Vse je zrlo na godbenike, ki so igrali in korakali v park in sko- j zi park do prostora, kjer se je. Razbesnjeni zaradi svojih ogromnih izgub, katerih Slovenija je od kulturnih dr-]Biovanov in Grkov bojuje za vr- jim ni mogoče več utajevati niti ne nadomeščati, in sluteči ^ tak« odreza™, le |»itev svobode, za vrnitev svo je j Aleksandra, je v Zadru govoril . .. 1 . 11 v i • „„ pcročil o grozotah, ki-se tam neodvisnosti, nejasno v svoji s krvjo m alkoholom prepojeni pameti ^ y gyet Suhopar^ svoj neizbežen poraz, so nemški vojaki popolnoma po- no poročilo iz §vice, ki smo ga divjali, zato mučijo in hladnokrvno pobijajo ujetnike. Zakrajsek Fun«f Home, in1''' držalo govore. Ob tej priliki naj ^ CLA1R AVfJ se zahvali»n godbenikom sv. Jožefa, Mr. Dreniku, ki nam Tel: ENdicott ;raz okno svojega hotela in zagrozil, da bodo italijanske obla- BUDIMPEŠTA, 15. seDtem-jsti v Dalmad1i omiljeno po-1 zadnjič objavili, "Ljubljana je bra _ p0ročajO) da so srbski Kri ni voda! Mi naj molčimo, Tu je nekaj nadaljnih dejstev: 'Kri ni voda! Prišel bo Čas, ko četniki napadli vas Tabor, v bit- ko kamni kriče?! Le ameriški "Nato, ko sem bil ranjen in zajet, so me vtaknil^ ^ potrehna Jn nujna. _ ki ki je trajala 8 dni in je v njej dolar more pomagati nesrečni- Nemci s trinajstimi drugimi ujetniki v neko lopo za Bodimo pripravljeni! Darujte v bilo uhitih štiristo oseb, so četni- j kom. Prispevajte v sklad sloven-epravljanje voz. Deset minut pozneje SO nas vzeli iz lope/ sklad slovenske sekcije Jugoslo- ki porušili vas in vzeli prebival- ske sekcije Jugoslovanskega po-ter Dostavili zunaj V vrsto. Nemški vojaki SO odbrali na- vanskega pomožnega odbora! 'stvo s seboj v gore. Govori se, možneka odbora! JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD jjfl 0602 ST. CLAIR AVE. EN°re SHE HAS SIMPLY DISAPPEARED 11 AND IF 'WU? FORGIVE MY PERSONAL OPINION,1 SUSPECT SUES BEEN EASED OUT TO MAKE WAV FOR ARLETTE J HEATH AS NtXJR LEADING LADV —! ^—-—n v • BE TRUE JUJ) Y NOW HAVE I AT ONE* N ^BLOW BLASTED HARRYS MOJIE CAREER ANO WAT WGH AND MIGHTY PRODUCERS BOSIMESS! / i>TA6l 10 2*- septembra, 1941 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 '*—— _____———i^———.—^—— Rektorjev meč 1116 • • . In neizmerna (Dalje s k. strani) bil je on! . . . ^ danes se najbolj čudim te-ko a ni3em prav nič ostrmela, ,0t^m §a ugledala. Narobe, bikov l^' kakor da sem §a priča-šel,aa" Prišel je: in je pri- žito' " Ni me °Pazil med mno" VSa njegova pozornost je [aterU^rta v krasni prapor, na m ]e bila z zlatom izveze- ienZ d°lga vrsta zmag, ki jih jjjj^agal dobiti J prvega trenutka se je'U- iehiio UČnemu dvomu. Kaj ^ vzrok njegovega dolgega, ega molčanja? Bil je živ Pfelomj)6 je mar pozabil? Ali je % VprnZVe5tobo' ki sem jo jaz dJ^o čuvala zanj? i * nisem bila več; gorje, i tyfo ^Pjebila, me je bilo od-Hn ,0Ječnosti nekdanje sa-**** g0J'enke- Še tisti ve-% ^ V2ela list rožnatega pa-liCtSem napisala polkovni-"0o,^lonu sledeče pismo: 5.,.^ polkovnik! "it J* 0Seba> ki vas je več-h^ !> odkar ste se vrnili ti ^ a °vseba ni mogla odo-■ . vaše slave in vas je 12 ysega srca. ^ Preden ^ auraZ°dene' bi rada u 1 vaše srce še svo- žliJem' da si bogatejše •obm Ue morete> 'z dobre iju j VzS°jena, in v takem s^J^ahko pospešim na-■ btto- ,Varx . ,. Gneča na veselici je bila to- fettBtti „, ,T °ondlJe likšna, da ni nihče opazil najine- imeni tt«** na xiec kot 16,- j n • j! 1 1 • ' Iga prihoda. Prisedla sem k neki Mlnih "" utc th ur»dih in v 9,000 ■v^'Zedirijenih držav. a zdravila proti predovanje svojega moža. Da sem lepa, mi zatrjujejo tako