IKS ws\om Stolica? XXVI S-T.7-8 Vse slike ovitka tega zvezka „Katoliških misijonov“ je izdelal .naš rojak, salc zijanski misijonski fotograf za Indijo, br. Ivan Kešpret. Posnel jih je na misijonu misijonarja Pavla Bernika, tudi salezijanca, ki so mu predstojniki pred nedavnim zaupali vodstvo novoustanovljene velike sirotišnice v Tirrupatturju v Južni Indij'-Že v zadnji številki n?šega lista smo objavili prošnjo tega našega misijonarja, mu priskočimo na pomoč. Postaviti mora trdnejše zidana poslopja (glej koče blata na prvi strani ovitka; ena od njih se je ob zadnjem deževju sesula...), d®11 za dnem mora hraniti in oblačiti stotine sirot, kot jih vidimo na sliki zgoraj na zadnji strani ovitka... Veliko upanje stavi gospod misijonar na nas. Kdo k0 pomagal, da ne bo varan v njem? ! — Tudi drugi slovenski misijonarji in misijonark* iz vseh misijonskih dežel sc neprestano obračajo na naše uredništvo in na central" Slovenske misijonske zveze s prošnjami za vsaj skromno sodelovanje od naS* strani pri njih velikem misijonskem delu, ki ga opravljajo kot naši zastopnik'-Zato se je Slovenska misijonska zveza odločila v lotu 1952 zbirati ne le za en sam večji slovenski misijonski namen, ampak za vse misijonarje, zlasti za tiste, k' še niso nič prejeli zadnja leta, pa imajo velike potrebe. Prosimo v njih ime"" vse bralce teh vrstic, zlasti pa Se misijonske odseke, da prispevajo v sklad „200® dolarjev za vse slovenske misijonarje“! V USA in Canadi naj pošiljajo prispevk* odličnemu našemu misijonskemu sodelavcu mr. Antonu Grdini, 1053 East 62n<* St., Cleveland 3, Ohio, od drugod pa kar na centralo Slovenske misijonske zve*e in na naslov: Lenček Ladislav CM, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina SANTOS CIRILO Y METÜD10, APOSTOLES DE LOS ESLOVENOS cel h” m!?s t*e ju''°> Ifflesia Romana Dr *a ^es^a ^os sus misioneros e-n« ectos — santos ambos hace ya al-+„j.os sifflos — San Cirilo v San Me- t<*dio, 6r~~’ Las Misiones Catolicas”, este entr n°i pr°Pa^ador del ideal misionero p£ .e ’0S eslovenos, rinde desde esta Dien-"'3 Un Lumilde pero expresiv© hodu- aje a* recucrdo de estas excelsas fi-An'3* Islesia Catćlica, a estos dos etJ ost°les de los Eslavos, que tambien lu nilestros tartabuelos encendieron la est redentora del Evangelio. Porque San1»?8 SeSuros de que San Cirilo y Dik . todi°, santos hermanos de Salo-tron’ ln^erceden tambien hoy iante el del ° Altisimo para que en el seno Con Que ellos tambien cristianiza- tas' aosP’frten a su elevado destino tan- cran eslavos, eran griegos los c ' L« los prjncipios del siglo IX?, eur'l3° ya una buena mitad del occidente y ,r° t*ec'ar" a Jesiis como su Senor tient°S’ *os eslavos todavia andaban a y j as Pur las tinieblas del paganismo tfjjj ‘dolatria. Aunque ya formaban sus dosUS Una esPec*e de stados organiza--eiviV C°" -sus Pciucipes y sus leyes, la yad IZac*dn cristiana con sus ideas ele-aim' s todavial no habia penetrado en sus (h s- Cuändo el principe de Moravia d,,,/ j becoslovaquia), pidio al empera-los 36 Lizantio el envio de algunos de Kelm^ Pcupulan las verdades del Evan-d0s °’i a Pcovidencia Divina eligio a los Quie 1,ermanos Konstantino y Metodio, eo,”68'1 .s*n meditar un solo momento, de j Pd'eron entre toda la raza eslava J1, bi moral prvenstveno zanimati nas, 11 smo katoličani IN Slovani — proble*1^ zedinjenja ločenih slovanskih bratov Cerkvijo? Kaj vse sta ona dva, žrtvovala, da bi slovanstvo pridobil“ l, ohranila za katoliško Cerkev! Kaj pa ^ Slovani, sami, storimo, da bi to poslanstvo nadaljevali vsaj v itej današnji, enajsti, a morda najbolj odločil“ uri za zbližanje ruskega in drugih, P°_ komunizmom trpečih pravoslavnih na“^ dov, s katoliško Cerkvijo in s katoli“*11 mi Slovani? Ali končno sveta brata ne smatral za takorekoč zavrnitev, grobo zavrnit® njune ljubeznivo ponujene roke našo zavzetnost za tisto versko družbo, ki sl jo onadva navdihnila svetniškemu šk“* Slomšku, da jo je ta, škof malega s‘°" venskega naroda, ustanovil za vse vanske narode: Apnstolstv0 sv Cirila 1 Metoda za zedinjenje ločenih bratov Cerkvijo? Družbo, ki jo je ob stoletn njene ustanovitve leta 1951 Kristus“^ namestnik tako toplo in tako sloves“^ priporočil v obnovo med vsemi kat“ liškimi, zlasti slovanskimi .narodi? liko Slovencev na svobodi je danes živ> udov te družbe? S ic> Sveta brata Ciril in Metod, prosit za nas, da postanemo vredni Vaji“1 velikih dobrot in Vajinih bogatih zE'0* dov! L. L. C. M. J slovenski katoliški shod in misijoni Odkar je prelat dr. Odar v vlogi slovenskega katoliškega ideologa al pobudo, da vsaj Slovenci na svobodi dostojno proslavimo šestdeset-6 nico Prvega slovenskega katoliškega shoda, če je že v domovini ne 0rejo, in sicer s Slovenskim katoliškim shodom v izseljenstvu, j naj bi se vršil v Buenos Airesu meseca avgusta — se med katoliškimi ovenci razvija okrog vprašanj in nalog tega shoda izredna ideološko-nganizacijska dejavnost, kot je nihče ni pričakoval in ki že sama po-eni velikanski sad in uspeh vzvišene pobude. v Prvemu slovenskemu katoliškemu shodu leta 1892 jih je sledilo zadnji leta 1923 v Ljubljani. Le-ta je imel poleg drugih odsekov Udi misijonskega, ki je rodil trajne sadove: organizacijo slovenske jsijonske akcije, zlasti papeških misijonskih družb med nami, in pa stanovitev „Katoliških misijonov“, splošno slovenske misijonske revije, i bo prihodnje leto tako obhajala tridesetletnico svojega obstoja in Poslanstva, upajmo, da v sijaju kot še nikdar doslej. Tudi Slovenski katoliški shod v izseljenstvu ima poleg drugih sekov poseben Misijonski odsek. Nepoznavalcu bistva misijonske ' kcaje se morda zdi tak odsek nekako odveč, češ da razpravljanje o s !®1J0.nski potezi slovenskega katolicizma spada v Dušnopastirski od-ek, ki mu je poverjeno razglabljanje splošnega verskega udejstvovanja Posameznika in skupnosti. j7 . Zakaj poseben Misijonski odsek Slovenskega katoliškega shoda v jenstvu? Zato, ker je misijonska akcija Cerkve tudi posebna akcija, cena od ostalega njenega, recimo, dušnopastirskega delovanja. , Dokler namreč Cerkev ni razširjena in utrjena po vsem svetu, ko dolgo se mora njeno delovanje razvijati v dveh pravcih: naznotraj navzven; na znotraj v samoohranjevanju ter v vodstvu in posveče-raiD.u svojih že pridobljenih udov, katoličanov, navzven pa v svoji sti ter v pridobivanju novih ovac, ki še niso iz njenega „hleva, da °v kmalu ena čreda, en pastir“. Primerjaje veliko z malim, lahko ecemo, da je s Cerkvijo in katolištvom v tem pogledu nekako tako vot s Katoliško akcijo, ki ima tudi dvojno plat življenja in udejstvo-8aKj)-a: notrani° in zunanjo akcijo, notranjo za posvečevanje in uspo-Pljanje svojih članov, zunanjo za njih vplivanje na okolje. Celotna Katoliška Cerkev, vsak katoliški narod, kakor tudi sle-in * .