List 19.
O popotnih učiteljih kmetijstva.
Iz zadnjega lista ,,Novic" smo izvedeli, kako hud boj je v deželnem zboru Kranjskem bil o predlogu, naj se nastavi popotni učitelj kmetijstva.
Čuditi se je, kako da je komii še mogoče dvomiti o potrebi tacega  nauka v deželi,  kakoršna je naša,
ki nima nobene popolne kmetijske šole in kjer ni malih kmetijskih učilnic naslonjenih na ljudske šole po deželi. Caditi se moramo pa tem bolj temu, da prav tista stranka, ki se z „inteligenco" šopiri, je nasprotovala nastavi popotnega učitelja za kmetijstvo. Dr. Bleiweis je pač pravo zadel, reksi, da ;,ima človek jezik večkrat zato, da svoje misli skriva^', to se pravi z drugimi besedami: „eno govoriš, drugo pa misliš." Tako je gotovo tudi o tem vprašanji z nemskutarji Kranjskega deželnega zbora; oni so odbijali popotnega učitelja ne za to, da ne bi poznali koristi tacega podučevanja zdaj v tem, zdaj v drugem kraji dežele, ampak odbijajo ga le zato, ker bi slovenski jezik tudi po tej novi poti k veljavi prišel, in ker se boj6, da ne bi popotni učitelj svoje misije rabil tudi za politične zadeve, na pr. ob Času volitev i. t. d. Vsaj je neki poslanec nemčurske stranke se zagovoril, rekši: ,,že tako imate povsod nastavljene farje in druge svoje pomagače pri volitvah, zdaj pa hočete še cel6 plačanega popotnega agitatorja dobiti."
Popotne učitelje kmetijstva imajo že druge dežele in cel6 take, katere so v kmetijstvu naši že veliko naprej. Naj pa poleg tega še poročamo, kar je že pred 10 leti slavni dr. Pabst, takrat c. kr. svčtnik v mini-sterstvu kmetijstva in znana avtoriteta v kmetijstvu, govoril v svoji knjigi: „Ueber landwirth8chaftliche Fort-bildungsschulen und Wanderlehrer sowie liber die Mittel zur Bildung und Belehrung des Bauernstandes liber-haupt".    V tej knjigi piše med drugim tako-le:
„Popotni učiteljikmetijstva v obče se morejo smatrati za pionirje, kateri med kmeti pot gladijo napredku kmetijstva. Ce tudi se od njihovega podučevanja zavolj kratko v vsakem kraji odmerjenega časa in zarad različnosti glav, katere poslušajo popotnega učitelja, ne more pričakovati, da bi kmetje postali učenjaki in sistematično izurjeni poljedelci , se jim vendar po takem poduku odpirajo glave, da sprevidijo napake in pomanjkljivosti svojega kmetovanja, se začne drug z drugim potem pomenkovati in premišljevati, kako bi na svoje kmetijstvo obrnil spoznani dobri nauk. Treba je pa, da je tak učitelj popolnem izveden mož in da zna to , kar hoče poslušalcem razložiti, prav po domače povedati; se ve da mora poznati tudi razmere kmetijstva onega kraja, kamor pride za pridigarja poljedelstva. Dobro znano je, kako velik vspeh so imele tako zvane „poljske pridige^* gosp. Hor-skega na Ceskem, duhovnega kurata gosp. Trientlna na Tirolskem.  In kdo drug kakor kmetijske družbe so
poklicane v veljavo spraviti popotne učitelje, ki so brez ugovora važen pripomoček za napredek kmetijstva. Popotni učitelj je dalje tudi važen faktor za snovanje in pospeševanje tako imenovanih nadaljevalnih kmetijskih šol, za spodbudo zdr uže vanj a kmetovalcev o koristnih novih napravah , omišljevanji novih kmetijskih masin, o skupnem zboljševanju zemljišč itd."
Tako in se več piše visokocenjeni učenjak Pabst. In to, mislimo, da bo zadostovalo podučiti take , ki pri nas nimajo še zadostnega spoznanja , kaj je popotni učitelj kmetijstva in koliko je vreden za pospeševanje silno potrebnega nam umnega kmetovanja.
146