pogosto, da lahko trdim to brez krive skromnosti. Srečno se bom štela, polkovnik de Pontguion, ako najdete v vsem tem povod, da si zaželite moje roke in mojega srca. Prihodnji dekadi bom na veselici, ki jo priredi pariška posadka v Thelussonskem dvorcu generalu Bonapartu na čast. — Pridite o polnoči v Idalijin^gaj; poiščem Vas tam, da odločite mojo usodo." Njegova odločitev je bila res usodna zame. Ako bi se izkaza-ilo, da je Michel-Hector že od-jdan, ali če bi se dal zapeljati I bleščečim upom, s katerimi sem I ga mamila neznanka, tedaj je bil moj trdni namen, da se umaknem z njegovega obzorja in se; mu ne približam nikoli več. Kazalo je, da bo veselica sijajna; oče se je z navdušenjem oklenil misli, da me povede nanjo. V kanonico nisem silila, ker je zatrjevala, da bi hrup tako velike družbe škodil njenim živcem . . . Pripravila sem si obleko iz bele tančice, obrobljene s kitico rož. Tudi v laseh sem imela rože ; glavo mi je ovijala grška ko-prena iz dragih čipk, ki sem je potrebovala, da bi si mogla v danem trenutku zakriti obraz. O-grnila sem se s širokim kožuho-vinastim plaščem, ki me je varoval decembrskega mraza. Ijeni. Toda koprena mi je gosto zakrivala obraz in nihče me ni mogel spoznati. Ali pride, ali ne pride? Že sem malone želela, naj ne bi prišel, tako zelo sem se bala spoznanja, da mi ni ohranil zvestobe . . . Ostroge so zažvenketale, pesek je zaškripal pod naglimi koraki .. . Vstopil je, zagledal me . . in obstal . . . "O, polkovnik," sem ga ogovorila z raskavim poudarkom, kakor sem se naučila v Toulou-su, "točni ste, da bolj biti ne morete." "Gospodična," je odvrnil Michel-Hector, "noben francoski oficir se ne bi drznil muditi, kadar ga čaka dama." "Kakor vidite, sem tudi jaz izpolnila dano desedo; toda o-stati vam hočem neznana, razen ako mi daste kaj upanja in me sami pozovete, naj se vam razodenem." "Gospodična," je rekel on, "naj bi me še tolikanj mikalo občudovati vaše obličje, vendar vas ne prosim, da bi odgrnili ko-preno, ki ga zakriva . . . Povedati vam moram namreč, da nisem več svoboden . . ." Toliko da nisem omedlela. "Ste li oženjeni, gospod?" "Ne, gospodična; toda moje srce je nepreklicno oddano." "Odklej neki? Dolge zaroke dandanes niso v modi." videl več ... Še tega ne vem, ali vobče živi ..." "Starodavni vitezi niso bili nič v primeri z vami, polkovnik . . . Šest let zvestobe brez svidenja! ..." "Naj jo še vidim kdaj na tem svetu ali naj je ne vidim nikoli več, gospodična — ljubezen je vendarle ljubezen in prisega je vendarle prisega. Samo smrt me je more odvezati." "Zakaj ste se potlej odzvali mojemu vabilu?" "Zato, da vas zahvalim za laskavo naklonjenost in da razpršim sen, iz katerega bi se mogli prebuditi samo v razočaranje." "Ali pa morda zato, ker se bojite, da ne bi bil moj rod pre- sipati s poljubi. Dolgo je trajalo, preden sem pomislila na to, da se moram braniti. "Prestani," sem rekla naposled. "Vrniva se v dvorano. Ali mar ne praznujemo slavje vaše slave, gospod polkovnik?" "Slavje najine sreče, ljubica! Katera slava pa je vredna tvoje ljubezni? ..." Hvaležnost in zmagoslavje ista mi prekipevali v srcu, ko sem stopila z Michelom-Hector-jem v dvorano, kjer so se vsi pogledi upirali v mlade junake, o-venčane z glorijo brezprimernih zmag ... Nikoli ne pozabim slike, ki jo je nudila ta dvorana, Vse, kar je bilo v Parizu odličnega in sijaj- več neznaten za viteza de Pont- 'nega, je bilo zbrano. Videla sem guiona? . . . Prav imate, gospod polkovnik: ime mi je samo Chaillette ..." Tako govoreč sem spustila kopreno z obraza in sem mu pogledala v