^a^°^üan posameznik stoji danes pred takorekoč neizmerno važno veliko nalogo, kako osvojiti svet Kristusu, v času, ko človeštvo silno rašča, ko katolištvo temu primerno še daleč ne napreduje, njemu vJP^tne ideologije in sile pa z velikimi koraki prodirajo v te vedno st )Je ^ove®ke mase. Poslužujoč se (v prenesenem pomenu) fraze Apo-0 a narodov, bi Katoliška Cerkev morala rasti, nekatoliški svet pa se manjšati... A dogaja se prav nasprotno: Sorazmerno s številom človeštva je Cerkev vedno manjša, nekatoliški svet pa vedno večji. Obhajamo „katoliški“ shod! Beseda „katoliški“ pomeni „vesoljni“1-Vesoljnost Kristusove Cerkve je ena njenih bistvenih potez. Zato Je v bistvu Cerkve, da raste v vesoljni svet, dokler ga vsega ne zajame- Cerkev bi nehala biti katoliška, če ne bi rasla, dokler še ni povsod raz; širjena, naš narod ne bi bil katoliški narod, ako ne bi sodeloval Pr* tem razširjanju Cerkve, posameznik med nami ne bi bil pravi katoličan, če ne bi zavestno pri tem poslanstvu sodeloval, kot ud katolišk® Cerkve, kot član katoliškega naroda. Naš Slovenski katoliški shod \ izseljenstvu ne bi bil katoliški, ako ne bi obravnaval tudi vprašanja rast* Cerkve v vesoljni svet in sodelovanja našega naroda in posameznik» pri tej rasti. Rast Cerkve in delo za to rast imenujemo misijonstvo, v kolikoi’ gre za prodiranje Cerkve v nekrščanski «vet. V kolikor pa gre za zmag0 Cerkve in katolištva nad krivimi krščanskimi verami in za zopetno vključenje ločenih „pravoslavnih bratov“ vanjo, pa imenujemo to „delo za zedinjenje“. V današnjih okoliščinah slovensko misijonstvo privzema v svoj delokrog tudi delo za zedinjenje, ki pa je bilo v domovini posebej vodeno in organizirano. Tudi Slovenski katoliški shod v izseljenstvu ima en odsek za obojno področje rasti Cerkve: za misijone in za zedinjenje-Zato se imenuje: Odsek za misijone in zedinjenje. Cilj tega odseka je: Povdariti bistvenost in zlasti sodobno važnost misijonskega del» Cerkve in nje akcije za zedinjenje, opozoriti na neobhodno nujnost slovenskega sodelovanja Pr* obojem, zlasti sodelovanja vseh nas, ki živimo v svobodi. dati časom in okoliščinam primerne pobude za to sodelovanje, in posebej: osloniti se pri tem obojnem delu 'na svetniškeg» vzornika enega in drugega poslanstva, Barago in Slomška, zlasti s pospeševanjem njune beatifikacije. V tem smislu bi naj potekalo zborovanje Odseka za misijone iJ1 zedinjenje dne 3. avgusta v Buenos Airesu, ki naj bi izdelalo predlog6 za resolucije, vključene potem v sklop resolucij celotnega Katoliškeg» shoda. SVET KRISTUSU naj bo geslo Odseka za misijone in zedinjenj6' geslo, ki šele v polnosti izraža pomen in namen vsakega, tudi Slovenskega katoliškega shoda v izseljenstvu. v L. L. C. M. ZAKAJ? Bilo nas je pet. Vsi taki, da nismo dvomili o prizadevanju ostalih °besednikov za zvestobo Cerkvi in za čutenje z njo. „ Pogovor je sprožila zadnja številka „Katoliških misijonov“: pa-P zeva okrožnica, članek dr. Odarja in dr. Soglašali smo s tam izraže-irni mislimL; priznati pa smo morali, da naše sodelovanje pri misi-JObskem delu še daleč ni tako, kot bi ob soglašanju moralo biti. Ali je z liberalizmom, lenobe in prilagoditve ma- . ____ ____, tudi pripisovati razliki v pojmovanju načel misijonski dolžnosti? Da to razberemo, smo skušali dognati, kaj je lslJonstvo vsakemu človeku, kaj vsakemu Slovencu in kaj vsakemu beguncu. »amo posledica okuženja erialističnemu toku ali ip MISIJONSTVO ČLOVEKU ,se Človek Je ustvarjen, da spoznava Boga, mu služi in Ga časti in lako zveliča. Ljubezen do Stvarnika in do bližnjega je pri tem edina v,P?ved (— ostale samo izvirajo iz te). V ta cilj je po božji dobroti Bučena človekova sreča. Od cilja in sreče te odvajajo grehi in opu-Canje dobrih del, k cilju in sreči pa hitiš z deli ljubezni. 0 V_0pravljaš dela ljubezni? O da, ...nekaj jih je že! Jih mnogo Puščaš? Mnogo, mnogo! Kakšna bo torej sodba? Na smrtni postelji, ^Jer je pogled na to življenje najbolj bister in kjer se odpira že večnost, b0mo gotovo zaprepaščeni nad tem, kako malo smo mislili na Učenikove sele: „česar niste storili najmanjšim, niste meni storili.“ Med naj-,^še pa gotovo spadajo pogani. S tem, da smo jih zanemarjali, smo h prepustili temi, daleč od cilja; sebi pa smo naprtili grehe opuščanja, ob ° °PUs^m delo ljubezni do bližnjega, si vedno tudi sebi škodoval, kot v ratno vedno sebi dobro storiš, če izkažeš dobroto bližnjemu. Gregor-jeCjVo navodilo: „Odpovej se svoji sreči, .. .drugim skušaj jo doseči!“ od bv°umno povedano. Res je večkrat potrebno, da se v delu za druge ^Poveg navidezni ali tudi resnični trenutni osebni sreči — vedno pa Boe Šorlija vinjeta in ona na strani 269 sta povzeti iz novega molitvenika „Pred gaK H* Pokleknimo“, ki vsebuje tudi molitveni uri za misijone in zedinjenje. Izdala •H! Slovenska misijonska zveza v Buenos Airesu. Vinjete so delo arh. VI. Mazija. si deležen večje od žrtvovane. Gotovo nihče ne bo trdil, da je ta „kup' čija“ lahka. Svetniki so tako „kupčevali“, nobeden pa ni igraje šel skozi življenje. Noben svetnik tudi ni šel skozi življenje brez misijonskega duha-Bolj ko se je spreminjal v Kristusa, bolj ga je žgala Njegova ljubezen» bolj glasno je odmiral v duši „neizrekljivi vzdih ljubezni polnega Jezusovega Srca: ‘še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati...’“. Noben človek, ki gre za evangeljskim svetom in stopi v stan krščanske popolnosti, ne more nikamor brez misijonskega duha. Njegova žrtev ima smisel samo, kolikor je podobna Kr1' stusovi. Redovnik je velik, kolikor je odrešenik. To, kar velja za stan krščanske popolnosti, velja za vsakeg® kristjana: velik je, kolikor je odrešenik. Saj zapoved popolnosti veže vsakogar in nobena stanica skrivnostnega Zveličarjevega telesa ni opr°' ščena naloge celega telesa: odrešiti človeštvo. To je naloga Cerkve, to je naloga vsakega njenega uda. Ali se Cerkev dovolj zaveda te naloge? Brez skrbi, saj jo oživlja in vodi sveti Duh; od tebe pa je odvisno, ali je človeški element v njej top in slab- * * To je odgovor tudi na zaskrbljeno vprašanje nergaških ovčic: ali Cerkev vrši svojo dolžnost v socialnem vprašanju. ShV Vharil5tižnem kongresu v Barceloni se je izrazito pokazala vesoljnost Cerkve, kit ■ ,z?°vraj ’n levo narn pričata o tem. — Levo: Molitve za mir v vseh jezikih; ttioVt * ^kof moli vpričo Najsvetejšega in kardinala-legata Tedeschinija kitajsko itev za mir. — Zgoraj: Skupina begunskih duhovnikov izza „železnega zastora“ narodnosti; med njimi dva Slovenca (dr. F. Dolinar in dr. A. Iskra), en Kitajec in en Severokorejec Ta človeški element je v mnogih iz nas top in slab zato, ker se a sUo trgamo od staničja božjega telesa, v katero smo bili brez zaslug sajeni Nočemo gledati z očmi tfega božjega telesa, ne misliti z njego-n ^v1. možgani, temveč napenjamo svoje kratkovidne očke in pamet-Jacimo v stvareh, ki presegajo naš razum. In če to opazimo, gremo kat luč — h kratkovidnežu, kot smo sami. Ni čudno potem, da na P°zive Cerkve odgovarjamo z ugovori. Bolj čudno je, da se po tako doleta zanemarjanju misijonskega dela še vedno globoko v dušah takoj glasi temeljit odgovor na vsak ugovor. Ugovarjam: Ne utegnem! lobina duše odgovarja: Lažnik! Priznal si, da je bil vsak svetnik poln i ^jonskega duha. Vsak svetnik je storil mnogo več od tebe in mnogo alje kot ti je znal izrabiti čas. — Ugovarjam: Saj se drugi ubadajo ; P°gane! Duša odgovarja: Liberalec zakrknjeni! Tebi naj vsi strežejo, aJ ne, ti pa samo tistim, ki so močnejši od tebe! — Ugovarjam (pri-aam, da surovo; a zakaj me pritiska ob steno): Kaj me briga pogan? dgovor: odmev. — In še poskusim: Krvavo potrebujem denar! Duša: eni ne bo koristil in mojemu bratu osličku bo tudi dobro brez tega pol litra in tvojemu žepu bo slabo: Bog Oče ne bo imel česa stotero P°' plačati. Vedno sem premagan. Sicer pa izgubi najbolj prebrisani človek» kadar se pravda z lastno dušo. Ti porazi mi škodujejo celo v vsakdanjem življenju in delu. Tudi pri velikih reformatorjih, vzgojiteljih, ustvarjalcih se mi zdi, da so nekatere pretiranosti, trdote in zmote izšle iz pomanjkanja vesoljnega duha. Svet se vrti. Pustimo velikim, da mu poskušajo naravnati smer, a ne pozabljajmo, da ga mi, mali, moremo približati sreči. ApO' stolsko delo usmerja svet, žrtve rose nanj srečo in molitve združen6 Cerkve spreminjajo dežele teme v sončne pokrajine. MISIJONSTVO SLOVENCU Za slednjega Slovenca velja vse to in veljajo vsi razlogi, ki jih dr. Odar našteva v prejšnji številki. Tisti, ki zatrjujejo, da za Slovence ne veljajo, odrekajo Slovencem — in sebi, ker to trdijo samo nekateri Slovenci — človeško dostojanstvo. Nasprotno je res: vsak narod more zase najti še posebne razloge za misijonsko delo. Mi ne moremo utajiti, da nas je zelo malo. Na število se ne moremo zanašati, naše geslo je najboljša kakovost. Z deli duha moremo obogatiti človeštvo, z njimi se uveljavljati. Največje delo duha