Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII maj 2019 IRDO MOZAIK Str. 4 NE ZAMUDITE! Konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2019 bo potekala od 20. do 21. junija 2019 v Mariboru. IRDO konferenca Pakt za mlade Mladi potrebujejo Vas kot primer uspešnega delodajalca in osebe iz po-slovnega sveta z veliko izkušnjami, Vi pa morda energijo in ideje mladih ter potencialni kader za zaposlitev. Str. 25 Odprta razprava o družbeni odgovornosti Str. 8 Strani v Mozaiku odpiramo za debato o družbeni odgovornosti. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XII, maj 2019, str. 42 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji, na strani 3 spodaj—Plastic pollution in ocean environmental problem - ©AP Images/European Union-EP Fotografija na naslovnici: Michiru Maeda, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 5 IRDO konferenca 2019 9 IRDO razmislek Hortikulturno društvo Maribor: Praksa družbene odgovornosti nevladne organizacije 11 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 14 IRDO projekt: Pakt za mlade: Regijsko mreženje mladih z delodajalci 21 DO v Sloveniji 22 Za novo kmetijstvo v Sloveniji 25 Peticija za sprejetje zakonodaje o hrupu 28 Zacetek konca brezvezne plastike 31 Nov zacetek, nova zgodba 33 Nacionalna konferenca o odpravi prekarnosti 34 Okrogla miza Pogum šteje 36 Dogodki, konference, novice 38 Razpisi in priložnosti Vsebine Inštitut IRDO je vodilna slovenska orga-nizacija, ki z raziskovanjem, izobraže-vanjem, svetovanjem, povezovanjem in promocijo prispeva k razvoju družbene odgovornosti v slovenskem in v svetov-nem merilu. Pri tem sodeluje z domaci-mi in tujimi strokovnjaki, ustanovami, organizacijami, vladami in podjetji ter tako prispeva k izmenjavi znanja in iz-kušenj o družbeni odgovornosti. Vljudno vas vabimo, da se udeležite zanimivih konferenc na temo družbene odgovornosti trajnostnega razvoja, ki v juniju potekajo na Bledu in v Mariboru. Prvo z naslovom Trendi na podrocju družbene odgovornosti: JAZ, MI, VSI organizirata Mreža za družbeno odgo-vornost Slovenije in IEDC – Poslovna šola Bled. Drugo organiziramo v Inštitutu IRDO in bo potekala bo 20. in 21. junija v Mari-boru. Sodelujte in krepite zavedanje o dru-žbeni odgovornosti tudi vi. Pridružite se nam! Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. Namig za osebno družbeno odgovor-nost: Na pikniku ne uporabljajte plasticnega pribora za enkratno, v trgovine pa pri-nesite svoje ekološke vrecke, tudi za sadje in zelenjavo. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! NE ZAMUDITE! Cez dva tedna bo v Mariboru potekala mednarodna znanstveno-poslovno konferenco Družbena odgovornost in izziva casa 2019. Pakt za mlade: Regijsko mreženje mladih z delodajalci Poziv za avtorske prispevke Regionalno mreĹľenje mladih z delodajalci: Maribor V sklopu kampanje Pakt za mlade Slovenija, bo Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO, nosilec projekta organiziral 8 delavnic pod naslovom "Regijsko mreženje mladih z delodajalci". Zacetek konca nepotrebne plastike Vedno vec plastike se znajde v rekah in morju, kjer je vse pogostejši krivec za smrt mnogih živali. Plastika vsako leto v oceanih pobije na milijone ptic, rib, ter ogromno kitov in drugih sesalcev. Države clanice bodo morale do leta 2029 doseci 90-odstotni cilj zbiranja plasticnih steklenic. Plastenke bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25 % reciklira-nih materialov, do leta 2030 pa 30 % teh materialov Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. DATUMI: 29. januar 2019 – razpis za zbiranje avtorskih prispevkov 5. marec 2019 - informacije o sprejemu 15. april 2019 - predložitev povzetkov 20. april 2019 - informacije o sprejemu 10. maj 2019 - celoten avtorski prispevek junij 2019 - napoved programa konference 20. - 21. junij 2019 - konferencni dogodek Uradni jezik: anglešcina LOKACIJA KONFERENCE: Univerza v Mariboru Rektorat Slomškov trg 15 SI-2000 Maribor, Slovenija, EU INFORMACIJE: www.irdo.si e-pošta: info@irdo.si Organizator: So-organizator: Znanstveni partnerji: WOSC, IASCYS So-financer: Urad RS za mladino VABILO: POZIV ZA AVTORSKE PRISPEVKE 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija Glavna tema konference IRDO 2019 je zagotoviti širši vpogled v to, kar lahko raziskovalci, ucitelji in menedžerji storijo in bi morali storiti za vkljucitev družbene odgovornosti v svoje dejavnosti. Zato bo-mo: . Razpravljali o metodah za razvoj konceptov družbene odgovornosti, da bi se uskladili s trenutni-mi novostmi na tem podrocju in s potrebnim celostnim razvojem v družbenem, ekološkem in poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na refleksivnem vedenju, soodvisnosti in ustvarjal-nem sodelovanju. . Predstavili primere družbeno odgovornega ravnanja v podjetjih, vladnih in nevladnih organizaci-jah ali aktivnem državljanstvu. S primeri želimo predstaviti, kako ponovno razmisliti o standar-dnih procesih z vec vidikov in kako vanje vkljuciti družbeno odgovorno ravnanje. . Predstavili porocanje o merjenju, metodah merjenja vpliva in rezultatih, povezanih z družbeno odgovornostjo, ki podpirajo nacrtovanje, izvajanje in optimizacijo družbeno odgovornega ravna-nja. Z izmenjavo izkušenj, bodisi teoreticnih bodisi prakticnih, bodo udeleženci pomagali najti pravo pot do družbeno od-govornega ravnanja v poslovnih organizacijah in, kar je naj-pomembneje, pri ljudeh. Zato vas vljudno vabimo, da delite svoje poglede z drugimi avtorji in razpravljavci, vkljucno z znanstvenimi in drugimi raziskovalci, vrhunskimi svetovalci, drugimi strokovnjaki in izkušenimi praktiki, ki se bodo udeležili te konference kot udeleženci in / ali kot avtorji prispevkov. Mladi avtorji, dijaki in študentje, ki sodelujejo v izobraže-valnih procesih, so zelo dobrodošli. Prosimo, ne oklevajte, porocajte o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konfe-rence! Na enem mestu bomo tako zbrali informacije in jih uporabili v raziskavah in v praksi - zato ne smete zamuditi te konference! Izmenjujte svoje ideje, dileme in poglede z govorci in drugimi udeleženci. Šte-vilo govornikov je omejeno. V nadaljevanju so opisana navodila za avtorje prispevkov. Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci v Mariboru! mag. Anita Hrast, direktorica IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-Poslovna Fakulteta, in Vodja Strokovnega sveta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. TEME KONFERENCE: A. Teoreticni vidiki družbene, osebne in poslovne DO B. Uporaba DO C. Orodja za merjenje in sheme DO D. Mladi in DO E. Drugo: vaši predlogi za dopolnitev naštetih tem so dobrodošli Obrazec za prijavo - IRDO konferenca 2019 Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Hkrati se bo v Mariboru zgodil najvecji festival z veliko glasbe, imenovan Lent Festival 2019 z vec kot dvema desetletjema tradicije. Vec: https://www.festival-lent.si/ To ni festival. To je doživetje! Od 20. do 29. junija 2019 na vec kot 40 prizorišcih po Mariboru. Zgodba Festivala Lent je zgodba vecerov, ki dišijo po poletju in vabijo v družbo, ven, pod zvezdno nebo, med pisane luci, zvoke, ritme. K Dravi, v kateri odsevajo fantastic-ne podobe iz sanj, med stojnice, s katerih vabijo lokalne dobrote, na trge, kjer srecaš znance, na ulice, ki valovijo s pisano reko obiskovalcev z vsega sveta. V mesto, ki diha, utripa, živi! Predlagamo vam, da ostanete z nami vec dni in uživate ob reki Dravi in glasbenih odrih v njeni bližini ter seveda sodelujete na naši poslovno-znanstveni konferenci na temo DOP! Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci junija 2019 v Mariboru! Razmislek—Hortikulturno društvo Maribor Pregled prakse družbene odgovornosti nevladne organizacije do naravnega okolja in ljudi, stare 150 let Te strani v Mozaiku odpiramo za debato o družbeni odgo-vornosti. Vabljeni k sodelovanju! Pišite na novice@irdo.si Napisal: Borut Ambrožic Zacetki urejanja javnega mestnega zelenja v Maribo-ru segajo v sredino 19. stoletja. Pred tem je bilo me-sto prepreženo z vrtovi in sadovnjaki. Mestni park je nastal iz obstojecih parkovnih ele-mentov, iz srednjeveških ribnikov za napajanje vodnega jarka ob mestnem obzidju in iz drevoreda kostanjev, ki je povezoval mestni grad in marof pod Piramido, ki je bil v lasti barona Twickla. Olepševalno društvo Marburger Stadtverschöne-rungsverein je bilo kot predhodnik današnjega Horti-kulturnega društva Maribor ustanovljeno v zacetku meseca maja leta 1869, vodil pa ga je grof Brandis. Mestna obcina je leta 1871 od Ferdinanda Brandisa kupila zemljišce, na katerem je društvo po pogodbi z graškim vrtnarjem Marauscheggom do leta 1872 zasadilo vzhodni del mestnega parka. V letih do 1883 so ga na odkupljenem posestvu Antona Badla razširili proti severu. Leta 1889 je obcina za dvajset tisoc goldinarjev kupi-la zemljišce za zahodni del parka. Uredili so ga po nacrtih mariborskega odvetnika dr. Juliusa Feldba-cherja. Gradnja je potekala v letih od 1889 do 1896, in sicer na vlažnem terenu, ki so ga morali najprej izsušiti. Leta 1886 so zasadili del sedanjega Tomšicevega drevoreda, v celotni dolžini od parka do sedanje Par-tizanske ceste pa do leta 1905. Leta 1882 so v parku postavili litoželezni spomenik cesarja Jožefa II. in leta 1883 nadvojvode Janeza, ki so ju odstranili po prvi svetovni vojni. Glasbeni pavi-ljon so zgradili leta 1890, leta 1906 pa na umetno navoženem Rožnem gricu uredili skalnjak, za katere-ga je skrbel profesor Janez Koprivnik. Leta 1895 je društvo na Kalvariji odkupilo pet oralov opušcenega vinograda in zasadilo 19 tisoc smrek, pet tisoc borov in drugih dreves. Istega leta so posa-dili divje kostanje v današnjem Kamniškem drevore-du, zemljišce zanj pa je podarila škofija. Olepševalno društvo je denar pridobivalo s clanari-nami, subvencijami obcine, volili Mestne hranilnice, darovi premožnih mešcanov, nabiralnimi akcijami, s prirejanjem veselic, prodajo cvetja in kostanjev ter z najemninami za ribnike. Mestna obcina in društvo sta leta 1877 sklenila po-godbo, s katero je obcina vzdrževanje javnih nasa-dov prepustila društvu. Vsako leto mu je dodelila financno podporo in uredila nadzor s pomocjo mest-ne straže. Osrednja vloga društva je bila zasaditev in ureditev parkov, drevoredov in parkovnih gozdov. Poleg tega je širilo turizem v mestu in njegovi okolici. Predse-dnik društva je bil podžupan, mnogi obcinski svetniki pa odborniki društva. Clani so bili dobro situirani mešcani, vanj pa so se radi vclanjevali tudi manj pre-možni. V nekaterih letih je bilo vanj vkljucenih vec kot dva tisoc clanov, bilo je najbolj številno društvo v Mariboru, predvsem pa ugledno in spoštovano. Po prvi svetovni vojni je društvo prešlo v slovenske roke. Leta 1920 se je preimenovalo v Mariborsko turisticno-olepševalno društvo. Njegov predsednik je bil dr. Ludvik Brence. 14. aprila 1921 je Poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani potrdilo pravila društva, ki se je preimeno-valo v Olepševalno društvo za mesto Maribor. Društvo se je prenovilo in razširilo svoje delovanje na turizem v mestu in okolici. Pokrajinska uprava v Ljubljani je 9. maja 1923 odobrila nova društvena pravila in novo ime Olepševalno in tujsko-prometno društvo za mesto Maribor in okolico Maribora. Leta 1926 je bilo soustanovitelj tujskoprometne zveze v Mariboru. V parku je prirejalo koncerte in z vstopnino krilo del stroškov za vzdrževanje nasadov. Društvo je na tedanji Korošcevi, sedaj Mladinski ulici 29, dobilo lastno vrtnarijo. Vrtnar je bil Branko Meja-višek, za njim pa Matija Borovka. Društvo je skrbelo tudi za dva ribnika. Mestna obci-na je leta 1927 pred velikim ribnikom zgradila pavi-ljon s colnarno, garderobami in teraso. Pozimi so na zaledenelem ribniku drsali. Colnarjenje in drsanje so mestne oblasti ukinile leta 1972. Na pobudo Olepševalnega društva je leta 1929 obcin-ski svet odobril ureditev igrišca v parku. V casu okupacije društvo ni delovalo. Leta 1951 so imenovali iniciativni odbor za ustanovi-tev olepševalnega društva. Njegov predsednik je po-stal Janko Markic. Društvo je v nekdanji kavarni Park, zgrajeni leta 1922, uredilo akvarij in leta 1952 zgradilo otroško igrišce. Istega leta so po nacrtih arhitekta Ljuba Humka uredi-li promenado, ki je pomenila veliko spremembo v po-dobi parka. Društvo je imelo veliko nacrtov, tudi ustanovitev bo-tanicnega in živalskega vrta. Leta 1953 se je preimenovalo v Turisticno društvo, naslednje leto pa v Turisticno olepševalno društvo. Leta 1957 je nastalo ime Hortikulturno društvo Mari-bor, ki mu je predsedoval inženir Oskar Tinta. V letih 1961 in 1962 so na njegovo pobudo skupaj s podjetjem Florina v latinšcini in slovenšcini poimeno-vali drevesa v Mestnem parku. Ob 100. rojstnem dnevu olimpionika in castnega mešcana Leona Štuklja je obcina na pobudo Hortikul-turnega društva Maribor in Rotary kluba zasadila sto mladih dreves. Ob svoji 130-letnici je društvo drevesa oznacilo z novi-mi tablicami. Leta 2018 je Hortikulturno društvo Maribor v sodelo-vanju z Medobcinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanje narave in podjetjem Snaga d.o.o. zame-njalo oznacevalne tablice dreves v mestnem parku. Istega leta je koordiniralo prostovoljce na naravoslov-ni ucni poti Piramida-Kalvarija v vseslovenski cistilni akciji OCISTIMO SLOVENIJO ZADNJIC! Leta 2018 je društvo izdalo edinstveno knjigo z naslo-vom Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, v kateri Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožic opozarjajo javnost na zelene zaklade naše-ga mesta. Knjiga, obogatena s fotografijami, opisi in navedbo lokacij dreves, je bila letos v e-obliki uvršce-na tudi na natecaj Slovenske turisticne organizacije Snovalec za spodbujanje promocije in uresnicitev no-vih idej – invencij v turizmu. Zelena knjižna inovacija se razvija iz meseca v mesec. V sodelovanju s Knjižni-co in fonoteko Minka Skaberne, Medobcinskim druš-tvom slepih in slabovidnih Maribor, Radiem Maribor ter dramskim igralcem Bojanom Maroševicem nastaja letos tudi zvocna knjiga. Nastaja tudi angleški prevod Vodnika. Letošnji projekt NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI CAS zasleduje vsebine, ki pri-spevajo k varovanju okolja, so trajnostno naravnane ter se nanašajo na temo Podnebne spremembe. Pri tem se zgleduje po evropski Agendi 2030. V sklopu A (prepoznavanje sprememb v okolju) so razstavljene stare razglednice mariborskega mestnega parka v razstavišcu Vetrinjski v pritlicju Vetrinjskega dvora. Razglednice predstavljajo dragoceno kulturno dedi-šcino mesta Maribor, v uporabo pa jih je prijazno od-stopil založnik, galerist in zbiratelj Primož Premzl. V spodnjem delu razstavišca Vetrinjski je na ogled razstava nakita oblikovalk Nataše Grandovec in Marti-ne Obid Mlakar. Razkriva nam drobne cvetlice in živa-li, ki nas spremljajo na naših vsakdanjih poteh in jih marsikdaj niti opazimo ne. Projektni sklop B (prilagoditve na podnebne spre-membe) so v tem trajnostnem projektu strokovna predavanja v vecnamenski dvorani v prvem nadstrop-ju Vetrinjskega dvora. Veže se na svetovni dan pod-nebnih sprememb, 15. maj 2019. Namen tega dne je opozoriti javnost na cedalje ocitnejše podnebne spre-membe, ki so posledica cloveške dejavnosti. Projektni sklop C (seznanjanje javnosti s podnebnimi spremembami) se nanaša na izvedbo strokovnih pre-davanj, predvsem za ucence, dijake in študente. V ta sklop je umešcena tudi javna predstavitev dopisnice, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor v lanskem letu uspešno prijavilo na razpis Pošte Slovenije. Ob za-kljucku projekta bo licitacija zamenjanih oznacevalnih drevesnih tablic iz mestnega parka. Projekt NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI CAS je posvecen podnebnim spre-membam in je uvršcen v letošnji Teden ljubiteljske kulture 2019, ki se je odvijal med 17. in 26. majem 2019. Castni pokrovitelj Tedna ljubiteljske kulture 2019 je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ponos vzbuja dejstvo, da je projekt NARAVA IN ME-STO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI CAS umešcen tudi v program Evropskega tedna trajnost-nega razvoja 2019, ki spodbuja organizacijo dogodkov in drugih aktivnosti za ozavešcanje o trajnostnem raz-voju. Hortikulturno društvo deluje na podrocju turizma, varovanja naravne in kulturne dedišcine s partnerji v osemnajstih obcinah. V skrbi za spoštljiv odnos do narave prireja strokovna predavanja, ekskurzije in vodstva po mestnem parku. Clanice in clane, mlade v vrtcih in šolah seznanja s kulturo bivanja v mestu in na podeželju ter sonaravnim urejanjem okolja. Vodja projekta NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI CAS: Borut Ambrožic Com'on Maribor Si star/-a med 15 in 29 in živiš v Mariboru? Si v glavi veckrat receš »Vem kaj manjka v tem me-stu!