ljubljene oči. "Renee! . . . Moja Renee! . . . Oh, tako sem srečen, da te spet imam! Kako sem ti hvaležen, da si me čakala! ..." Objel me je kakor brez uma, stisnil me k sebi ter me začel ob- OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" prvake znanosti in umetnosti, videla sem zastopnike plemstva, ki se je pripravljalo, da obnovi svoj blesk pod pokroviteljstvom zmagovitih armad. Središče družbe je bila rodbina Bonapar-tovih, ki se je na prvo znamenje zbrala okoli svojega najmlajšega in najbolj šibkega čla- Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! Išče se ; fante, stare nad 18 let, za "Ne smejte se: šest let bo že delo kot "pin setters" v slovenskem kegljišču. Poizve se na 809 E. 152 St. Preiskovalec tega." 'Kakšna stanovitnost! In kje j ste jo spoznali, smem li vpraša-1 ti? Kar je daleč od oči, je daleč od srca, pravi pregovor." Novo upanje se je dramilo v na, da bi bila deležna njegovih uspehov: Jožef, ki se je prav tiste dni poročil z dražestno gospodično Claryjevo; Lucien in njegova soproga, vitka in pri-kupljiva, čeprav so jo pačile koze; gospa Bacciochi; Pavlina v starogrški halji, speti s kame-jami, da bi bolje uvel javila'svoje kipne oblike; Katarina, bleščeča se od svežesti; Hortenza de Beauharnais s svojim pre-dražestnim slokim stasom in svojimi bogatimi plavimi lasmi. Toda meni se je najbolj mudi- Urednikova pošta (Dalje s 2. strani) bodo šli prav gotovo volit za Lauscheta na volilni dan. V četrtek 25. sept. se pa vrši v Slovenskem Delavskem Domu javen shod. Govoril bo naš sodnik Lausche. Okrajni vodja demokratske stranke Ray T. Miller, John Y. Prince, Wm. M. Boyd. In kandidatje za mestne zastopnike. Slovenci in Slovenke, bratje lo k očetu, da bi ga storila de-1 Hrvati, pridite vsi na ta shod ležnega svoje radosti in sreče. Presenečenje ga je hotelo kar zadušiti. (Dalje prihodnjič) Obrambno-varčevalni b ondi serije E se dobe v tako nizki zrelostni vrednosti kot $25; nakupna cena istih pa je $18.75. in napolnite dvorano do zadnjega kotička, da daste s tem pogum in veselje našemu kandidatu za župana F. J. Lauschetu. -. Storite svojo dolžnost in pridite na shod. John Rožanc, wardni vodja. Miss America Od začetka vojne je nisem f tfavobolu s Headache Tabs znani gospe, ki je počivala v u-dobnem kotičku, oče pa je krenil k igralnim mizam in se je pridružil gospodom svojih let. Še preden jev prišel general Bonaparte s svojimi oficirji, sem se poslovila od gospe in sem j ! se ukrala v Idalijin gaj. Noč je bila dokaj mlačna in vrtovi, četudi prazni, so bili živo razsvet- Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v 'sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! zvezi s FBI j Rosemary La Planche, 19-let-\ na lepotica iz Los Angelesa, ki ■je bila t; Atlantic City ju pro-' glašena za najlepšo ameriško Imladenko in kraljico Amerike. Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! Sovjetski poslanik 0c ženskemu zdravju CENA50C drug Ifcno^ LEKARNA Išče se stanovanje aterloo Rd. ■lamo Po našli "ASTER WALNI STROJ SCfi ji" SEP- ^ov,* lnl str°J. lalelan U'en lesa. Ko se zapre, lChov K> e ^ 03 U Msalno mizo. 44.95 naprej nuance Suture CLAUt Hl'j am;. 185 ST. Keith Ferguson4 21 let stara mladenka iz^ew Yorka, ki je' bila te dni zaslišana v zvezi s pretresenjem BF1 urada, čigar člani so bili obtoženi nekaterih nedostojnosti. s i al i 5 sobami, v collinwoodski m'mk<, ^Mmim mMš- tSm& \ naselbini. Želi se tudi garažo Owen D. Young, ki je bil ime-'' zraven.