pa je setev božjega življenja. Ne računa na povračilo, a Bog mu ga vedno da. Včasih tudi zgodovina, sem ter tja tudi ljudje. Kdo je bolj proslavil svoj rod kot naši misijonarji? Politik in narodni gospodar nikoli po pravici ne moreta tožiti: Preveč naših ljudi so požrli misijoni! — pa6 pa lahko potožita: Premalo jih je šlo na blagoslovljeno pot! Zgodovina ve, da materializem ugonablja narode. Zgodovina bo ugotovila, da je epidemija materializma v naši dobi ena najgroznejših in da se je razlezla po vsem svetu. Narod, ki se je ne ubrani, je izročen smrti. Moramo se ubraniti, če hočemo živeti! Edino gotovo sredstvo je apostolsko delo. Apostolsko delo in božja milost sta nerazdružna; nezdružljiva pa sta božja milost in materialistična kuga. Materializem je bolezen duha. Pogubna je vsakomur, a pri tistem» ki nima veliko tvarnih dobrin, je še smešna povrhu. Veliko udobje je velika skušnjava, prav tako velika revščina. Z nami je bil Bog tako dobroten, da nam ni dal ne enega ne drugega. Zato so v nas proste vse tiste energije, ki jih morajo prebogati in prerevni narodi potrošiti za zmago nad skušnjavami. Tudi za te energije bo treba dajati odgovor! V pesniški Stritarjevi domišljiji nas bo Slovence na sodni dan rešila knjižica Prešernovih Poezij. Brez pesniške domišljije pa je stvar taka, da narod doživi sodbo že na zemlji, sodba posameznikov pa bo gotovo odvisna od tega, kako so izkoristili posebne pogoje, ki jim jih ustvarja pripadništvo določenemu narodu. Naš narod je Bog rešil i prehudega bogastva i prelačne revščine; obdaril ga je z neizmerno milostjo zgodnjega prejema krščanstva; Postavil ga je za „prstan Evropi“, neprestano deležen sadov katoliške kulture velikih sosedov; mu olajšal odrešeniško nalogo z mnogim trplje-Ujem( preskušnjami, ponižanji (s čim naj narod bolj uspešno odrešuje?) ; mu (ja[ za večje brate narode, ki jih je treba „pripeljati nazaj v Očetovo hišo“; gotovo s tihim naročilom: pripelji mi jih!; ga zgodaj Uapotil v svet in med temi popotniki dal vidnih uspehov največjim: "lesarju, Baragi, Knobleharju. Ali vsa ta dejstva ne kriče po hvalež-n°sti? Ali ne veleva pamet, ravnati se po dobrih zgledih? , Prišla je komunistična nesreča. Vse božje šibe doslej so nam končno storile več dobrega kot zlega. Premisli, kakšne dobre posledice So šle po dobroti Previdnosti za Huni, Obri, Turki, protestanti. Tako bo tudi z najhujšimi komunisti. Boj s komunizmom je postal zadeva celega človeštva. Bojuješ ga v sebi, bojuješ v tujih deželah, bojujejo ga u°ma, bojujejo v misijonih. Na srečo je važnost boja s komunizmom v misijonih danes razvidna na prvi pogled. Vsaka duša, ki jo misijonar Pr^j pridobi za Kristusa kot rdeči propagandist za hudiča, je en porok za boljšo prihodnost sveta, za osvoboditev zasužnjenih narodov. Najbolj neznatno misijonsko dejanje — tudi v zaledju — je učinkovit Udarec po komunistični pošasti in prispevek za rešitev Slovenije. MISIJONSTVO BEGUNCU Tako se morejo boriti tudi doma, a za nas zunaj misijonskemu delu skoro ni meja. „Vse je bilo treba na novo začeti!“ je tožba, ki za-radi solza ne vidi položaja, kot je v resnici. Nekaterih najvažnejših stvari nikoli ni treba znova začeti: Najprej se živi samo enkrat, in to stno začeli pred 20, 30, 50 leti. Prizadevanja za duhovni napredek gotovo Pri naši emigraciji ni bilo potrebno šele začenjati, če pa je kdo ob tem šele zunaj pričel z apostolskim delom, naj bo hvaležen za begunstvo, — doma najbrž ne bi. Komur ni vera najdražja dobrinay ne ve, zakaj se bori s komu-izmom. Mi smo vedeli. Blagor nam, dokler to vemo, a gorje, če poza-imo! Misijonski trudi so najodličnejše delo za vero in temu delu za nas ^duaj skoro ni meja! Udobje doma, navajenost, navezanost na tisoč tvari — vso to je minilo. Na kaj se navežemo, česa se navadimo — za 0 se zdaj lahko prosto odločimo. Izberimo prav! Rojaki v zasužnjeni omovini ne morejo v organizirano misijonsko delo; storimo zanje in ase mi! iz zasužnjene domovine se ne da iti na pot v misijonske de-^e‘e in mladim ljudem po veliki večini ne bo mogoče slišati Učenikovega Puliva med žanjce; med nami ima vsakdo odprto pot in naši mladini Je treba izuriti sluh za klice iz nadnaravnega sveta. Naša mladina je v veliki nevarnosti. Dognano je, da morajo otroci emigrantov skozi najtežje preskušnje. Kako naj dozori v krepko osebnost mlad človek, ki visi med dvema domovinama, dvema jezikoma» dvema tradicijama, dvema stališčima za ocenjevanje sveta? Idealn0 navdušenje za misijonstvo more postati staršem najuspešnejši pomočnik, otrokom pa vodnik skozi te in druge težave, že doma so posebno meščanske družine morale uvidevati: mladina, ki nima poleg doma z3' točišča še v kakšni delavni verski organizaciji, more le po čudežu ohraniti vero, zdrava načela in nepokvarjeno nrav. Od misijonarjev se moramo vsi učiti mnogih stvari, da bom° bolje mogli opravljati apostolsko delo in sploh bolje znali živeti. Naučiti se moramo na primer ponižnosti (manj ko pomenimo, bolj smo visoki!); trdnosti (udarci, ki naj bi nas ustrojili, so nas napravili še bolj sentimentalne. Kako preprosto je povedano v enem izmed pisem v zadnji številki: „Ločitev ni bila lahka; pa to ne pride v poštev pri nas misijonarjih.“) ; medsebojnega zanimanja, dobrote, pomoči (zdi se, kot da nas je mraz tujine napravil še bolj mrzle, vase zagledane, sebične! — misijonarji gredo v mnogo hujši mraz, zato da ogrejejo vsakogar» ki ga srečajo; ob tem se sami ogrejejo v zglede, kakšno bodi medsebojno občevanje v srečnejšem človeštvu). Tako približno so tekli razgovori med nami petimi. Vzroki, da je' naše sodelovanje pri misijonskem delu tako revno, so predvsem okužen je z liberalizmom, lenoba in prilagoditev materialističnemu toku. „Katoliškim misijonom“ pritrjujemo tako kot pridigi v nedeljo. Potem odložimo revijo in živimo skoraj tako, kot da je ne bi brali in tako kot živimo po „vrnitvi iz cerkve v življenje“ (kakšna puhla liberalna fraza!). KAKO? V načelih o misijonih med učečo Cerkvijo in nami ni vsebinske razlike, pač pa je naša vednost res majhna in tudi zato večkrat ne more pridobiti volje. Ker ni volja čisto pridobljena, je premalo ljubezni do stvari in zato premalo iznajdljivosti: ne vemo, kako misijonsko delovati-Tudi obratno je res: ker ne vemo, kako misijonsko delovati, ni volja čisto pridobljena in je premalo ljubezni do stvari. Sklenili smo torej naprositi g. urednika, naj napiše ali da napisati temeljit članek: Kako hnisijonsko delati v zaledju. * * * Spet nas je bilo pet. V roke smo dobili poskusne odtise 3. poglavja papeževe okrožnice (Delo, ki čaka delavcev) z opombami preč. g. Wol-banka. Samo številke v teh opombah so tako glasne, da je naše modrovanje utihnilo. Eden od nas je še zadnjikrat skušal biti duhovit s tem» da je naš molk razložil s tole predelavo stiha iz „Krsta“: „Ne govorov, naporov zdaj so časi!“ Prof. Lojze Gerzinič J OČETOVA BESEDA misijonska okrožnica pij a xii. „evangelii praecones“ Prevede’) in razlago napisal Karel Wolbang C. M. 3. DELO, KI ČAKA DELAVCEV j . ,?red očmi moramo imeti zlasti to, kar smo že zgoraj nakazali: da namreč el0> ^i na tem področju še čaka izvršitve, zahteva brez dvoma še velikanskega j ®®OTa ncštevilnih delavcev. Spomnimo se, da je naših bratov, ki ,,sede v temi senci smrfti“1® neizmerha množica, ki jo moremo ceniti nad 1 milijardo. Zato k® zdi, da je še slišati neizrekljiv vzdih ljubezni polnega Jezusovega Srca: „še ,ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale oo» moj glas in bo ena čreda, en pastir.