« ali pa »To bi jaz znal/-a narediti bolje?« Su-per, to je to! Bodi zrav’n! Zaganjamo namrec projekt Com’On Maribor - prvi projekt, ki sred-stva za ideje razdeli na podlagi participativnega proracuna za mlade... Participativni proracun je proces, ki želi aktivno vkljuciti cim vec državljanov - torej tudi nas, mla-de - v proces odlocanja, kjer imamo vsi enako možnost, da se naš glas sliši. Odlocanje se tako prestavi iz uradniških pisarn v vaše domove, na ulice, dvorišca, šole, mladi pa sami odlocimo za kaj se bo mestni denar porabil. Si lahko kdorkoli izmisli kakršnokoli idejo? No...skoraj. Pobude so že objavljene. Kdo pa bo izbral najboljše? Ti! Vi! Mi! Vsi ljudje iz Maribora lahko na spletni strani glasujemo za najboljšo idejo in tista z najvec glasovi bo tudi izvedena. Vabijo te, da sodeluješ pri izbiri najboljših pre-dlogov za trajnostno izboljšanje Maribora preko participativnega proracuna COM'ON Maribor. Glasovanje preko facebooka poteka do 12. junija 2019! YOU4EU: Osvojite 2000 eur za razvoj inovativnih rešitev Ce imate zanimivo idejo, ki bi jo želeli razviti ali dodelati in še ni objavljena, vas Pina Terminal vabi k sodelovanju v natecaju! Prijavijo se lahko posamezniki ali ekipe, študenti, aktivisti, organi-zacije, start up podjetja ali civilne iniciative, ki želijo vplivati na boljšo družbo in procese uprav-ljanja, ali še bolje – konzorcij razlicnih organiza-cij! Vabljeni, da razvijete uporabniku prijazne di-gitalne rešitve, kot so: spletna orodja ali portali, komunikacijska orodja, mobilne aplikacije in po-dobno. V okviru natecaja je razpisana financna nagrada v višini 2000 evrov. Rok za prijavo na na-tecaj je 15. junij 2019 Vec. Vir: Zavod Movit Poziv za organizacije: Erasmus za mlade podjetnike 2019 Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja je v okviru programa za konkurencnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) objavila javni razpis, namenjen sofinanciranju posredniških organizacij, ki bodo izvajale program Erasmus for Young Entrepreneurs na lokalni ravni. Rok za pri-javo je 11. julij 2019! Vec. Vir: Zavod Movit Za sofinanciranje kariernih cen-trov za mlade Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo Javni razpis za sofi-nanciranje projekta kariernih centrov za mlade v KRVS. Namen javnega razpisa je zagotavljanje vecje dostopnosti do storitev karierne orientacije za šolajoco mladino. Vloge na razpis morajo pri-speti najkasneje do 27. 6. 2019 do 12. ure. Vec. Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Com'On Maribor Ob 20. obletnici Evropske mladinske kartice v Sloveniji vas vabimo na slavnostni dogodek, ki bo potekal 7. junija 2019 od 9.00 do 13.00 v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu. Poleg številnih pomembnih gostov iz tujine bosta med svecanimi govorci tudi mini-ster za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, in evropska komisarka za promet Violeta Bulc. PAKT ZA MLADE: Vabimo vas na mreženje mladih z delodajalci v Ljubljani, Javni zavod Cene Štupar – CILJ, Ljubljana, 6.6.2019 ob 10h Vabimo Vas, da se nam pridružite na dogodku regionalnega mreženja z delodajalci in mladim predstavite svoje delo in organizacijo ter odgovorite na njihova morebitna vprašanja. Regionalno mreženje mladih z delodajalci: LJUBLJANA bo potekalo v cetrtek, 6. junija 2019 med 10:00 in 13:00 v prostorih Javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana, Šmartinska cesta 134a, Ljubljana. Mladi potrebujejo ustrezno podporo pri prehodu iz študija v prvo zaposlitev, ki mora biti pred-vsem prakticno naravnana. Da bi to lahko dosegli, je zanje kljucnega pomena mreženje, sode-lovanje s podjetji, izobraževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami. Pakt za mlade (angleško Pact for Youth) zato predstavlja medsebojno sodelovanje poslovnih in EU voditeljev na pobudo CSR Europe, z namenom povecati poslovno-izobraževalna partnerstva za zaposljivost in vkljucenost mladih. V Sloveniji mreženje izvaja Inštitut za razvoj družbene od-govornosti – IRDO. Kampanja združuje vec kot 100 mladih s celotne Slovenije s potencialnimi delodajalci. Vabimo Vas, da se nam pridružite na dogodku regionalnega mreženja z delodajalci in mladim predstavite svoje delo in organizacijo ter odgovorite na njihova morebitna vprašanja. Regionalno mreženje mladih z delodajalci: Ljubljana bo potekalo v cetrtek, 6. junija 2019 med 10:00 in 13:00 v prostorih Javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana (pritlicje levo do konca po hodniku), Šmartinska cesta 134a, Ljubljana (blizu Kristalne palace BTC). Mladi Vas potrebujejo kot primer uspešnega delodajalca in osebe iz poslovnega sveta z veliko izkušnjami, Vi pa morda energijo in ideje mladih ter potencialni kader za zaposlitev. Verjame-mo, da bomo tako skupaj prispevali k zagotavljanju družbene odgovornosti – h krepitvi eko-nomske, zakonske, eticne in filantropske odgovornosti. Prijave in pisma o nameri ter druge možnosti sodelovanja zbiramo na naslovu info@irdo.si. Vse podrobnosti o dogodku in projektu najdete na spletnih straneh: www.irdo.si (uradna spletna stran organizacije) in pa http://www.paktzamlade.si/ (uradna spletna stran slovenske veje pro-jekta Pact for Youth). Kontakt: 031 344 883. Kaj se je zgodilo v letu 2019 doslej in kaj se še bo? Regionalno mreženje mladih z delodajalci v Mariboru je potekalo v petek, 17. maja 2019 v pro-storih Štajerske gospodarske zbornice. Na dogodku je bilo prisotnih 32 udeležencev, od tega 9 podjetnikov, 20 mladih in 3 predstavniki izobraževalnih organizacij. Regionalno mreženje mladih z delodajalci v Celju je potekalo v cetrtek, 30. maja 2019 v prostorih Inkubatorja Savinjske regije. Na dogodku je bilo prisotnih 33 udeležencev, od tega 7 podjetni-kov, 23 mladih in 3 predstavniki izobraževalnih organizacij. Mladi, podjetniki in predstavniki izobraževalnih organizacij so na dosedanjih dogodkih ugotovi-li, da so tovrstna srecanja nujna za povezovanje mladih z delodajalci v regiji, pa tudi za povezo-vanje podjetnikov s podjetniki in izobraževalnimi ustanovami. V okviru kampanje so v letu 2019 predvidena naslednja srecanja (vec www.paktzamlade.si): Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Fotografija osebe Ti samo pridi. Prihaja 3. izdaja soncnega vzhoda na Pohorju! Tokrat najdaljši dan v letu pade na petek, 21. junija 2019. Odlicen dan za odlicen zacetek poletja, prebujen z najlepšim soncnim vzhodom v letu. Se vidimo ob 5.04 uri na vrhu Mariborskega Pohorja? Kdo, s kom, kaj, zakaj, ni važno. Ti samo pridi po soncni vzhod na Pohorje 2019! Dan se bo zacel ob 4.30 uri z nastopom Kristalni orkester iz zavoda Šola Luci. Kristalni orkester bo ob 5. uri na oder pospremil enega najvecjih slovenskih glasbenikov, Vlado Kreslin, ki nas bo ob vzhodu sonca dokoncno prebudil s prelepo balado Nekega jutra, ko se zdani in svoj nastop nadaljeval po jutru prijaz-nem programu. Ja, noro, ja, z nami bo Vlado Kreslin in njegove melodije! Pa ti, jaz in mi vsi! Na vrhu Mariborskega Pohorja ob najlepšem soncnem vzhodu v letu. After party bo po zakljucku dogajanja na glavnem odru na terasi Koca KOCA, kjer bo z nami ponovno in spet duo Akusticni Orgazem. Organizator dogodka je Društvo TOP, ki si tretje izdaje soncnega vzhoda na Pohorju ne predstavlja brez pod-pore javnega podjetja Marprom d.o.o. Gondola bo vozila neprekinjeno med 4.15 in 7. uro zjutraj, seveda pa želimo spodbuditi cim vecje število ljudi, da se na ta poseben dan na Pohorje odpravijo peš. Dogodek bo tako kot lani imel dobrodelno noto. Kdo, s kom, kaj, zakaj, ni važno. Ti samo pridi po sonc-ni vzhod na Pohorje 2019! Udeležba na dogodku je na lastno odgovornost. Fotografija osebe Ti samo pridi. Teden gozdov 2019 Vsakoletna prireditev konec maja še posebej po-veže institucije na podrocju gozdov in gozdarstva. Tudi letos je Teden gozdov zaznamovala vrsta pri-reditev pod skupnim naslovom »Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi«. Obeleževali pa so tudi 25 let organizirane javne gozdarske službe in delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, ob tej priložnosti je bil pripravljen tematski zbornik z naslovom »Gozd in gozdarstvo v samostojni Slo-veniji«. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano Obrazi nevladnikov Dr. Katja Vadnal, Zveza Sožitje – »Izkoreniniti je treba splošno prepricanje, da osebe z motnjami v duševnem razvoju nicesar ne potrebujejo, saj so z vsem zadovoljne« Dr. Katja Vadnal se je v ljubljansko društvo Soži-tje in s tem v Zvezo Sožitje vclanila pred vec kot dvajsetimi leti, ko je dobila vnucka Luka. Luka je imel Downov sindrom in Katja prizna, da ji je bilo na zacetku tako hudo, da je prijateljem in znan-cem raje dejala, da ima njen vnuk srcno okvaro. Z možem se je ob vclanitvi v društvo udeležila usta-novnega sestanka sekcije za Downov sindrom, kjer sta dobila veliko informacij o motnjah v du-ševnem razvoju in še vec prijaznih in ohrabrujocih spodbud bolj izkušenih družin. Ostala je, da bi pomagala po svojih moceh, in leta 2006 prevzela vodenje Zveze Sožitje. Vec. Vir: dnevnik.si Clovekove pravice in demokraci-ja v svetu Svet EU je 13. maja 2019 sprejel letno porocilo EU o clovekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018. V njem je poudarjeno, da je bila EU v letu 2018 še naprej vodilna sila na podrocju varstva in spodbu-janja clovekovih pravic v hitro spreminjajocem se geopoliticnem okolju. V skladu s cilji iz akcijskega nacrta EU za clovekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 je bila dejavna po vsem sve-tu. Svet je ugotovil, da je v nestabilnem in ne-predvidljivem svetu akcijski nacrt bistvenega po- mena za doseganje napredka na podrocju clove-kovih pravic. V letu 2018, tj. ob 70. obletnici Splošne deklaraci-je clovekovih pravic, je EU še naprej odlocno pod-pirala spodbujanje in varstvo clovekovih pravic, ki sta osrednja elementa multilateralizma in sta v obdobju resnih negativnih trendov na podrocju clovekovih pravic in demokracije po svetu še po-sebej pomembna. V tem letu se je povecalo število groženj novinar-jem in drugim medijskim delavcem ter kršitev nji-hovih pravic, zato se je prostor za svobodno novi-narstvo še bolj skrcil. EU je v skladu s prednostni-mi nalogami globalne strategije za zunanjo in var-nostno politiko Evropske unije še naprej odlocno nasprotovala neupravicenemu omejevanju pravice do svobode združevanja in mirnega zbiranja. Leta 2018 pa niso zaznamovali zgolj izzivi in naza-dovanje; zgodile so se tudi pozitivne spremembe. EU si je v letu 2018 prizadevala opredeliti in pod-pirati pozitivna sporocila o clovekovih pravicah, pri cemer se je opirala na Agendo 2030, ki temelji na clovekovih pravicah. Pobuda EU o pozitivnih izkušnjah na podrocju clovekovih pravic, pred-stavljena na 73. zasedanju Generalne skupšcine Združenih narodov, s katero naj bi zagotovili ucin-kovito sredstvo za pozitivne spremembe v priho-dnosti, je doživela širok medregionalen odziv. Vec. Vir: Svet Evropske unije Naj bo starost lepa Amnesty International Slovenije vabi k podpisu peticije, s katero slovenske oblasti pozivajo, naj vsem starejšim zagotovijo dostop do oskrbe in drugih storitev, ki jih potrebujejo, da lahko živijo dostojno in samostojno življenje, ter da se lahko sami odlocajo med razlicnimi možnostmi, ki so jim na voljo. Peticijo podpirata Zveza druš-tev upokojencev Slovenije in Mestna zveza upo-kojencev Ljubljana. Kliknite tukaj za podrobnejše informacije, kaj pomeni vsaka od zgornjih za-htev. Tukaj pa kliknite za informacije o tem, za katere clovekove pravice gre. Vir: Amnesty Inter-national Slovenije DO v Sloveniji Uvod V sodelovanju s strokovnjaki in z zainteresirani-mi ciljnimi javnostmi, ki jim je mar za trajnostno prihodnost, smo na osnovi posvetov na sejmu Altermed (Podnebne spremembe so tu – ima-mo rešitve) in razprav na sejmu Natura kot do-polnitev k novi resoluciji o kmetijstvu oziroma strategiji pripravili predlog rešitev za ustvarja-nje pozitivne prihodnosti. Tržne razmere so se spremenile: kupci želijo zdravo, lokalno pridelano hrano. Slovenski kme-tje težko tekmujejo z vecjimi tujimi pridelovalci. Prav zato je treba razviti nov, ucinkovit model, ki bo obsegal vsa pomembna podrocja sodob-ne agrikulture, od agrotehnicnih in okoljskih vidikov pa vse do trženja. Tu so tudi podnebne spremembe – potrebujemo nujne, hitre in ucinkovite ukrepe, ki jih bo mogoce uporabiti v praksi. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje posle-dic podnebnih sprememb, pa tudi ukrepi, na-menjeni prilagoditvi na podobne spremembe ob hkratnem varovanju okolja, zagotavljanje socialne varnosti kmeta in ekonomske sigurno-sti. Veseli nas, da nova strategija kmetijske politi-ke, ki jo je predstavila ministrica dr. Aleksandra Pivec vsebuje številne cilje, ki podpirajo zgoraj omenjeno problematiko. V dokumentih so na-vedeni naslednji strateški stebri: . podporna ter konkurencna pridelava in pre-delava hrane, . trajnostno upravljanje z naravnimi viri in za-gotavljanje javnih dobrin, . izboljšanje kakovosti življenja in okrepitev gospodarske dejavnosti na podeželju, . zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak, . prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje, . varovanje biotske raznovrstnosti, . ohranjanje kulturne krajine, . zagotavljanje višjih standardov dobrobiti živali, . krepitev oblikovanja in prenosa znanja. PREDLOGI ZA DOPOLNITEV STRATEGIJE IN IZVEDBENIH UKREPOV Kljub temu, da je strategija dobro zasnivana, pa menimo, da bi bilo potrebno nekaterim podro-cjem nameniti vec pozornosti. Predlagamo dopol-nitve strategije in izvedbenih ukrepov na podro-cjih, za katere menimo, da bi jih bilo dobro temat-sko uvrstiti že v strategijo ali v izvedbene ukrepe. Zašcita, ohranjanje in aktivnosti cebel in opraše-valcev. Glede na vse aktivnosti na svetovnem in domacem nivoju na podrocju cebel predlagamo, da imam posebno alinejo: iz strategije je sicer razvidno, da doloceni ukrepi podpirajo te aktivno-sti, vendar menimo, da bi morale cebele imeti posebno alinejo v strategiji, kar bi še bolj podkre-pilo izvajanje vseh dejavnosti za ohranitev ter za-šcito cebel, cmrljev in drugih opraševalcev (preprecevanje uporabe FFS in GSO ipd.). Pomla-jevanje cebelarstva, izobraževanje, cebelarski turizem, iskanje ekoloških in biodinamicnih rešitev za zdravljenje cebel, promocija cebelam prijazna dežele – vse to posredno odpira vrata tudi zelišcarstvu in vsem oblikam sonaravne pridelave ter zmanjšanje FFS, kar pomeni blažen-je posledic podnebnih sprememb. ZATO PRED-LAGAMO POSEBNO PRIORITETO SKRB ZA OPRAŠEVALCE Z OHRANJANJEM NARAVNIH TRAVIŠC, MEDONOSNIH RASTLIN IN KREPITEV NARAVNO OBDELANIH POVRŠIN, KI SO PAŠA ZA OPRAŠEVALCE (MINIMALNA TEHNICNA OBDELA-VA BREZ KEMIKALIJ). Slovenija naj se razglasi za sonaravno pokrajino, eko vrt Evrope, saj bi na tak nacin dosegali tudi višjo dodano vrednost kmetijskih pridelkom in storitev gospodarskih panog. Predlagamo, da naj se namenijo dodatne vzpodbude za sonaravno ekološko, biodinamicno, permakulturno pridelo-vanje hrane v zemlji. Namrec intenzivno kmeto- vanje dokazano unicuje prst, povzroca številne bolezni v ekosistemih in slabi kvaliteto hrane, zato ni smiselno podpirati intenzivne pridelave. Narav-na pridelava omogoca tudi velik donos, zato je to tudi priložnost za povecanje samooskrbe s hrano in tržnimi presežki pri oblikovanju Slovenije kot Povecanje ucinkov sonaravne pridelave hrane: biodinamika, ekološka pridelava, permakultura, sonaravna