^ Naslov se naj pusti V novan, da preišče spor, ki je na-'uradu "E-stal med United tSates Gypsum Co. in delavci, člani CIO organizacije. Pri omenjeni kompaniji' se proda zelo poceni. Nahaja se Hiša za 2 družini NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 ■ Novice radevolje priobčujemo brezplačno je trajala stavka dva meseca. Poveljnik nadzira svoje moštvo med- St. Clair Ave. in Superior Ave., na E. 53 St. Poizve se na 6802 St. Clair Ave. Konstantin A. Oumanski, sovjetski poslanik, ki ga prikazuje slika, ko izstopa pravkar iz av- Na sliki vidimo kapitana lorda Louisa Mountbattena (v tomobila, s katerim se je pri- sredi), ki nadzira svoje moštvo na ladji Illustrious, nosilki letal ■peljal k 'posvetu s predsednikom angleške mornarice. Ladja, o kateri so Nemci in Italijani že ne-Roosevelton« in državnim tajni-j štetokrat poročali, da so jo pogreznili, je v popravilu v nekem kom Hullom. ' ameriškem pristanišču. Imamo sledeče pralne stroje Maytag—A. B. C.—Thor— Bandex—Canlon Damo do $30 za vaš stari pralni stroj. Plačate na lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FORNITORE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. Lastujte delež v Ameriki Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! HAIR-BREADTH HARRY CERTAINLY U UERE'S RUDY ALL "ABOW A MONKEY WRENCH if ' I TUINK YOU SI40ULD KNOW THAT NOUR PRODUCERS ARE PECEWING YOU I BELINDA BLINKS IS NOT VISITING gn v ANYWHERE >1 Ml ITS SICKENING-miS SNAKES PtSFOSOTON 1 "Defense Savings" znamke dobite na bankih ali poštnem uradu. KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! < Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, 'posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 0411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik * IME: ____________________________________ NASLOV:________________________________ Zastopnik: ________________________________ Plačal $_____c____ Dne-------------19— STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 24. septembra RENE LA BRUYERE: Hektorjev meč ROM — • — iti petja ; o se gnetli v koncerte; i je na čeiu manifestantov ter sem razločila ničesar drugega plemiča. Toda -.hranil je ves i htevala tedanja moda; brcio toda brezumje tedanjega sveta, 'mahal s klobukom in rutico do kakor generalovega pribočnika svoj ponosni nastop in >-so svo-iso se mu takrat jedva P0, Če mi je bilo kdaj dodeljeno delati na tem svetu, lahko trdim to o dolgi in grenki dobi našega bivanja v Toulousu. Ostali smo tam do leta 1796, zakaj oče se še dolgo po thermidorskih strahotah ni dal spraviti iz svojega skrivališča; zdelo se mu je, da vidi povsod sovražnike, in reakcija nove vlade zoper izgrede konventa ga ni mogla pomiriti. Ta nezaupnost ni bila čisto neutemeljena: ako giljotina ni več delovala, so bile aretacije vendar še zelo pogoste i in neprestane homatije so skrbele za to, da se. nismo mogli umiriti, zlasti še, ker so pristaši kraljevine baš na jugu Francije trdovratno poizkušali izzvati vstajo. Vendar pa smo v zabojih z obleko sčasoma dobili odgovore na pisma, ki smo jih pisali prijateljem na Saintonžskem (kolikor jih ni pokosil krvnik), in vestni dolžniki so nam jeli poši- mirnem hotelu in uredili svoje življenje tako, kakor nam je velevala gotovost dolgega bivanja, združenega z mnogimi poti. In mimo tega smo bili potrebni razvedrila; hoteli smo pozabiti hude čase, ki so bili za nami — in v tak namen je bil tedanji Pariz še veliko bolj pripraven, nego je dandanašnji. Ob koncu tolikšne žalosti tako okrutnega pritiska se je polaščala ljudi čudna omotica, prav kakor bi se hotel sleherni v eni sami uri naužiti vseh radosti, ki jih je tako dolgo