“!? Kot dobro veste, častitljivi bratje, ne- primanjkuje pastirjev, ki si prizadc-aio, da bi izpeljali ovce iz te edine staje, iz tega edino zveličavnega pristanišča; K Prav tako veste, kako postaja ta nevarnost ponekod vsak dan večja. Zato, r° zremo pred Bogom to nepregledno množico ljudi, ki še ne pozna evangeljske esnice, in tehtamo ono veliko nevarnoslj, v katero so tako mnogi potiskani, bodisi aradi širjenja „brezbožnega materializma“, bodisi zaradi gotovega nauka, ki se aziva krščanski, ki pa dejansko ponavlja nauke in zmote „komunizma“, nas sili ^zka zaskrbljenost in tesnoba, pospeševati vsepovsod in z vsemi sredstvi apo-v .J4® P° *i delujejo v notranjih deželah latinske Amerike, ko vemo, kakšnim nevar-n .*,n zanjkam so izpostavljeni, zaradi oči/tnih ali prikritih zmot, ki jih širijo ‘‘«katoličani. ie Ps los. to. — 17 Jan to. 16. — is iz 58. i. ŽALOBNA PESEM ŠTEVILK Prebivalstvo sveta se h:tro množi. Obstanimo za hip pri statistikah: 1. 1700 je bilo na svetu 563,000.000 preb., 1800 9C0,000.000 „ 1900 1,600,000.000 „ 1951 (aprila) 2,378,000.000 „ Od leta 1920 do danes znaša prira-stek nad 554,000.000. H koncu leta 1951 je prebivalstva gotovo že 2.400,000.000. Če bo šel razvoj v to smer brez težjih pretresov dalje, bo leta 2050, torej čez 100 let, zemlja nosila približno 5.000 milijonov (5 milijard) duš. Znanstveno je danes dognano, da je zemlja zmožna s pomočjo sodobnih sredstev rediti 8 mi liijard prebivalcev. Za telesno življenje prebivalstva se torej kljub vsem krizam ni treba bati. človeštvo bo nesporno znalo poiskati primerno rešitev, da zadosti elementarnim potrebam vseh. Vse bolj zapleteno in težje rešljivo je vprašanje reševanja duš v tej ogromni masi: problem zasajanja in utrditve Cerkve med vsem človeštvom. Nemški protestantje so študijsko ugotovili, katolicizem iz stoletja v stoletje napreduje. Tako je bilo v 1. stoletju po Kristusu 500.000 katol-i 3. tt 5,000.000 tt 5. rt 15,000.000 It 10. rt 56,000.000 tt 11. rt 70,000.000 tt 15. rt 100,000.000 tt 19. tt 280,000.000 tt 20. „ (i. pol.) 400,000.000 tl leta 1951 ca. 446,000.000 tt Po uradni ugotovitvi Statističnega urada ONU (ZN) v aprilu 1951 je člo- K slikama na tej in prejšnji strani. — Zgodovinski dan v znanem misijonu Ranchi (Indija): Mons. N. Kudžub D. J., prvi rančijski škof-domačin, na dan posvečenja» 9. III. 1952, v krogu svojih domačih. Na des.ni od škofa njegova mati, na levi njegova sestra-redovnica (v temni halji). Zadaj za materjo sttoji ob škofu njegov stri«' duhovnik. Levo od škofa zadaj se vidi v profilu naš rojak misijonar o. Janez Ehrlich D. J. (s črno bradico). — Tu spodaj: množice pri posvečenju novega škofa: 10 duhovnikov deli sv. obhajilo Veštvo naseljeno po raznih kontinentih v naslednjem razmerju: Afrika Amerika Azija . Evropa Oceanija «kupno 198.000. 000 321.000. 000 1.254.000. 000 593.000. 000 12,000.000 2.378.000. 000 I*o verski pripadnosti se to prebi-olstvo deli po najnovejših dostopnih statistikah tako-le: Katoličanov je 446,165.051. Ostalih kristjanov (protestantov in j^kvoslavnih) 400,000.000 (protestantov Nekristjanov 1.555,000.000 do 1.600 .Jonov, od teh je približno: 300 mi-'Jonov azijskih poganov (budistov, hin-uistov, šintoistov, taoristov, itd.), 374 mi-njonov 200.070 muslimanov. 100,000.000 etisistov, 50,000.000 brez vere, in prestali so pripadniki raznih manjših poganskih verstev in Judje. Porast katolicizma gre predvsem na acun Evrope in obeh Amerik, kjer ka hsk0 prebivalstvo povečini svoje no-°rojence prinaša h krstu in jih tako avtomatično vključuje v katoliško Cer-^Se drugače je v izrazito misijon-niji Po^raPnah: Aziji, Afriki in Ocea- , Uradni podatki Kongregacije za šir-p1)!0 vere, zbrani v „Le Missioni Catto ehe 1950“, ki se nanašajo samo na mi-Jonske pokrajine, upravljane od ime-°vane kongregacije, kažejo, da je bilo v te-teh: leta 1927 14,000.000 katoličanov in eta 1949 27,945.000 katoličanov. , .Prirastek znaša v zadnjih 25 letih ne-®J nad 13 000.000. Od tega je največ a|a Afrika, ki je imela leta 1927 manj 0j' 3,000.000 katoličanov, a je dosegla : tetu 1949 že nad 11,000.000. V istem j-i“51» je Azija prešla od 6.021.122 kato-]q?oOV v ,,etu 1927> na 8-968.207 v letu PREVAŽNA ugotovitev Medtem, ko je prebivalstvo sveta na-rasU, v zadnjih 25 letih za 500,000.000, asa prirastek katoliča.nov samo 13 mi-Jonov duš. Vsako leto se torej rodi za eKa spreobrnjenega pogana 59 novih, ki strahovito množe moč poganstva v svetu. Značilno je, da raste število misijonarjev v enakem razmerju kot porast katoličanov v misijonskih deželah. Tako je bilo v letu: 1923 med 13,000.000 katol. 13.452 mis., 1933 „ 16,600.000 „ 16.050 „ 1949 „ 27,950.000 „ 26.831 „ Na vsakih 1000 katoličanov pride v misijonskih pokrajinah torej 1 misijonar, bodisi domačin, bodisi zunanji. Domačih je trenutno okrog 11.139 in ves katoliški zapadni svet premore le 15.701 misijonarja, ki se trudi v misijonskih deželah za zasajanje in utrditev Cerkve. To skromno število ne presega števila Ame-rikancev, ki v enem letu umro za posledicami avtomobilskih nesreč. 31.000 katoličanov zapadnega sveta da Cerkvi po 1 misijonarja, ki se mora v misijonih boriti povprečno za zveličanje 1000 katoličanov in skušati osvojiti vsaj 60.000 poganov. Dodajmo k misijonarjem duhovnikom še 9331 misijonskih bratov. 61.577 misijonskih sestra, skromno število miši- jonskih zdravnikov, profesorjev in sličnih laičnih apostolov ter 82.863 kate-histov. Vsi ti misijonski delavici so podrejeni naravnost Kongregaciji za širjenje vere, ki upravlja vse misijonske dežele v približno 601 cerkvenih upravnih edinic, ki se takole dele: 46 nadškofij, 6 samosvojih opatij (cf. Cod. jur. can. par. 215 „abbatia nullius“), 232 apostolskih vikariatov, 134 apostolskih prefektur in 3 misijone „sui juriš“. GROZEČA NEVARNOST Sveti oče omenja nevarnost brezbožnega materializma oz. komunizma, ki ga vsi Slovenci v tujini poznamo boljše kot ves zapadni svobodni svet in je vsako razglabljanje o njem, po vsem, kar smo zadnja leta skusili, slišali in brali, odveč. Komunizem je trenutno usodno zavrl misijonsko delo v vsej Kitajski, ki je največja misijonska dežela. Leta 1948 je štela Kitajska 3,275.000 katoličanov in 5.788 misijonarjev duhovnikov, od katerih je bilo 2.689 domačinov Kitajcev. 1 duhovnik torej povprečno na 565 vernikov. Danes (dp 1. oktobra 1951) je že nad 800 izgnanih tujih misijonarjev in veliko število prostovoljno odišlih tujih in kitajskih, ko je bilo delo onemogočeno. Komunizem „misijonar!“ mnogo bolj učinkovito kot izolirani misijonarji. Poslužuje se ogromnega propagandnega aparata, ustanavlja šole za nove rdeče propagandiste v vsaki večji naselbini in vceplja svoje zmote najnežnejši mladini po vseh kitajskih šolah, od ljudske, preko dekliških (za odrasla dekleta, ki prej niso imele priliko obiskovati šolo), do Univerz in kasarn. POGUBNI ŽIVLJENJSKI MATERIALIZEM ZAPADA Življenjski materializem Evrope in obeh Amerik pa razkraja moč katoliške osvajalnosti tudi med zapadnim svetom. Zato je razumljiv alarm svetega očeta, ki dobiva klice SOS iz južne Amerike, ki je pretežno katoliška (n. pr. Argentina z 99.6 % katoličanov), pa nobena država v njej ne premore n. pr. 1 duhovnika na 2236 vernikov kot zmore belgijski Kongo, kjer delujeta slovenska lazarista brata Kerševana. V Južni Ameriki je najboljše stanje v Uruguayu, kjer pride na vsakih 3543 katoličanov po 1 duhovnik, najslabše v Guatemali, kjer skrbi 1 duhovnik za povprečno 28.159 duš. Vmes so vse ostale dežele, med bolj oskrblje' nimi Peru z 7328 in Brazilija s 7631 verniki na enega duhovnika. In ti vernik1 so raztreseni po ogromnih farah, tako da pride n. pr. v Peruju, ki je med ugod' nejšimi postojankami, na enega duhovnika 1292 km2. V teh deželah često pre' udobno življenje hromi polet katoličanov in v kali zamori številne duhovniške pO' klice. Če dodamo še ekspanzivno dejavnost protestantov, ki prodirajo z ra' stočim vplivom Združenih držav vedno hitreje in številneje v dežele svobodneg* sveta zlasti v univerze, strokovno šol' stvo, bolnišnice in socialne ustanove ter vojsko, in ogromne gmotne vire, s katerimi razpolagajo, bomo lažje razume]1' zakaj se je počutila precej s’abo mlad® ameriška katoliška zdravnica, ki se Je žrtvovala za misijone na Kitajskem P° japonskem porazu, pa se je znašla n» ladji kar s 500 kolegi — protestantskim* misijonarji, oboroženimi z vsemi tehni?' nimi pridobitvami, ki naj jim olajšajo osvajanje. „NALOGO JE TREBA IZVRŠITI!