pridelava hrane pa pa naj bo tudi na vodovarstvenih obmocjih. Predlagamo izvedbeni ukrep: za 50 odstotkov povecati subvencije za kmete, ki kmetujejo sonaravno, ali pa uvesti sub-vencijo na kilogram sonaravno pridelane in proda-ne hrane. SUBVENCIJE SO LAHKO V RAZLICNIH OBLIKIH, NE ZGOLJ V DENARNIH PODPORAH, AM-PAK TUDI V DOSTOPNOSTI DO TRŽIŠCA, V MOŽ-NOSTIH DO-IZOBRAŽEVAVANJA, NA TA NACIN BO-DO RAZVILI SODOBNE PRIDELAVCE HRANE Z ZA-VESTJO O SKRBI ZA TLA IN VODO TER CEL EKOSI-STEM. Kmetijstvo naj bo prilagojeno naravnim danostim in naj sledi sodobnim prehrasnkim trendom brez izkorišcanja naravnih virov. Namrec Slovenija je gricevanto hribovita država in v takih pogojih je nujno pridelovati hrano na majnih površinah, zato bi morali aktivirati predvsem mlade, da bi z novimi metodami, kot že omenjeno s permakulturo, eko-remediacijo in biodinamiko) lahko dosegli vecje kolicine pridelkov in seveda boljšo kakovst hrane. Namrec te metode sodijo v sklop krožnega gospo-darjenja na podeželju, ki temelji na vracanju organskih snovi v tla, na zadrževanju dušika in ogljika v zemlji, kar je danes velik problem in pred-vsem, na zašciti prsti pred mocnimi padavinami (proti zbijanju tal delujejo zastirke) in proti suši (organska snov v tleh zadržuje vodo, zato se zem-lja ne more takoj izsušiti). TOREJ NUJNO MORA-MO ZACETI S KROŽNIM GOSPODARJENJEM NA PODEŽELJU S PERMAKULTURO, BIODINAMIKO IN EKOREMEDIAICIJO IN PRILAGODOTIV PRIDELAVE NA PODNEBNE SPREMEMBE tudi v ratslinjakih., npr gradnja »Wallipinejev « vkopanih ratslinjakov. Kmetovaci in agroživilska panoga pa naj isce no-ve kulinaricne in zdrave izzive, ki so prilagojene tudi na podnebne sprememembe in nove tržne priložnosti: pridelava vec namiznega grozdja, ne samo za vino,izdelava sokov in nektarjev iz vina, liofilizacija sadja, sukcesivna setev vrtnin, tako da bo zagotovljena daljša samooskrba z zelenjavo v Sloveniji… Varnost in ozavešcanje potrošnika: na vseh dekla-racijah mora biti zapisano, kako sta bila pridelana sadje in zelenjava (intenzivno, akvaponi-ka,ekološko, biodinamicno, permakulturno, za permakulturno bo treba obliko certificiranja še razviti). POTREBNO JE KONTROLIRATI REKLAME, KI POGOSTO ZAVAJAJO POTROŠNIKA O IZVORU HRANE. Zdravljenje z naravo (drugi steber zdravstva) je priložnost za vecjo socialno varnost kmetov, obse-ga pa meditacije na zelišcarskih kmetijah, zdravo hrano ipd. POTREBNO JE OKREPITI INTERES ZA ZDRAVLJENJE Z NARAVO S PODPORNIMI SISTIMI ZA TOVRSTNE INVESTICIJE. Podnebne spremembe, naravni viri, avtohtona do-maca in tradicionalna semena, avtohtone in tradi-cionalne pasme živali, varovanje tal, zmanjšanje porabe vode, nadomestitev umetnih materilov kot surovinska baza z naravnimi materiali kot npr. in-dustrijska konoplja. Kot del rešitve za zmanjšavanje posledic podnembnih sprememb – prepreceva-nje trajnih odpadkov že na vhodu surovin – vzpodbujati bi bilo potrebno pridelavo rastlin, ki niso obremenjajoce za okolj, ki dajejo istocasno hrano, so naravno obnovljive in hitro rastoce - kot naravne surovine – industrijska konoplja (za gradbeni material , les, papir tekstil, lan in druge hitro obnovljive vire. TAK PRISTOP BI OMOGOCAL CELOSTNO SAMOOSKRBO IN OKREPITEV KROŽNE-GA GOSPODARJENJA NA PODEŽELJU, ZATO JE NU-JEN V KMETIJSKI POLITIKI. Promocija vegeterijanska in veganske prehrane. Glede na to, da je živinoreja velik onesneževalec okolja, bi veliko pripomogli k izboljšanju razmer z usmerjeno promocijo ter upoštevanjem tradicio-nalnih navad prehranjevanja z rastlinsko hrano. NUJNO JE POVEZATI ZDRAVSTVENO STANJE LJUDI S PREHRANO IN ZATO ZMANJŠATI UPORABO ME-SA. Bio krožno gospodarstvo, samooskrba, trajnost in zdravo pridelana hrane kot del izobraževalnega programa. Vkljucitev šol in vrtcev v izobraževanje o zdravi hrani in njeni uporabi. POTREBNO BI UVE- STI AGROEKOLOGIJO KOT IZOBRAŽEVALNO SMER, TAKO KOT V SVETU, KJER BI MLADI SPOZNAVALI NARAVNE NACINE PRIDELAVE HRANE, PREDELA-VE, NACINE LOKALNE TRAJNOSTNE OSKRBE IN RAZVILI ETICNE PRISTOPE. V SLOVENIJI TOVRSTNA ZNANJA ŽE IMAMO IN JIH MORAMO SAMO ŠE VKLJUCITI V IZOBRAŽEVANJE NA VSEH RAVEN . Slovenska hrana v šolah in vrtcih in javnih ustano-vah. Vsi porabniki javnih sredstev bi morali imeti v svojih jedilnikih najmanj 70% slovenske hrane v zelenih javnih narocanjih pa prednost loklanih iz-delkov pridelkom in ostalim dobrin. JAVNI ZAVODI NAJ BODO ZGLED KAKOVOSTNE HRANE IN KUPEC NARAVNO PRIDELANE HRANE IZ SLOVENSKEGA PODEŽELJA IN NE IZ UVOZA. Vkljucitev novih nacinov izbraževanja za sodobno kmetijstvo: dodelitev nacionalne poklicne kvalifi-kacije (biodinamicni kmetovalec, NPK-kmetovalec, permakulturni kmetovalec, ambasador trajnosti). Vendar je obvezno potrebno posodobiti ucne pro-grame na kmetijskih poklicnih srednjih in višjih šolah ter agrarni ekonomiji, ki bo upoštevala vse dejavnike sedanjega in bodocega nacina življenja. Izobraževalne ustanove in Kgzs naj poskrbijo, da bo potekalo izobraževanje konvencionalnih kme-tov o sonaravnem kmetovanju na nacin, da se ga bodo takoj lotili in v tem videli poslovno prilož-nost. NUJNO JE VKLJUCITI TAKO V IZOBRAŽEVA-NJE KOT V PRAKSO NOVA ZNANSTVENA SPOZNA-NJA, SAJ NI MOGOCE VEC ŽIVETI NA TEMELJU KMETOVANJA ZADNJIH 50 LET, KER SO SE RAZME-RE ZELO SPREMENILE.Dobre prakse je potrebno prikazovati na permakulturnih poligonih in ucnih kmetijah - ucenja v praksi. Povecanje raziskovanih metod – iskanja sonarav-nih rešitev za težave monokolturnega kmetijstva: pojave razlicnih bolezni lahko rešujemo tudi na sonaravne nacine, namesti uporabe FFS. Predla-gamo povecanje razpisov na tem podrocju: npr. razpis ciljnega raziskovalnega projekta o biodina-micnih rešitvah za revitalizacijo zemlje po dolgo-trajni monokulturni pridelavi (hmeljišca, sanacija Pomurja zaradi uporabe FFS, razpisi na podrocju agroekologije, trajnostno lokalnih prehranskih sistemov, ki bodo omogocili prehod znanja v prak-so. NUJNO MORAMO ZAGOTOVITI SODOBNO SLOVENSKO KMETIJSTVO NA ZNANSTVENIH OSNOVAH IN TAKO POVECATI ZAPOSLJIVOST MLADIH IZOBRAŽENIH LJUDI V KMETIJSTVU. Strateško vlogo kmetijstva je potrebno uza-koniti kot temelj suverenosti države, kajti casi, ki prihajajo, ne bodo morda tako enos-tavni glede prehranske varnosti kot se zdi (podnebne spremembe, nestabilne politicne in gospodarske razmere vsvetu). ZATO MO-RA BITI PREHRANSKA SUVERNOST GLAVNI CILJ DRŽAVE SLOVENIJE. Povecati samooskrbo s sadjem. Uvesti ukre-pe sajenja sadnih dreves na javne površine pred ustanove v izogib lakoti in ohranitev cebel. SLOVENIJA NAJ BO SVETOVNI PRIMER UPORABE DREVES ZA POVECANJE BIODI-VERZITETE, SKRBI PROTI EROZIJI, ZA OHRA-NJANJE KMETIJSKE KRAJINE IN ZA PRILAGA-JANJE PODNEBNIM RAZMERAM (drevesa šcitijo pred vetrom in dajejo senco). Slovenija kot kulinaricna destinacija. Izdelati bi bilo potrebno kriterije, ki bi omogocali dodelitev prestižnih naslov ter tako umestili na kulinaricni zemljevid ekološke zelene de-stinacije dejanja za dobro izvedbo predse-dovanj Eu leta 2021 in kulinaricne prestolni-ce leta 2021. TO JE ENKRATNA PRILOŽNOST ZA SVETOVNO PROMOCIJO SLOVENIJE, ZA-TO BI NUJNO MORALI POVECATI PROIZVOD-NJO NARAVNO PRIDELANE HRANE, BREZ KATERE NI MOŽNO TRŽITI KULINARIKE. Nadaljevanje gradiva na povezavi. Avtorji gradiva: Za Ekoci - eko civilno iniciativo Slovenije, Irena Rotar Za Društvo Ognjic – Projekt Skupaj za zdravje cloveka in narave, Sanja Loncar prof. ddr. Ana Vovk Korže, Univerza v Mariboru: Ajda Vrzdenec, Meta Vrhunc V sodelovanju s predlogi ljudi in ciljnih javnosti na posvetu Podnebne spremembe so tu - Imamo rešitve na sejmi Altermed v Celju in posveta na sejemu Naturo Pomurski sejem ter strokovnjaki Ihps ter Tatjano Buzeti. Vec info o posvetih na povezavi. Predlogi in pobude k strategiji in izvedbenim ukrepom Za novo kmetijstvo v Sloveniji Temeljna pravica Ustave Republike Slovenije, ki v 72. clenu pravi, da ima vsakdo v skladu z zako-nom pravico do zdravega življenjskega okolja, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje in da v ta namen zakon doloca pogoje in nacine za opravlja-nje gospodarskih in drugih dejavnosti, da zakon