pogrešal. V Parizu je bil za časa direk-torija večen pustni torek. Nekdanja gospoda je v zabavah tekmovala z bivšimi služabniki; hišne, ki jih je revolucija storila velike dame, so za stavo norele s tistimi, ki jim je kipela v žilah prava višnjeva kri; aristokratje izza kraljestva, včeraj še izse- ljati zaostanke. V naš dom se je ijenci, so se danes kosali v giz- vračala udobnost; spet smo u- dalinstvu z novopečenim imenit- tegnili misliti na druge stvari, ne samo na ubogo živalsko teles - ništvom zadnjih let. Po trgih in ulicah se je razlegal od jutra do strast, kateri se je vdajal do nezavesti, je bil ples. Ljudstvo se je vrtilo po beznicah, gospoda v bleščečih dvoranah Longuevill-jskega dvorca, Hannovrskega paviljona in drugod. Junaki teh sijajnih sestankov so bili seveda oficirji, ki so jih generali pošiljali v Pariz, poročat vladi o njihovih zmagah. Vanje so se u-pirali najsvetlejši pogledi, njim so bili namenjeni najslajši smehljaji najzaljših krasotic. Bili so kralji, bili so levi tistih dni . . . Zakaj Francija je že dolgo u-pirala pogled na bojišča ter z upravičenim ponosom štela zmage svojih vojska. Vsa Evropa je i trepetala pred našimi mladimi in [vojniki, ki so s svojo rastečo slavo zatemnjevali ugled starih poveljnikov. Le kdor je sam preživel tisti čas, more razumeti navdušenje, s katerim je Pariz pozdravil generala Bonaparta po sklepu campoformijskega miru. Njegova pot po umirjenih pokrajinah države je nalikovala vnebohodu. Ko se je razvedelo, da je skrivaj dospel v prestolico, ni poznal zanos prebivalstva ni-kake meje več. Vse se je gnetlo in prerivalo, da bi ga videlo, koderkoli je hodil. Z brezumnim navdušenjem so proslavljali sedem in dvajsetletnega generala, zmagovalca iz sedem in šestdesetih bitk! . . . v polkovniški uniformi, v kate- jo plemenitost. Vzlic trdemu voj- so bile zdaj po huzarsko iznemoglosti. "Oh," je vzklikal, "kako do- rem sem na prvi 'pogled spozna- niškem držanju se je gibal med bro to de človeku! Toliko časa la Michela-Hectorja de Pontgui- ostalimi oficirji z neko posebno za v ni bilo slišati drugega kakor: on! onemu! lahkotnostjo, ki je bila še polna 'Smrt jim! . . . Smrt temu, smrt To ni bil več veseli in galantni lizbranosti minulega stoletja. in zdaj smemo Ikornet s plavo lasuljo, z nežnim Njegov skoro ženski, dekliško bledi obraz je ostal pravilen in vendar že klicati: 'Živel ta, živel J in posmehljivim pogledom in s oni Živelo to, živelo ono!' . . . •jprezirno zavihanimi ustnicami; Živel general Bonaparte! Živel vojnik je bil v njem izpodrinil slavni zmagovalec! Priznati moram, da nisem bi- mično prelesten, kakor je bil nekdaj; a k temu je pridobil tudi izraz moške smelosti, ki je sve- ne. Tudi uniforma, ki mu • klepala silni, a skladni sta bila izpremenjena;,, ob boku.,. je brenketala težka konjenj* sablja, ne več tista lahka . llette, ki sem ji kumovala F . studencu za kovačijo . • ■ || (Dalje na 3. str.) Kri ni voda! Pomagajte srečnim bratom in sestram v Prispevajte v « Jugoslovan ■ movim: počesane na čelo, kakor je za- lskega pomožnega odbora- nost, ki je toliko časa zahteva- j večera,*«od večera do belega dne la vse naše pažnje,' da smo jo prehranili, oblačili in rešili krvave sekire. Slika Michela-Hectorja, ki je, čeprav bleda in zastrta v žalne poprene, neizbrisno lebdela.pred menoj, je zasijala iznova, da še nikoli ne tako. Je- nabito Polna; la sem celo dvomiti o njegovi smrti, ki me je bila pripravila v tako neizmeren obup. Resne poizvedbe o boju pri Stenayu so me uverile, da je ' "Beltona" silno podkurila Vigi-1 lancevo