“ Bolnik, ki je okreval, navadno boji razume bolnega kot zdrav človek. Misijonar, ki se je odzval božjemu klicu in preko številnih zaprek in težav prodrl v misijonsko deželo ter v njej od blizü občutil vso tragiko pogubljajočih se d us, ne more več pozabiti na najbolj perečo zadevo Cerkve, ki med množicami pogonov še ni utrjena, mnogokje niti se znana. Ves svet stoji pred „nalogo, k* jo je treba izvršiti“, kot pravi sveti oce: Tudi Slovenci moramo dodati vsaj nekaj svojih sil, da ponesemo življenjsko s"° slovenskega katolicizma njim, ki P° večnih načrtih božje Previdnosti čakajo na nas. Upam, da nam je že površno branje teh vrstic pokazalo v vsej jasnost1 vso važnost misijonskega problema, ne le slovenskemu duhovniku in inteligentu, marveč tudi vsakemu preprostemu slo* venskemu fantu in dekletu, ki dnevno 2 menoj pri daritvi svete maše, pri darovanju vina moli, da bi se tudi njegova daritev dvigala k Bogu „v .naše in vsega sveta zveličanje“. Literatura: Despont. Nouvel Atlas des sions, Paria 1951; Pio de Mondrefiranes, Manuft*^ di Missionologia, Roma 1950: „Clero e Mission» * 1951, N. 2; Cardijn, II mondo odierno e 1’ stolato dei laici, Roma 1951 ; „Gentes**, Ottobr* 1961; „China Missionary“ 1951. PROBLEM ZEDINJENJA CERKVA ZA KAJ GRE? > f-e se zavedamo svoje sreče, da smo lam Kristusove Cerkve, se nam nehote zbuja želja, da bi bili te sreče deležni tud‘ drugi ljudje. Želimo in prosimo Boga, da bi je l-4 deležni neverniki, ki ne verujejo v ristusa, to so pogani, mohamedanci in udje. Skoraj poldrugo milijardo jih je. ujih go skriti dragoiceni zakladi pošte-s^a’.. Plemenitosti in požrtvovalnosti. S °Jim spreobrnjenjem bi prinesli Cerkvi f?romno novih in svežih sil. Bog je vsa-emu narodu dal posebne lastnosti in ^Posebnosti, ki jih nima noben drug na-°d; vsak iz poganstva spreobrnjeni arod bi torej v vesoljni Kristusovi Cer-v‘ vršil dela, ki jih drugi katoliški na-rodi ne zmorejo. želimo in prosimo Boga, da bi tudi rivoverci, to je protestantje in angli-anci, postaM katoliški. Vseh skupaj je °c kot dvesto milijonov. To so zlasti furmanski in anglosaški narodi, ki so uni po svoji razumnosti in delavnosti, erkev bi z njimi zelo mnogo pridobila. Posebno pa moramo želeti, moliti in jUdelovati, da bi se vesoljni božji Cer-i v!w že skoraj pridružil pravoslavni rscanski Vzhod, ki šteje danes kakih vV-to milijonov duš in ki je po večini slo-anski. Ima skoraj ves nauk katoliške svft e' Jma njcna sredstva mi'osti: eto mašo in vse zakramente. Ima ve-Posvečene škofe in mašnike. Do oliške Cerkve je pa še vedno tuj in aden, — tuj po svoji cerkveni orga-Zaciji, hladen po svojem čustvovanju. Poznavalci misijonstva pravijo, da je delo za zedinjenje krščanskega Vzhoda — poleg borbg zoper sedanje organizirano bnezboštvo — najvažnejša, misijonska dolžnost katoličanov, zlasti slovanskih. RAZKOL Potem ko je prvi krščanski rimski cesar Konstantin Veliki prenesel cesarski prestol iz Rima v Konstantinopel ali Carigrad, sta se začela krščanski Vzhod in Zahod čedalje bolj oddaljevati in od-tujevati drug od drugega. To odtujenost je v 9. stoletju izrabil Fotij, mož široke, a ne dovolj globoke izobrazbe, ohol in častihlepen. Proti cerkvenim predpisom je po cesarjevi volji postal nadškof in patriarh v Carigradu. Ker ga papež ni mogel potrditi, mu je Fotij odrekel pokorščino, rimsko-katoMško Cerkev obdolžil krivoverstva in vse grško-bizan-tinsko cesarstvo ločil od nje. Naslednji dve stoletji so nekateri carigrajski patriarhi še prosili v Rim za potrjenje, nekateri pa ne. V 11. stoletju je patriarh Mihael Kerulärij dokončno izvršil razkol. — četrta križarska vojska je pod pretvezo cerkvenega zedinjenja proti papeževi prepovedi zavzela Carigrad in ostali evropski del grško'bizantinske države. Po nečloveškem nasilju nad prebivalstvom je ustanovila vzhodno-latin-sko cesarstvo in poleg grško-pravoslav-nih škofov povsod postavila latinsko-katoliške. Sovraštvo Grkov zoper „La-tince'* je prikipelo do viška in se dolga stoletja ni moglo poleči. Grško-bizantinski cesar Mihael VIII. Paleo'og je pa iz svojih azijskih dežel osvobodil Carigrad in evropski del cesarstva. Da bi odvzel zapadnim knezom pretvezo za novi napad na svojo državo, je poelal leta 1279 v Lijön na vesoljni cerkveni zbor zastopnike in po njih zedinil grškowbizantinsk0 državo s katoliško Cerkvijo. Ker se je to zedinjenje izvršilo iz političnega namena in skoraj samo na papirju, ni imelo obstanka. — Drugič so se Grki zedinili na vesoljnem cerkvenem zboru v Florenci leta 1438, pa spet zaradi politike, — da bi jim namreč papež in zahodno-evropski vladarji pomagali zoper Turke, ki so jim trgali deželo za deželo in že grozili Carigradu. To zedinjenje v Florenci je bilo pa bolj temeljito. Navzočih je bilo mnogo grških škofov in duhovnikov, tudi icesar in patriarh, ki so po zelo dolgih razpravah s prepričanjem pristali na zedinjenje. Efeški škof Marko in nevedni, fanatični menihi so pa ljudstvo nahujskali, da je preklicalo zedinjenje. „Rajši Turke kakor Latince!“ so vpili. Želja se jim je izpolnila: Nekaj let nato so Turki zavzeli Carigrad in si ga izbrali za državno prestolnico; osvojili so si večino Balkana in napadali srednje-evropske dežele, tudi naše slovenske. Grški patriarhi so še ostali v Carigradu, ki je vedno bolj postajal turški; svojo oblast so si pa morali za drag denar kupovati od sultanov. SLOVANI IN GRŠKI RAZKOL Rusi, Belorusi, Ukrajinci, Rumuni, Bolgari in Srbi so sprejeli krščanstvo večinoma iz Carigrada. Srbi, Bolgari in Rumuni so bila tudi politično odvisni od njega. Zato so vsi ti narodi nevede in brez lastne krivde prišli v razkol. Carigrajski patriarhi so jim pošiljali škofe, večinoma grške. Ko je pa oblast carigrajskih patriarhov opešala, so se ti narodi cerkveno osamosvojili. Srbsko cerkev n. pr. je organiziral sveti Sava in postal njen prvi patriarh. Katoliški Cerkvi ni bil sovražen. Rusi s0 bili dolgo časa v zvezi z Rimom in Carigradom, tudi že, ko ta še ni bil razko’miški. Zato imamo mi in pravoslavni nekatere skupne svetnike, kakor n. pr. prvo rusko krščansko kneginjo sv. Olgo in njenega vnuka svetega Vladimirja Velikega. Po grškem zedinjenju v Lijonu so pa Rusi pretrgali stike z rimsko katoliško Cerkvijo. Leta 1451 so se odcepili tudi od carigrajskega patriarha in si izbrali svo- jega. Lani so slovesno praznovali petstoletnico svoje cerkvene osamosvojitve o“ Grkov in je tudi zastopnik sovjetske vlade prišel čestitat na zborovanje Pa' triarha, škofov in duhovnikov. Car Pe' ter Veliki je odpravil patriarhat, se pr°' glasil za poglavarja rusko-pravoslavne cerkve in ustanovil kot najvišjo cerkve* no oblast „sveti sinod“, državni urad, ki mu je navadno predsedoval kakšen up°' kojen general. Od vesoljne Kristusove Cerkve 1°' čene cerkve se same imenujejo pravoslavne, po grško ortodoksne, to je ,,Pra' voverne“. Katoliško Cerkev dolžijo krivoverstva, zlasti ker uči, da izhaja Sveti Duh iz Boga Očeta in tudi iz Boga Sin0, Očitajo ji tudi, da nima več Kristusovega duha ponižne ljubezni, ampak da jo vo' dijo le bolj pravni predpisi in želja P° oblasti in ukazovanju. Seveda je ta °cl' tek napačen in krivičen, kajti Cerkev je tudi pravni organizem, kakor So_tual njeni udje duhovna in telesna bitja. NEKOLIKO O PRAVOSLAVJU Ko so se vzhodne cerkve ločile od katoliške Cerkve, so kakor okamnele-V živi Kristusovi Cerkvi se iste verske resnice vedno bolj jasno spoznavajo 10 iz njih brstijo vedno nove pobožnosti! na ločenem krščanskem Vzhodu je Pa ostalo vse tako, kakor je bilo ob razkolUr celo n. pr. cerkveni stavbarski slog i11 cerkveno petje brez orgel, ki jih ob časa razkola še niso imeli. Verujejo v vs6 resnice, ki jih je Cerkev učila pred raZ' kolom, ne pa tistih, ki jih je, nezmotljiv0 razlagajoč Kristusov nauk, pozneje sl°' vesno proglasila. Zametajo papežev0 vrhovno oblast v Cerkvi, češ da je Kf1 stus ni podelal Petru ali vsaj ne njegovim naslednikom. Najvišje versko-cerkveno razsodišče eo jim vesoljni zbori» po razkolu pa niso imeli nobenega več» ker nimajo nikogar, ki bi škofe Tf86*1 cerkvi obvezno sklical in zborovanje z oblastjo vodil in zaključil. Vsaka pravoslavna cerkev je samo za en narod. P° večini so tesno povezane z državno oblastjo in odvisne od nje. Vsaka cerkev je sama zase in brez notranje zveze z drugimi. Včasi so v nesoglasju tudi glede važnih vprašanj. Grška pravoslavna cen* kev n. pr. ne priznava veljavnosti katoliškega krsta in mašniškega posvečenju» srbska jo pa. — Že iz evangelijev ®e sämn -i6 Kristus ustanovil eno i Cerkev. Pravoslavne cerkve si daioi' tefa °eit;k.a pomagajo tako, da si kev‘‘° vSkuPno ime „pravoslavna Cer-7va. ’ cePrav nimajo nobene organske 2v«ze med seboj. riig^J’^ov.