doloca, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzrocitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Ne zagotavljanje tega, pa so tudi hud poseg v osebno integriteto posameznika, saj grobo krši Slovensko zakonodajo. Ker v Sloveniji zakonodaje, ki bi urejala podro-cje obvladovanja vonja (smradu) v okolju nima-mo, država krši eno temeljnih ustavno dolocenih clovekovih pravic, zato spodaj podpisani državlja-ni zahtevamo takojšnje sprejetje ustrezne zako-nodaje. Zaradi neurejene zakonodaje s podrocja vonjav (smradu) v okolju ne morejo ukrepati nadzorni organi – inšpekcije. Prvi osnutek zakona o smradu je bil pripravljen s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor že davnega leta 2009, vendar ni ugledal »luci sve-ta« ker je bil namenoma arhiviran zaradi lobijskih interesov po cim vecjih zaslužkih ravno v dejavno-stih kjer nastaja smrad. Vse vlade odnosno MOP po letu 2009 so pricele pripravljati svoj zakon o smradu, vendar zaradi lobijev nikoli ni nobeden zagledal luc sveta Ne vlad RS ne državnega zbora RS ni zanimalo, da na »osmrajenih« podrocjih ži-vijo prebivalci, ki bi morali biti zakonsko zašciteni, temvec je za tovrstne dejavnosti podeljevala še nepovratna sredstva in subvencije dejavnostmi, ki povzrocajo smrad. Povzrocitelji smradu niso samo zgoraj oporecne naprave temvec je virov smradu lahko mnogo vec: odlagališca odpadkov, neurejene kanalizaci-je, farme živali, klavnice, cistilne naprave, razlita hlevska gnojevka in gnojevka iz bioplinarn po po-ljih in travnikih, kafilerije, kompostarne, da ne govorimo o bioplinarnah, kjer se predelujejo tudi živalski stranski proizvodi. Prav pri predelavi sled-njih na nestrokoven in nevesten nacin lahko pride tudi do mikrobiološkega onesnaženja zraka, ki ga dihamo (salmonele, listerije…). Patogeni mikroor-ganizmi so povzrocitelji mnogih bolezni pri ljudeh in živalih, lahko so celo smrtonosni. V Sloveniji je kar nekaj primerov, ko je evidentiran povecan porast obolelosti pri ljudeh, ki živijo v neposredni okolici vira smradu. Naj spomnimo samo, da so v letu 2012 Medvoški zdravniki pri otrocih zaznali mocan porast resnejših obolenj dihal, ki bi lahko bila povezana z smradom iz bioplinarne Petac, ki so jo kasneje porušili. Problemi povezani s smradom v Sloveniji zaradi smradu oz, neurejene zakonodaje narašcajo, sa-mo letos smo v AAG prejeli že dve prijavi zaradi smradu iz kompostarne v Ceršak-u in zaradi smradu iz odlagališca Mala Mežaklja pri Jeseni-cah. Obicajno smrad spremljajo tudi velike kolicine rakotvornega formaldehida, dušikovih oksidov, benzena in drugih plinov, pa vendarle se dopušca obratovanje zgoraj navedenih onasneževalcev za kovanje dobicka s pomocjo zaostale zakonodaje na racun zdravja ljudi. EU Direktive s tega podrocja se prakticno ne izva-jajo, saj dopušcajo prosto interpretacijo merilnih porocil uporabnikovih pooblašcencev, kakor ustreza tako inšpekcijam kot tudi onasneževal-cem. Meritve okoljskih organizacij ali pa tujih ne-odvisnih laboratorijev se ne upoštevajo. Pridobi-tev ustrezne merilne akreditacije za neposvecene je postala nedosegljivo, navkljub ustrezno izobra-ženemu kadru in EU definiranim merilnim meto-dam in inštrumentariju. Ce Slovenija ne premore strokovnjakov, ki bi pri- pravili funkcionalno, strokovno in predvsem do prebivalcev prijazno zakonodajo, bi se lahko vsaj uprli na primere dobrih praks v tujini. Tam zako-nodaja dopušca tudi neodvisne laboratorije za zracne vire onesnaževanja in natancno doloceno tehnicno metodologijo meritev z ustreznimi za-konskimi in podzakonskimi akti. Slednje je pri nas dovoljeno opravljati samo skrbno prebranim insti-tucijam in meritve neodvisnih laboratorijev so prakticno nedopustne in nesprejemljive. Ker smo Slovenci tudi Evropejci zahtevamo od Vlade in Državnega zbora izpolnjevanje evropske zakonodaje iz podrocja obvladovanja vonja (smradu) tudi na domacih tleh, da bomo lahko živeli v prijaznem in zdravem okolju! To je naša pravica in pravica naših zanamcev! Pustimo mate-ri naravi, katere del smo vsa živa bitja, vsaj malo dostojanstva! PODPIS PETICIJE – KLIKNI! Vir: Alpe Adria Green – mednarodno društvo za Zakonodaja Peticija za sprejetje zakonodaje o hrupu Peticija državljanov RS za takojšnje sprejetje ustrezne za-konodaje a vladi in v Državnem zboru RS s podrocja obvla-dovanja smradu! clip_image002 IMG_3975 Od leta 2021 bodo plasticni izdelki za enkratno uporabo preteklost. Pa smo docakali - konec brezvezne plastike! Po vec letih truda in ogromne javne podpore smo skupaj uspeli evropske vodi-telje prepricati, da prepovejo nekatere izdelke iz plastike za enkratno uporabo. Dokoncno so bila namrec sprejeta nova pravila, ki bodo prepoveda-la izdelke kot so slamice, plasticni pribor, posoda iz stiropora, vatirane palcke, podjetja pa se ne bodo mogla vec tako uspešno izmikati odgovor-nosti za plasticni problem. Vse, za kar smo se sku-paj s še milijoni drugih tako dolgo casa borili, se bo koncno zacelo uresnicevati! A res je, samo s slamicami ne bomo rešili proble-ma. Naš cilj je, da bi prepoved v naslednjih letih razširili tudi na ostale izdelke iz nepotrebne plasti-ke, hkrati pa želimo nadaljevati s pritiski na velike korporacije kot so Nestlé, da zmanjša kolicino pla-stike, ki pristane na naših policah. V tem prizade-vanju nas lahko podprete z donacijo. Vaša podpo-ra nam bo omogocila, da bomo v boju z velikimi onesnaževalci, ki polnijo naše reke in morja s pla-stiko, vztrajni in nepopustljivi. Velike spremembe zahtevajo namrec veliko casa in truda. In kaj pomenijo nova pravila za Slovenijo? Države imajo sedaj še dve leti casa, da nacionalno zako- nodajo priredijo na nacin, ki bo omogocila, da se izvajanje prepovedi lahko zacne. Hkrati bo morala zakonodaja naložiti tudi vecjo odgovornost proiz-vajalcem, ki svoje izdelke pakirajo v plastiko za enkratno uporabo. Podjetja bodo morala na pri-mer sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da se 90 % plastenk, ki jih prodajo, sprejme nazaj za po-novno uporabo. Prav tako bodo plastenke morale vsebovati vsaj 30 % reciklirane plastike. Naša na-loga sedaj je, da zahtevamo cimprejše sprejetje nacionalne zakonodaje. Vir: Greenpeace Slovenija Okolje Zacetek konca brezvezne plastike Poziv trgovinam - Proti nepotrebni uporabi nerazgradljive embalaže Skrajni cas je, da se iz trgovin umakne plastic-ne vrecke in nepotrebno nerazgradljivo emba-lažo. Še posebej težavne so vrecke pri blagaj-nah, vrecke na oddelku sadja in zelenjave ter posamicno zapakirana zelenjava in sadje. Peticijo lahko preberete in podpišete tu. Evropski parlament potrdil prepoved plastike za enkratno uporabo do leta 2021 Plasticen pribor za enkratno uporabo, vatirane palcke, slamice in pal-cke za mešanje bodo prepovedane do leta 2021. Cilj zbiranja plastenk pri 90 % do leta 2029. Strožja uporaba nacela odgovornosti povzroci-telja Marca letos je Evropski parlament potrdil nov za-kon, ki prepoveduje plasticne predmete za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, slamice in vatirane palcke. 560 poslancev je glasovalo za sporazum s Svetom EU, 35 proti, 28 pa se je glasovanja vzdržalo. Naslednji proizvodi bodo do leta 2021 prepovedani v EU: . plasticni pribor za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne palicice), . plasticni krožniki za enkratno uporabo, . plasticne slamice, . plasticne vatirane palcke, . plasticne palice za balone ter . oxo-biorazgradljiva plastika in posode za hra-no in kozarci iz ekspandiranega polistirena. Nov cilj za recikliranje in vec odgovornosti za proizva-jalce Države clanice bodo morale do leta 2029 doseci 90-odstotni cilj zbiranja plasticnih steklenic. Plastenke bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25 % recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 % teh materialov. Sporazum tudi krepi uporabo nacela odgovornosti povzrocitelja, predvsem pri tobaku, z uvedbo razšir-jene odgovornosti proizvajalca. Ta novi režim bo veljal tudi za ribiško opremo, s cimer se bo zagotovi-lo, da bodo proizvajalci in ne ribici tisti, ki bodo nosi-li stroške pobiranja mrež, izgubljenih v morju. Zakonodaja prav tako doloca, da bi morale biti ozna-ke o negativnih okoljskih ucinkih metanja cigaret s plasticnimi filtri na ulico obvezne, tako kot tudi oznake za ostale proizvode, na primer plasticne ko-zarce, vlažilne robcke in higienske vložke. Porocevalka Frédérique Ries (ALDE, Belgija): »Ta zakonodaja bo znižala stroške okoljske škode za 22 milijard evrov – to so ocenjeni stroški plasticnega onesnaženja v Evropi do leta 2030. Evropa ima sedaj – glede na globalno naravo pro-blematike onesnaženja morja s plastiko – zakono-dajni model za branjenje in spodbujanje na medna-rodni ravni. To je bistvenega pomena za planet.