nagnjenje k pretirava- j nju; mrtvih nikakor ni bilo to- j liko, da ne bi bil mogel najti po- j ročnika, ako je res ležal med njimi . . . Kdo ve, ali ni bilo iz-ginjenje gospoda de Ponaguiona samo skrivnost, ki se je morala prej ali slej razjasniti? Nič več si ga nisem mogla predstavljati ležečega na bojišču; prikazoval se mi je živ, s plamenečimi očmi, na čelu oddelka, vihteč v roki svojo o-stro "Chaillette", vso ovenčano s slavo. Ta živa prikazen mi je dala moč, da. sem se ubranila vseh novih snubitev, ki so me obsule ob moji vrnitvi na Saint-onžsko. Komaj sva se z očetom spet nostanila v svoji hiši v ulici > Saint Maur, že so jeli trkati na i vrata snubači. Zavračala sem jih | po vrsti, ne da bi tehtala njiho- j ve vrline. In vendar se med njimi ni manjkalo mladih in zalih,, bogatih ljudi in celo plemičev, ki so čudežno ušli jakobinskemu divjanju. Da, takrat smo bile zveste; če smo se dale komu, se nismo več umele vzeti nazaj! Tri in dvajset let mi je bilo, ko sem se za vse žive dni odpovedala zakonu, ako me ne pove-de pred oltar edini, kateremu sem namenila svoje srce ... Še oče, kakorkoli ga je težila misel, da se bo moral posloviti od sveta, ne da bi prej ujčkal vnuke, se je po malem sprijaznil z mojo zvestobo do Michela-Hectorja. IX. Težje pa se je bilo sprijazniti s krivičnim sekvestrom, ki je bil proglašen nad Chailom in nad Romado in ki ga nikakor ni bilo moči odpraviti. Zato je sklenil potovati v Pariz, da si poišče zaščite pri enem izmed direktorjev, kateremu je bil priporočen. To je bilo koncem poletja 1789. Vzel je s seboj tudi mene in kanonico; nastanili smo se v glušeči trušč vsenarodne maška- rade, ki se nihotela nikoli utruditi, nikoli prestati . . . In šele zabavišča! Gledališča so bila vsak večer prijatelji glasbe Eden najbolj navdušenih je bil gotovo gospod Du Chail; tekal Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora! _________ ......________________Kri ni voda! Odpri roke, od- „ v. . . la nič dosti manj vznemirjena pri srce, otiraj bratovske solze! doclla 0 Zlvljenju polnem trplJe od svojega očeta. Nekaj nežna-j Darujte v sklad slovenske sek- nJa torb. Njegova kita je bila nega me je pritezalo h Korziča- Icije Jugoslovanskega pomožne- [odrezana: lase je nosil kratke in j slovenske sekcije nu, prav kakor,da se vrača z'ga odbora! njim moja sreča ... j Direktorij je pripravil za predajo campoformijske mirovne pogodbe veliko slavje. Oče, ka-nonica in jaz smo po dobrih zvezah dobili vstopnice za galerije, ki so bile postavljene na Luksemburškem vrtu, in smo sedeli na svojih mestih že dolgo pred določeno uro. Vsa srca so trepetala v tesno- : bi pričakovanja. Nad množico je ležala tišina; le kedaj pa kedaj so zagrmeli do nas mogočni odmevi topniških salv. A naposled so zabučale fanfare .. . Mož z orlovskim pogledom in s profilom rimskega Cezarja se je pokazal našim očem. Bližal se je veličanstveno in ob- j enem toli preprosto, da je zaori-lo z gospodom du Chail sto tisoč glasov: "Živel general Bonaparte! .. . " Vzklikanju na Luksemburškem vrtu se je pridružil vrisk množice, ki se je gnetla po sosednjih ulicah . . . Bilo je, kakor da se meče vsa Francija svojemu junaku v naročje . . . Toda jaz ga nisem videla več; v vsem tem sijajnem prizoru ni- ! STENSKE KOLEDARJE velike — srednje -- majhne SI TRGOM in LAHKO NAROČIJO pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 ST. CLAIR AVE. HEriderson 5311 Pokličite po telefonu in bo nas zastopnik prinesel vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki vam najbolj ugajajo. Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! S SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti Naznanilo in zahvala j Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikoin ,n prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga in dobr > nadvse skrbna mati Frances rojena Arko učni bolezni dne b Želetovih Blagopokojnica je zatisnila svoje oči po dolgi in 26. avgusta, 1941. Pogreb se je vršil dne 29. avgusta i_________ prostorov na Lakeview pokopališče, kjer smo jo poioziii v narocJ matere zemlje. , • Pokojnica je bila rojena dne 9. marca, 1887 leta, v Dolenji vasi P Ribnici. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem? , so pokojno obiskovali v bolnišnici in na domu za časa njene bolez01' Hvala vsem za cvetlice in darila, ki so jih prinesli. Dalje srčna hvala vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti na drage soproge in matere. Zahvalo izrekamo sledečim : Mrl in Mrs. FralY Kavcic, Mrs. May Bradach, Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Mr. in Mrs. Fran Fabian, Mr. in Mrs. Albert Fabian, Mr. in Mrs. Joseph Fabian, ' Angela Pugel, Seattle, Wash., Mrs. Jennie Novak, I.Iadison, O., ' Jennie Peterlin, družini Matkovich in Benedict, Mr. in Mrs. Vinko P®3 ' družini Lahowe in Gregorcich, Mrs. Uršuli Kovačič in družini, Mr. in M ' Joseph Merhar, Mr. in Mrs. Frank Pavetets, družini Kovach in Kadnn » družini Frank in Charles Malnar, Mr. in Mrs. John Kozsar, Mr. in J" ' Baznik, Mr. in Mrs. Rudolph Hočevar, iz Bonna Ave., Mr. in Mrs. J® < Hočevar, iz Willoughby, Mr. in Mrs. Anthony Kebhart Jr., Mr. in M* • Michael Telich, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mr. in Mrs. Frank Spelich, in Mrs. Anton Novak, Mrs. Gorencic, iz E. 61 St., Mr. in Mrs. Sanders, Mr. in Mrs. Anthony Pluth, Mr. in Mrs. Adam Parrett, Miss An.s Gorse, družine John J. in Ray J. Grdina, Miss Lois Connor, Mr. . Marolt, Mr. in Mrs. Frank Jurecic, Mr. in Mrs. Jack Zakovsek, Mr* ' Mrs. Anton Obreza, Mrs. Pauline Lenore, sosedom in prijateljem, ^ ployees of National Acme Co., Employees of Fluorescent Lamp ' Nela Park, društvo Jutranja zvezda št. 137 A.B.Z. Dalje srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, k« .. ležala na mrtvaškem odru ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zad zemeljski poti. * Zahvalo izrekamo vsem prijateljem, ki so dali svoje avtomobile b** plačno v poslugo pri. pogrebu. Hvala sledečim: Mr. Frank Kadunc, 1 John Rožanc, Mr. Valentin Plesec, Mr. Frank Baznik, Mr. Vince Poje, " f Frank Malnar, Mr. Anton Novak, Mr. Louis Kretich, Mrs. Frank Graj2 Mr. Frank Oblak Jr., Mr. A1 Fabian, Mrs. John Kozsar, Mr. Chas. Mai1111' Mr. Joseph Sanders, Mr. Joseph Zele. j Q Zahvalo naj sprejme Joseph Zele in Sinovi pogrebni zavod za vz° urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Prav posebno pa izrekamo globoko zahvalo Mrs. Jennie Peterlin Mrs. Jennie Matkovich za vso veliko pomoč in tolažbo v dneh bolezn«^ Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni na pripomogel ali prispeval, prosimo oproščenja ter se isto najlepše zahval1 * Končana je Tvoja pot, Ti ljubljena. Odšla si tja, kjer ni gorja v trpljenja. Mi se Te bomo Vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnost naših srcih. Spavaj mirno v svobodni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: Frank, soprog Frank Jr., August, Edward, sinovi Olga poročena Poje, hči Vince Poje, zet Mrs. Frances Kavcic, Mrs. Mary Bradach, in Mrs. Dorothy Bukovnik sestrične ' V stari domovini zapušča mater Nežo Arko. V Clevelandu, Ohio, 24. septembra, 1941. !!■■■■■—MMB1S