°. bogoslužje nima z razkolom knl^0prav't*’ saJ 80 &a davno pred razen,.i,111 ,sestavili veliki katoliški grški tw očetje, zlasti sv. Bazilij in Ja-iiast Bilo je in je še skupna n,-„ ,at°ličanov vzhodnega obreda in obni;08 avnil1- Kar jih Slovanov, ga jn jijgOPorabljajo v prevodu sv. Cirila s Krščanski Vzhod ima drugačno mi-obn •°St *n- čustvovanje kakor Zahod. Šele in ;na !T1iselnost in čustvovanje celotno ve|P»a^iln° dojema Kristusa, kakor člo-viln0Sely obema očesoma predmete pra- ka7^U8ievn.os*' krščanskega Vzhoda se Se i z as*'iv.v njegovih molitvah. V njih vei:?rai!a čiva vera v božjo vzvišenost, Ves|cast!10st in svetost. Preveva jih za-gre, 0 elovekovem velikem nagnjenju h ,u.’ ki je posledica izvirnega greha. Krist111 S^e*" se Pa PonaviJa misel, da je jen- us s svojo smrtjo in svojim vsta-pacl m Premägal smrt in greh. Človek knra’ Kristus mu pa usmiljeno odpušča, diolT6’ ' ®P°yedi pri Srbih, Bolgarih, Grkih in 0D^unih skoraj ni več. Pri Rusih se rok V Ja redkokdaj in površno. Razpo-Duh Se- .dovoljuje v mnogih primerih. škof°Vn'k’ 80 večmoma poročeni; za Pik’ Se pa P°svečujejo samo redov-b0 '■ Srbi sami priznavajo, da je nji-m a eerkev uporabljala skoraj vse svoje Pom1 Za nar°dne in politične namene, za-n„marjal,a Pa posvečevanje duš in jav-^a Življenja. kr; ^Tetost ima za mnoge vzhodne Ie S,tjane^ veliko privlačnost. Mnogi pa ^^oolj čustveno hrepenijo po njej in vztrajajo v resnem in doslednem hotenju in bojevanju. Odlična svetost je pri pravoslavnih — tako trdijo izvedenci — bolj redka in že zato ni v zvezi z njihovim cerkvenim ustrojem. DELO ZA CERKVENO ZEDINJENJE Iz vseh pravoslavnih cerkva se jih je nekaj zedinilo s katoliško Cerkvijo. Ta jim v duhu vesoljnosti pusti njihove obrede, obredni jezik in druge njihove posebnosti. Sprejeti so morali samo to, kar so kot katoličani dolžni sprejeti. Imenujejo se katoličani vzhodnega obreda ali grko-katoličani. Stara Avstrija je mnogo pravoslavnih pripeljala do zedinjenja. Tak0 n. pr. Srbe, ki so pribežali pred Turki in se naselili nad Kulpo v okraju Žumberak („Vlahi““) in drugod po Hrvaškem; prav tako Ukrajince v Galiciji in Rumune v tedanji jugovzhodni Ogrski. V začetku 17. stoletja se je zedinil velik del Ukrajine in Belorusije, ki je bil pod Poljsko. Za to zedinjenje se je trudil zlasti sv. Jozafat Kunčevič, ki so ga zato leta 1623 ubili v Vitebsku in ki je zavetnik dela za ze- ' dinjenje. Ko je pa ta del Ukrajine in Belorusije prišel pod Rusijo, so carji z ječami, mučili in usmrtitvami uničili zedinjenje. V cerkvah zedinjenih je na zunaj tako, kakor v pravoslavnih. Na vernikih se pa kmalu opazi versko in cerkveno živ- Z evharističnega kongresa v Barceloni: Na kardinala-legata čakajo tudi patriarh (katoliško-vzhodnega obreda) in predstavniki drugih obredov Ijenje, ki ga more dajati samo vedno živa Kristusova Cerkev.* KAKO MISLIJO PRAVOSLAVNI, ZLASTI RUSI IN UKRAJINCI, O ZEDINJENJU? Mnogim je iz srca žal, da je krščanstvo tako razbito. Vedo, da bi bilo mnogo bolje, če bi bili vsi kristjani eno, kakor so bili pred razkolom in pred nastopom protestantizma. Ker pa imajo o nas katoličanih čudne in krivične nazore, se za zedinjenje ne upajo dosti nastopati. Pravijo, da to nj naloga posameznikov, ampak cerkva. Svoje predsodke o katoličanih so Rusi in Ukrajinci dobili v veliki meri iz sovražnosti in vojsk, ki so bile med njimi in Poljaki in ki so se začenjale in krepile tudi iz verske razlike. Rusu, pomeni sko- Posveče.nje našega rojaka č. g. Ilca v „Rusicum“-u v Rimu po vzhodnem obredu (25. XII. 1951) raj isto, biti katoličan ali biti P°^® ! kakor je tudi Poljakom isto, biti pra slaven ali biti Rus ali Ukrajinec. NaP.^ leonova armada, ki je napadla Rusijo si jo osvojila tja do Moskve, je bila činoma katoliška; tudi v njej niso h1.0 Rusi videti katoMčanstva v ugodni W ’ Prav tako ne v Hitlerjevih četah, k' vdrle v Rusijo in ki je bil velik o®1 njih katoliški. Bolj ugodni za zedinjenje so pa danji stiki ruskih emigrantov s ^.,.0 liškimi narodi. Res da vidijo naše ve j[0 ■napake; gledajo pa tudi življenjsko s katoliške Cerkve, njeno načelnost in slednost, zlasti v borbi zoper brezbo* materialdzem. Pa tudi sicer popravljal svoje krive nazore: o papeštvu, 0v.or®:. nizaciji katoliške Cerkve, o naši m selnosti. NAŠE SODELOVANJE ZA ZA ZEDINJENJE Pri delu za zedinjenje imamo katoliš^j Slovani posebno in važno nalogo- x imamo dragoceni ključ do src PravoS|.avi mn v rokan, saj so nam bratje po kr in jeziku. Poglavitna ovira za zedinjenje 1 medsebojna odtujenost in medseboj nepoznanje. Mi katoliški Slovani bon' pravoslavne Slovane mnogo laglje sP znaM, spoštovali in ljubili kakor P. kakšni Italijani, Francozi ali Nem^ Tudi verski učbeniki teh narodov vaa.®i, preveč hladno in trdo pišejo o njja-Krščanski'Vzhod moramo torej prouc®' * Katoliški Ukrajinci vzhodne#9 obreda imajo v Bö. Airesu kapelo na pn rapaligiie št. 760, tri kvadre od cerkv Čudodelne svetinje (Medalla Milagrosal’ Tam si lahko pri katoliški maši P vzhodnem obredu v staroslovenskem le_ ziku. Ob nedeljah tudi tam lahko za<10k stiš nedeljski dolžnosti. Tam moreš vs9fl dan tudi prejeti sv. obhajilo po vzhodnem obredu, to je sveto Hostijo, pomočeno sveto Rešnjo Kri. Kapelo oskrbujejo re' dovniki bazilijanci, ki ti bodo vse P9' drobnosti razložili, če prosiš. — Vse t velja tudi o kapeli katoliških Rus® vzhodnega obreda v ulici Güemes s ' 2962, blizu Plaza Italia. Oskrbujejo 1 jezuiti; njih predstojnik je p. de ReglS^ ki je bil prej ravnatelj Ruskega kato" liškega zavoda (Russicum) v Rimu. VaV in vzljubiti. Proučevati ga moramo iz lyijig in iz osebnih stikov. Za zedinjenje moramo moliti, stalno in redno moliti. Gre za skoro dvesto mi-ijonov Slovanov, ki jim morajo naše molitve pomagati, da se z nami zedinijo Y eni in edini Kristusovi Cerkvi. Marija y Fatimi obljubila, da se b0 Rusija edinila. To je pa odvisno tudi od nas m od naših molitev. Odvisno je pa tudi od naših svetih mas in obhajil, ki jih darujmo v ta namen. l In zlasti darujmo za zedinjenje svoje e.iesno ali dušno trpljenje in svoje pro-^ voljne odpovedi in žrtve. Bog hoče, av se vse, kar pomaga pri zveličanju mi8, rodi iz trpljenja, ki ga Bog pošlje, n iz človekovih prostovoljnih žrtev in napovedi. . Truditi se moramo, da si pridobimo m ohranimo zaupanje pravoslavnih. Zato moramo spoštovati in ceniti vse, kar majo božjega in Kristusovega. Spošto-ati moramo poštenost njihovega miš-Jenja in hotenja, čeprav sta včasi sama Po sebi zmotni. Dopovedati jim moramo, a ce se priključijo vsenarodni Kristusovi ^erkvi, jim ne b0 treba prelomiti s svojo Preteklostjo in jo obsojati. Samo dopol-’I* jo bodo morali in obnoviti vezi edi-osti in ljubezni, ki so se po tuji krivdi Pretrgale. Katoličani