« Izjava evropskih poslancev iz Slovenije med razpravo (24. 10. 2018) Romana Tomc (EPP): »Utapljamo se v plastiki, uporabljamo jo tudi tam, kjer njena uporaba nima nikakršnega vzdržnega raz-loga. Odvržena plastika, ki konca na obalah ocea-nov, povzroca veliko okoljsko škodo, hkrati pa pome-ni veliko izgubljenih milijonov za industrijo, ker se ne reciklira. Ozavešcanje o škodi, ki jo povzrocamo oko-lju, lahko še bistveno izboljšamo. Mogoce se zdi da-nes nepredstavljivo, da bi opustili uporabo plasticnih izdelkov za enkratno uporabo. A tudi vcasih smo se v avtomobilih vozili nepripeti in do spremembe te kul-ture niso pripomogle le kazni, temvec tudi obširne kampanje o škodljivih posledicah tega pocetja.« Ozadje Po besedah Evropske komisije predstavlja plastika vec kot 80 % morskih odpadkov. Proizvodi, obravna-vani v novem zakonu, sestavljajo 70 % vseh pred-metov v morskih odpadkih. Zaradi svoje pocasne razgradnje se plastika kopici v morjih, oceanih in na plažah po EU in svetu. Ostanke plastike je mogoce najti v morskih vrstah, denimo morskih želvah, tjul-njih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in lupinarjih, kar pomeni, da je prisotna tudi v clovekovi prehranski verigi. Vir: Sporocilo za javnost Evropskega parlamenta Inštitut IRDO vabi kolektivne clane – direktorje k podpisu Nov zacetek, nova zgodba Prispevek pripravila ekipa Ni nam vseeno Ekipa projekta Ni nam vseeno, ki je nastal leta 2009 z namenom ozavestiti javnost glede proble-matike aditivov (t.i. »E-jev«) v prehrani, se v zad-njem casu se intenzivno posveca raziskovanju v medijih zapostavljene problematike škodljivo-sti neionizirajocih elektromagnetnih sevanj umet-nega izvora (po domace sevanj mobilnih telefo-nov, baznih postaj, brezžicnih na-prav, daljnovodov, elektricne napeljave itd.) V casih, ki so vse prej kot naklonjeni naravi in skrbi za socloveka, kjer smo drug od drugega (in od na-rave) vedno bolj odtujeni, je pomembno, da po-skušamo najti vzroke za to, kar se dogaja, poišce-mo rešitve in ponovno vzpostavimo zdravo skup-nost in s tem temelje dostojnega, kvalitetnega življenja tako za nas same kot za naše zanamce. To bo vodilo našega projekta v prihodnje. Predstavljali bomo celostne rešitve, za katere me-nimo, da bodo doprinesle k vzpostavitvi ponovne-ga ravnovesja. Nekatere so enostavne, druge za-htevajo vec truda in nas mecejo iz cone "udobja". Kot se za nov zacetek spodobi, smo prenovili spletno stran (tako graficno kot tehnološko). Do-dali smo vecje novo podrocje, ki je zaenkrat v me-dijih skoraj povsem zapostavljeno; gre za podrocje elektromagnetnih sevanj, kjer smo se osredotocili na t.i. neionizirajoca sevanja umetnega izvora, po domace sevanja mobilnih telefonov, baznih po-staj, brezžicnih naprav, daljnovodov, elektricne napeljave itd. Omenjena sevanja so namrec zdravju nedvomno škodljiva, vprašanje je le, kako škodljiva. Na tisoce neodvisnih, recenziranih znanstvenih raziskav je pokazalo povezavo z rakom, neplodnostjo, nevro-degenerativnimi boleznimi, samomori itd. Blažje oblike prizadetosti se kažejo kot nespecnost, ve-denjske motnje, motnje koncentracije, glavoboli, aritmija in druge nevrološke motnje. Svetovna zdravstvena organizacija te vrste seva-nja trenutno uvršca med "možne karcinoge-ne" (skupina 2B), vendar je zaradi vedno vec do-kazov veliko priznanih znanstvenikov podalo mne-nje, da bi jih morali uvrstiti med "potrjene karci-nogene" (skupina 1), kamor so uvršceni tudi radi-oaktivno sevanje, azbest, benzen, tobak in formal-dehid. Z namenom ozavešcanja javnosti glede problema-tike sevanj smo objavili nekaj clankov in izdelali zanimivo infografiko, kjer najdete tudi nacine, ka-ko se pred škodljivimi sevanji zavarujemo. Obe-nem smo na strani zbrali preko 1200 strokovnih raziskav na to temo. O prekarnosti so kljucni deležniki do sedaj raz-pravljali v locenih skupinah. Vsaka od skupin – od prekarcev, sindikatov, ministrstev, deloda-jalcev, stroke in civilne družbe – je prispevala svoj delež k iskanju rešitev. Na Inštitutu za štu-dije prekariata smo zaznali potrebo po tem, da te deleže povežemo in s tem vzpodbudimo oblikovanje skupnih rešitev. Na Nacionalni konferenci o odpravi prekarno-sti (NKOP) smo clani civilne družbe in stroke organizirali soocenje vseh kljucnih deležnikov. Inštitut za študije prekariata, Fakulteta za dru-žbene vede, Ekonomska fakulteta in Pravna fakulteta smo pripravili dogodek, na katerem je odgovore na konkretna vprašanja dal pred-sednik Državnega zbora, 5 ministrov, 3 držav-ni sekretarji ter glavni inšpektor za delo. V na-daljevanju so dogajanje intenzivirali trije loce-ni paneli na temo prekarnosti: ekonomski, pravni in interdisciplinarni. V sklepnem delu pa so o tem, kako dvig standardov dela in zmanjševanje prekarnosti prispevata k traj-nostnemu razvoju, spregovorili predstavniki gospodarstva (vse tri dele si lahko ogledate, dostop do posnetkov smo omogocili s spod-njimi povezavami). 1. Kljucna 3 vprašanja, na katera smo na NKOP odgovarjali, so: 2. Kako prekarnost razumejo posamezni re-sorji? 3. Katere rešitve v soocanju s prekarnostjo lahko ponudi stroka? 4. Zakaj je odprava prekarnosti v interesu podjetij? Dogodek si lahko ogledate na posnetku, ki ga je na plenarnem delu Nacionalne konference o odpravi prekarnosti naredil Milan Skledar. Prispevek pripravilo: Uredništvo SOP, Ljubljana 4. 6. 2019 Foto: Milan Skledar Nacionalna konferenca o odpravi prekarnosti Foto: Milan Skledar Okrogla miza Pogum šteje Z drznimi spremembami do zadovoljnih zaposlenih in dolgorocnega poslovnega uspeha Javna agencija SPIRIT Slovenija in Podjetniški center Pegasus sta organizirala podjetniški dogodek "Pogum šteje". Preseganje meja, tako družbenih kot tistih, ki smo si jih postavili sami, je eden najvecjih podjetniških in hkrati življenjskih podvigov. Preseganje globoko zakoreninjenih lastnih in dru-žbenih prepricanj je nujno za dolgorocen uspeh podjetja, ceprav predstavlja enega najvecjih pod-jetniških in življenjskih podvigov, so sklenili sogo-vorniki na okrogli mizi Pogum šteje na Ljubljan-skem gradu. V svojih podjetjih so uveljavili nekon-vencionalne rešitve, kot je denimo šesturni delov-nik ali neomejen placan dopust, kljub temu da za-konodaja tega ne omogoca ter s tem mocno dvig-nili zadovoljstvo in zavzetost svojih zaposlenih. Uvodoma je udeležence pozdravil predsednik vla-de Marjan Šarec ter izpostavil nujnost spodbujanja pozitivnega mišljenja, voljo do dela in tudi pogum v celotni družbi, ne samo v podjetjih. »Za drzne odlo-citve potrebuješ veliko poguma. Ce ga nimaš, ti tudi vse znanje na tem svetu prav nic ne pomaga,« je poudaril. Z njim se je strinjal tudi dr. Robert Licen, direktor Podjetniškega centra Pegasus, ki je poudaril, da je potrebna kar zajetna mera poguma, da podjetnik stopi izven zacrtanih okvirjev in izpelje drzne pod-jetniške podvige, ki so v dobro ne samo zaposlenih, temvec podjetju omogocijo rast in dolgorocen uspeh. Sestavine recepta za poslovni in življenjski uspeh pa so po njegovem mnenju poleg poguma še strast do tega, kar delaš, jasna vizija in vztrajnost ter pozitivna naravnanost. Pogum je nujen tudi pri odlocitvi za trajnostno stra-teško transformacijo, saj v današnjih casih vkljuce-vanje in nacrtovanje družbenih, okoljskih in eko-nomskih ucinkov v poslovne procese postaja priori-teta in nuja, je v nadaljevanju poudarila Alenka Hren, vodja programa Trajnostne poslovne transfor-macije na SPIRIT Slovenija. »Z vzpostavljanjem traj-nostnih poslovnih strategij in modelov vodilna pod-jetja iz razlicnih panog po vsem svetu že uspešno ustvarjajo novo vrednost in ohranjajo konkurencno prednost, zato morajo tudi slovenska podjetja iti v korak s temi spremembami,« je izpostavila. Med udeleženci so bila tudi podjetja, ki so že stopi-la na to pot - M Sora, Blaj, Talum in Engrotuš – ter predstavila svojo izkušnjo stopanja po poti traj-nostne strateške transformacije in tudi njene prve ucinke. Ta podjetja so bila del pilotnega programa, ki ga je SPIRIT Slovenija izvajal v letih 2016-2018. Hrenova je nato predstavila nov program trajnost-ne strateške transformacije slovenskih podjetij, ki se bo izvajal do leta 2022 in pozvala udeležence k vkljucitvi vanj. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelova-li Marko Podgornik, direktor podjetja Mikro + polo d. o. o., Matej Feguš, direktor podjetja Donar d. o. o. in David Kozinc, vinar in vinogradnik vinske kleti Kozinc. »To so podjetniki, ki so imeli dovolj pogu-ma, da so stopili ven iz zacrtanih okvirjev ter s svoji-mi odlocitvami spremenili trdno zakoreninjena pre-pricanja, ki pogosto ovirajo uspeh podjetja in zado-voljstvo zaposlenih,« jih je predstavil dr. Robert Licen, ki je vodil okroglo mizo. Sogovorniki so na-mrec v svojih podjetjih uveljavili nekonvencionalne rešitve, kot je denimo šesturni delovnik ali neome-jen placan dopust, kljub temu da zakonodaja tega ne omogoca. Vec. Vir: Spirit Slovenija Preseganje globoko zakoreninjenih lastnih in druĹľbenih prepriÄŤanj je nujno za dolgoroÄŤen uspeh podjetja, ÄŤeprav predstavlja enega najveÄŤjih podjetniških in Ĺľivljenjskih podvigov, so sklenili sogovorniki na vÄŤerajšnji okrogli mizi Pogum šteje na Ljubljanskem gradu. Prva slovenska mentorska konferenca s predstavitvijo mentorskih programov Konferenca za inovativno voditeljstvo Zakaj nekaterim managerjem uspe spremeniti organizacijo in drugim ne? Zakaj v uspešnih pod-jetjih govorijo o fokusu? Kaj in zakaj fraza: ´battles to win´? Kako presegati izziv ´silosov´ med oddelki in krepiti sodelovanje? Kako ljudi navdušiti za rast? Na MQ konferenci 2019 bodo zastavljali vpraša-nja. Kakšno je vaše? Sodobni svet gospodarstva je svet nenehnih spre-memb. Sprememb, ki jih krojijo globalni strateški premiki, spreminjajoce se zahteve družbenega okolja, skrb za ohranitev naravnega okolja, nova tehnološka spoznanja. Odgovor na njih predstav-ljajo inovacije, novi nacini razmišljanja in delova-nja, novi nosilci idej in spoznanj ter pogum za pre-seganje meja ustaljenega in poznanega. Letošnja osrednja govornika MQ konference, ki bo 19. junija 2019, ob 8.30 v Kristalni palaci (BTC) bosta Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne La-ško Union in Sabrina Dick, vodjo kadrovske službe pri SAP CEE. Vec. Vir: Združenje Manager Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti 2019: JAZ, MI, VSI Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in IEDC – Poslovna šola Bled vabita na tradicionalno kon-ferenco Trendi na podrocju družbene odgovorno-sti: JAZ, MI, VSI. Konferenca bo potekala 6. junija 2019 na Bledu (IEDC Poslovna šola Bled). Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj z Ekvilib Inštitutom, IEDC – Poslovno šolo Bled in Inštitutom WISE organizira tradicionalno medna-rodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgovornosti 2019. Na letošnji konferenci se bo vprašanje odgovornosti gibalo med podrocji od individualnega, podjetniškega in sistemskega ni-voja. Ceprav lahko (in tudi mora) vsak posame-znik ~ zaposleni in podjetje s svojim delovanjem prispevati k vecji družbeni odgovornosti ter traj-nostnemu razvoju, so nekateri izzivi sistemske na-rave in jih preprosto ne moremo nasloviti individu-alno. Na drugi strani pa je nujno, da ta sistem tvo-rijo avtenticni in mocni posamezniki z jasnim sa-mozavedanjem sebe ter sveta okoli nas. Vec. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije Kako biti pristen in fleksibilen vodja Direktorica avstralskega svetovalnega podjetja PsyFlex Natasha Lazareski, ki raziskuje pomembne povezave med umom, telesom, okoljem in dobrim pocutjem bo imela izkustveno delavnico 7. junija 2019 od 8.30 do 15:30 v Ljubljani. Delavnica vklju-cuje rezultate iz najnovejših raziskav na podrocju clovekovega vedenja in nevroznanosti na podrocju treninga sprejemanja in predanosti na delovnem mestu (ACT – acceptance and commitment tra-ining). Izkustvena delavnica za razvoj kompetenc vodij spodbuja vodje k transformacijskemu nacinu vodenja. Dokazano ustvarja psihološko prožnost* in zmanjšuje stres. Vec. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije Dogodki, konference, novice Razpisi in priložnosti V javni razpravi predlog novele Za-kona o gospodarskih družbah (ZGD-1K) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v javno razpravo posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospo-darskih družbah (novela ZGD-1K). Novela bo prinesla nove omejitve ustanavljanja podjetij, da bi preprecili nepoštene poslovne prakse. Tako bo predvidoma doloceno, da usta-novitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev izlocena iz postopkov oddaje javnih narocil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami na podlagi zakona, ki ureja javna narocila. Novela naj bi tudi zagotovila boljšo obvešcenost delnicarjev o njihovih korporacijskih pravicah in lažje uveljavljanje teh pravic ter zagotovila vecjo preglednost institucionalnih vlagateljev, uprav-ljalcev premoženja in svetovalcev za glasovanje. Morebitne pripombe javnosti so možne po pošti, elektronsko na naslov ministr-stva: gp.mgrt@gov.si ali prek spletnega portala e-demokracija do 10. 6. 2019. Vec. Vir: podjetniški portal Program EU za potrošnike Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hra-no je v okviru Programa za potrošnike objavila javni razpis za sofinanciranje ukrepov za podporo dostopa do alternativnih mehanizmov za reševa-nje sporov za potrošnike, ki jih bodo izvajali regis-trirani organi za alternativno reševanje sporov. Rok prijave 4. julij 2019. Vec. Vir: CNVOS Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega prehaja-nja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne izkuš-nje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni raz-vojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najka-sneje do: 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Sofinanciranje projektov iz EU programov Ministrstvo za pravosodje obvešca, da je (oz. bo kmalu) odprtih vec razpisov Evropske komisije v programih Pravosodje in Pravice, enakost in dr-žavljanstvo, kjer je možno kandidirati za do 90% sofinanciranja razlicnih projektov s podrocja pra-vosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih za-devah, pravic žrtev, procesnih pravic oseb osum-ljenih ali obtoženih storitve kaznivega dejanja, e-pravosodja, izobraževanja in usposabljanja na po-drocju pravosodja, pravic otrok, preprecevanja nasilja nad otroci, mladimi in ženskami, spodbuja-nje enakosti spolov, državljanskih pravic, zašcite osebnih podatkov, preprecevanja nediskriminaci-je, boja proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in ostalim oblikam nestrpnosti, promocije in zašcite pravic invalidov ter podpore nacionalnih tock za Rome. Sredstva za doseganje teh ciljev lahko pridobijo nevladne organizacije, pravosodni organi, javni organi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z na-vedenimi podrocji (fakultete, inštituti…). Vec. Vir: Ministrstvo za pravosodje Natecaj Evropske podonavske akademije za nagrade na temo integracije Romov v Podonavju Iz Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti obvešcajo, da je Evropska podonavska akademija objavila natecaj za nagrade na temo integracije Romov v Podonavju. Rok prijave 15. 7. 2019. Na-grajeni projekti bodo predstavljeni 20. septembra 2019 v Ulmu v Nemciji na festivalu ROMNO POWER FESTIVAL. Udeležbo nagrajencev na festi-valu bo krila Evropska podonavska akademija. Vec. Vir: CNVOS Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si