moramo pripravljati pot a.zedinjenje v ponižni ljubezni, ki pri-aJa od Svetega Duha. Ponižno se mo-amo zavedati, da smo popolnoma brez astnih zaslug člani vesoljne Kristusove Cerkve. Da n. pr. nismo vsi Slo- em;i postali protestantje, ja zasluga asti Habsburžanov, ki so v Avstriji osledno izpeljali protireformacijo. (Ta-rat v Avstriji ni bilo narodnostnega vPrašanja.) ŠKOF SLOMŠEK IN DELO ZA ZEDINJENJE . Naš veliki dušni pastir, kulturni de-ayec in škof Anton Martin Slomšek je elo ljubil sveto Cerkev. Že kot voditelj ahovnega življenja v celovškem semo-TCu je bogoslovce navduševal za mi-'Jonsko delo. V posebni knjižici je Slo-encem priporočal misijone, z’asti Ba-,a^°Ve- Kot škof je rad dal odpustnico ahovnikom, ki so se priglasili za Bara- č. g. Ilca nova maša (26. XII. 1951) v Rimu po vzhodnem obredu govo novo ustanovljeno škofijo. Dejal je, da so misijonarji poseben blagoslov božji za škofijo, ki jih je dala. Posebno je pa plemeniti Slomšek ljubil vzhodne Slovane in je zato zelo častil in slavil slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Globoko je razumeval njune namene in njuno delo. Leta 1848 je papež Pij IX. izdal okrožnico, v kateri je vabil na delo za zedinjenje pravoslavnih. Ko se je polegla v Avstriji revolucija, je škof Slomšek v ta papežev namen ustanovil leta 1851 „Bratovščino sv. Cirila in Metoda“, ki je bila leto nato potrjena iz Rima. Njeni udje bi naj vsak dan molili en očenaš in zdravomarijo in dostavili: Sveti Ciril in Metod, prosita za nas! Duhovniki naj bi na spominski dan sv. Cirila in Metoda darovali za zedinjenje sveto mašo, drugi udje pa sveto obhajilo. Bratovščina se je pod gorečim in modrim Slomškovim vodstvom odlično razvijala. Razširila se je ne samo med Slovenci, ampak tudi med Hrvati, Čehi, Slovaki, katoliškimi Ukrajinci v Galiciji in med Madžari. Podobna bratovščina se je ustanovila tudi med avstr. Nemci. Pred Slomškovo smrtjo je Bratovščina štela že 70.000 udov. Škoda, da je pozneje zelo nazadovala. Lani je papež Pij XII. izdal posebno pismo ob stoletnici njene ustanovitve, v katerem poveličuje njene zasluge za katoliško Cerkev. Leta 1891 se je pa ustanovilo „Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije“ s sedežem na moravskem Velehradu, ki stoji blizu starega Velehrada, kjer je sv. Metod pokopan. Leta 1921 se je Apostolstvu priključila Slomškova „Bratovščina sv. Cirila in Metoda“, ker ima Apostolstvo isti cilj, le da je bolj na široko zasnovano. Slovencem se je zelo priljubilo in je med njimi zelo uspešno delovalo. Izdajalo je mesečnik „Kraljestvo božje“, ki ga je urejeval in večinoma sam pisal svetov- no znani poznavalec krščanskega Vzhod ’ ljubljanski vseučiliški profesor dr. Grivec, ki je strokovnjaško raziskal opisal tudi življenje sv. Cirila in Meto in panonsko-slovenskega kneza K01'^ ’ Metodovega zvestega učenca in s0<\v lavca, ki je stoloval v Blatogradu 1 Gradu sredi močvirja) ob Blatnem J zeru, v sedanji zahodni Ogrski. Katoliški Slovenci imamo torej tu ' ti dve lepi in važni nalogi: Prvič, “‘Lg, vpišemo v Apostolstvo sv. Cirila in J"., toda in po njegovih pravilih in nav0<\jj-molimo, delamo in prispevamo za zed njenje vzhodnih Slovanov. Drugič Pa> , redno in goreče opravljamo od cerKvan. oblasti potrjeno molitev, da bi bil ®'0l7n šek proglašen za blaženega, saj je prvi začel med Slovenci in drugimi K toliškimi Slovani z delom za cerkve zedinjenje. Dr. Franc Jaklič BREZMADEŽNA DEVICA MARIJA! MI, TVOJI SLUŽABNIKI IN SINOVI SVETE* KATOLIŠKE CERKVE, TRDNO ZAUPAMO V TVOJE MOGOČNO VARSTVO. ZATO TE PONIŽNO PROSIMO: IZPROSI OD BOGA SVETEGA DUHA OBILJE NJEGOVIH DAROV ZA NAŠE BRATE, KI SO LOČENI OD EDINOSTI CERKVE. NAJ JIH RAZSVETLI POŽIVLJAJOČA MILOST, DA SE VRNEJO V NAROČJE KATOLIŠKE CERKVE POD NEZMOTLJIVO VODSTVO RIMSKEGA PAPEŽA NAJVIŠJEGA PASTIRJA IN UČITELJA NA ZEMLJI NAJ SE ODKRITOSRČNO ZDRUŽIJO Z NAMI V ENI VERI IN LJUBEZNI, DA BODO SKUPAJ Z NAMI SLAVILI PRESVETO TROJICO IN OBENEM SKA-ZOVALI ZDAJ IN VEKOMAJ ČAST TUDI TEBI, NEZMOTLJIVO VODSTVO RIMSKEGA PAPEŽA, NAJ- Cerkvena molitev za zedinjenje komunizem na kitajskem K.tejci s0 največji narod na svetu, tmi 1 se,I13,lenujejo država v centru, cen-vsn nf “ržava, okrog katere se sučejo ‘ an °d zaveznikov, ki so jim „ aJCI očitali, da so prepustili Japon-(jj, nemške koncesije v Šantungu, se je ',.an Jatsen zares postavil na stran uni.Roditeljev v Moskvi. Le-ti eo 1919 kat na k'taiski narod manifest, v .. o^oni so izjavili, da se odpovedo veem j.]“0, . °stim in koncesijam, ki da jih je 0 fsRi. caristični režim nepravično izsilil ofi tV i-fcke. Sovjetska vlada, želeč biti gi oijelno priznana od Kitajske, je po-a,a Posebno misijo, ki se je sporazu-jono .s ®un Jatsenom in 26. januarja rac ' lzt^a ,v Šanghaju posebno dekla-da‘J0- V tej deklaraciji se izrecno pov-str>1Ja’ se komunizem in sovjetski ei-g ’R1 ne Moreta vpeljati na Kitajskem. V v ,lsIu te deklaracije noben ruski sveto-n’ smel delati propagande za ko-»«em. Ruski svetovalci naj bi jim le ta«a?aH organizirati partijo kuomin-g m vojsko. Seveda se tega niso dol-nia Casa držali, marveč so kmalu več ali jj "P Prikrito začeli širiti komunistično nn'?!oglj°' Dr. Sun Jatsen je bil za pre-me, -u Cele Kitajske, brez razlike posa-oik ni" kategorij naroda. Bil je nasprot-v ir *azredne borbe, nasprotnik sistema, )j]- atereM bi eni izvrševali oblast in iz-,lji ,C(:Vaii druge od oblasti. On ni hotel ature proletariata. ZAČETKI IN RAZVOJ KITAJSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE Razvoj komunistične partije na Kitajskem se je začel in nadaljeval mimo Sun Jatsena. Takoj po prvi svetovni vojni so se začeli organizirati kitajski marksistični izobraženci ne le v kitajskih kolonijah v Parizu, Berlinu, Moskvi, marveč prav tako po vseh važnejših mestih Kitajske. Najvažnejša je bila marksistična edinica v Šanghaju, ki jo je vodil čen Tušju. Ta kitajski literat velikega kova je že leta 1919 vpeljal komunizem na kitajska tla. Julija meseca 1921 je bil v Šanghaju prvi kongres kitajske komunistične partije. Sedanji predsednik Maocetung je bil med ustanovitelji partije. Tretji kongres kitajske komunistične partije leta 1923 je odločil, da bodo komunisti sodelovali s kuomintangom v borbi proti generalom severne Kitajske. Tako so se člani komunistične partije udeležili prvega narodnega kongresa kuomintanga leta 1924. Toda ta povezanost kuomintanga s komunistično partijo ni dolgo časa trajala. Že na kuomintangškem kongresu meseca januarja 1926 so č’iani kuomintanga opozarjali ruske svetovalce, naj ne propagirajo komunizma na kitajskih tleh. Popolni razdor pa se je izvršil šele naslednje leto, ko je vodil borbo Č£fn Kajšek in je s svojo vlado že postal gospodar položaja v jangcekjanski dolini in v centralni Kitajski. Avgusta meseca 1927 se je dvajseta armija uprla in se podredila komunističnemu vodstvu. Kitajska je s tem postala druga država na svetu, ki je svojo komunistično revolucijo opirala na rdečo armijo. Komunistična partija je začela med izobraženci in meščanskimi krogi. Začetek je bil zelo skromen, člani le maloštevilni. Leta 1927 pa je bil položaj komunistov na Kitajskem že kar močan. Imeli so že 60.000 članov, med katerimi je bil0 30.000 delavcev. Že tedaj je Maocetung spoznal, da se bo moralo kitajsko komunistično gibanje nekoliko oddaljiti od taktike evropskih revolucionar- nih gibanj. Dočim so se v Evropi opirali izključno na delavski sloj, je on uvidel potrebo, da skuša pritegniti tudi kmečki sloj. Kajti na Kitajskem je preko 80 % prebivalstva kmetov. Takoj po ločitvi od kuomintanga so se komunistične čete začele zbirati v provinciji Kiangsi, na čije južnem deliu smo slovenski ilazaristi pred dobrimi tremi leti začeli takozvani „Baragov misijon“. Prav na teritoriju sedanjega „Baragovega misijona“ so se komunisti prvič za dalj časa utrdili in vojaško organizirali. Oba sedanja voditelja Mao-cctung in Chu-Teh sta že tamkaj vodila vsak svoje čete. Veliki letaki rdečih generalov so čez noč preplavili od komunistov okupirano Kitajsko 30. maja 1930 so se zastopniki razni malih „sovjetskih distriktov“ zbrali Šanghaju na tajni konferenci. Tedaj 6.° sklenili, da bodo obsežnejše zborovanj imeli na svobodnem teritoriju. To zboro vanje se je vršilo od 7. do 23. novenibr^ 1931 v Žvejčinu, g' vzpostavili komunistično hoMreVeč so sestavek razširil, če bi „ Podati ves zgodovinski potek do-, kov- Zato pogtejmo nekoliko le še, j 0 so se komunisti zadržali v Kitajsko-dr?0n. vojui in kakšno je njihovo za-sko ic'1]’’ °^kar so gospodarji vse kitaj- CILJI KITAJSKEGA KOMUNIZMA V BORBI Z JAPONCI stA0m™istigni končni cilj je, vzpo-viti univerzalno človeško družbo brez zredov in brez držav. Seveda tega cilja mo ^01-6!0 neposredno doseči, marveč raJo vedno upoštevati dane razmere. Pov ^'tajskem komunisti že od vsega j cetka poudarjajo narodne koristi, ker el ,^’^ajskih srcih nacionalizem zelo j .oko zakoreninjen. Vendar to pou- iskre-*JC -naron sistematično vsa verstva, zlasti P» katoliško Cerkev uničiti. , i vo ^eto iso komunisti naravnost šol aZ°Vali’ mwaj0 kiti katoliške 6 odprte. Istočasno pa so nalagali šni °,ilne ^avke in pošiljali na katoliške Va,® komunistične učitelje, ki so pouče-ve' krezbožen materializem in smešili kat0!-»; začetku eo na vsa usta hvalili fis • s^e s'rotišnice, obenem pa so kon- rnf lra. Premoženja in zemljo, ki so si-kat7ra_ produkcijo. Tuji misijonarji eo Penalisti in špijoni; treba jih je kon-ai^rati v mestih, da se jih laže nad-(i„ . ‘ Kitajski duhovniki so jim le iz-k *11' Paraziti, ki jih je treba prisiliti MPduktivnemu delu. Že prvo leto se je nik8^0 'dP^ajado« da so kitajske duhov-jjo^.fnostavno vrgli na ceeto. Če so du-sov-,-1 sprejemali miloščino za rerkev, P”> izkoriščevalci ljudstva itd. lišk ^rug* fazi se je preganjanje kato-več“ Cerkve vse bolj stopnjevalo. V vse šn’i* 'n®1' so začeli konfiscirati cerkve, prj ’ S'rotišnice, bolnišnice itd. Dobro so in fiav?'d napad na katoliške univerze končno vse spravili pod državno PisihV°' ^Se Pogostejši so bili v časo-liškn. yaPadi na razne direktorje kato-sn • .d» na profesorje, škofe itd. Začel hjido izgon tujih misijonarjev, ki tako dpi ° napreduje, da je danes le manjši ti s rni1s.1'j°narjev še na Kitajskem in še zj ‘ ° . P° jetnišnicah ali pa pazno nadeni v njihovih stanovanjih. LOČENA „KITAJSKA CERKEV“ Že prvo leto so začeli komunisti akcijo, da bi ločili kitajske katoUčane od katoliške Cerkve. Kljub posameznim od- svojo akcijo niso uspeM. Zato ustanavljajo po katoliških župnijah posebne komiteje, kamor pošiljajo svoje zaupnike, med njimi celo protestante, da bi na ta način pripravili katoličane za odpad od Cerkve. Upajmo in molimo, da bi se zgodilo baš nasprotno! Andrej Prebil CM Takle je prišel frančiškan o. Bernard Druetto iz rdeče Kine v Hong Kong. (Sliko je poslal dr. J. J.) padom duhovnikov, bogoslovcev in katoličanov, moremo reči, da komunisti s ŠE VEDNO V KOMUNISTIČNEM RAJU Kako je pod rdečimi v „Baragovem misijonu“, nam v pismu z dne 20. aprila popisuje (v previdnem slogu) dekan tega misijona g. France Jereb CM, ki je še edini od šestih slovenskih misijonarjev tamkaj do danes ostal. Takole piše: Pri nas zadnje tedne uganjamo silno „bacilsko gonjo“ in se vsak dan posvetujemo, kako bi ta mrčes naredili neškodljiv. Pa tudi 'po bogatem stricu krepko udrihamo. Ta žavba vsaj za čas zborovanja pomaga, da pozabimo na revščino in davke, ki naraščajo kot reke v teh deževnih mesecih. Tudi javne sodbe in pošiljanje škodljivih elementov na oni svet po svoje odvrača pozornost od sitnega vprašanja o vsakdanjem rižu. „Pet naglavnih grehov“ Toda lačei^ biti je bolj varno, kot pa sit. Tri mesece smo poslušali pridige o potratnem življenju in marsikdo je radi ' snedenosti šel na ričet. To je prvi izmed petih naglavnih grehov. Drugi je izmikanje pri davkih, ki je tudi poslal precej trgovcev v zapor. Tretji podkupa-vanje uradnikov, četrti špekuliranje s cenami, peti pa poneverjenje ali zloraba državne imovine. Tisti, ki smo po končani žehti še ostali zunaj ječ, smo o veliki noči dobili odvezo od vseh grehov. Tako sedaj ali preganjamo bacile, ali pa se posvetujemo, kako bi čimbolj uspešno obdavčili vse hiše. Trenutno' je najboljši dokaz, da si napreden, če te vpišejo v mužiko — kitajsko (rusko-kitajsko) prijateljsko društvo. Ne spuste vsakega v ta blaženi ceh; mene n. pr. še niso, kar se mi za malo zdi. Že dva meseca sem pridno študiram ruščino po učbenikih, ki mi jih je poslal br. Ciril, in si laskam, da ne brez uspeha. Enega gori naštetih naglavnih grehov bi pa le tudi meni kmalu napntiM. O priliki nekega shoda pri nas so tovariši začeli brskati po moji opravi. Ko se mi je zdelo, da stvar že presega vljudnost obiskovalcev, eem jih kar na kratko ustavil. Kako so porasli. „Mi smo vlada! Ti se upiraš!“ — „Upirati se vam, je moja dolžnost,“ sem rekel. — „Kdo ti je to rekel?“ — „Policija!“ — „Torej ti ne priznaš naše oblasti,“ so renčali. — „Oblast je samo ena,‘s® rekel, ,,a ima veliko organov. Pohfj’T mi je ponovno naročila, da sem jaz a tujec pristojen samo v njeno Pocfr°£* ’ da nihče drug ne sme delati tu preisK" ali si kaj izposoditi. Pojdite najprej in se zmenite glede kompetence P® menoj.“ To jih je ustavilo, a jeza jih je ®.e trla. Iskali so željno kak corpus deli®1 ’ in naenkrat eden zmagoslavno vzklik®?' „Ali veš, da je potratnost eden najvecj1 zločinov?“ — „Sem nekaj slišal,“ oatf nem in se na tihem čudim, kam spet p6® taco moli. — „Poglej tele prazne škatlj|?( žveplenk na oknu,“ mi pokaže tovariš-„To je potrata, ki j0 bo treba kaz®?' vati.“ Na vsa usta sem se zasmejal > začel napo) v šali dokazovati, da z ^ liko porabo žveplenk dajem zaslužka de* lavcem in trgovcem in torej vršim dobr® socialno delo. Ha, kako so odprli registre svoje učenosti o načrtnem £°' spodarstvu! Ko so začeli delati za®1 hude konkluzije, sem tudi jaz postal j® rist. „Stojte, bratje! Povejte mi najprej’ koliko žveplenk sme kadilec porabit*’ recimo na mesec?“ — „Ni nič določeno, so rekli. — Sem že govoril kot sodnik-„Ali veste, v kolikem času sem jaz V°'. rabil tele žveplenke?“ — Poraz je b1 občuten. „Nič hudega, prijatelji,“ sel® jih tolažil. „Ampak mene je zadelo, k ste rekli, da se upiram oblasti. Izvolit® mi napisati svoja imena. Bom šel pa Ja? na policijo vprašat, kako je glede P/1" stojnosti z menoj. Jaz bi bil rad v W’1,1-z vsemi.“ — „Ne, ne, ne,“ so se izmik®1, in rinili ven kot tisti judovski koz®’ ki jih je naš Gospod pozval, naj vržejo kamen na grešnico. Boj za kapelo A ker že govorim o sebi, še malo P°' trpite z mojo nevljudnostjo. Od srede m®?' ca pa do velike srede sem imel še druga®6 neprijetne čase. Mestna oblast se je ®9 vsak način hotela polastiti naše kapel®-Najprej bi jo hotela za večerno šolo zS naš del mesta. Pojasnil sem jim, da ®e gre samo za to, da bi bila kapela vsak? jutro kot svinjak, ki ga je treba skidati, ampak da za čas šole jaz tudi ne more®1 ii Dekan „Baragovega misijona“ g. Franc Jereb CM, ki ga vidimo na gornji sliki v sredi med misijonarjema čč. gg. Wolbankom in Kopačem in ki mu je, kot razberemo iz tu objavljenega njegovega pisma doslej še uspelo vzdržati se pod rdečimi na Kitajskem, je slavil 3. julija letošnjega leta svoj srebrni poklicni jubilej, to je, petindvajsetletnico vstopa v Misijonsko drubo sv. Vincencija, istega dne pa tudi 20 letnico svojega mašniškega posvečenja. G. misijonarju, ki je že 18. leto na Kitajskem, k jubilejema misijonski prijatelji okrog „Katoliških misijonov“, ki jim je bil nekaj časa v domovini tudi urednik, iskreno častitamo in mu želimo še veliko večjih jubilejev — med Kitajci. teva e ra(h trušča. Moje delo pa zah-se m!ru in zbranosti. Odnehali eo, jaz n»u%f .° zahvalil sv. Jožefu, ki sem so ^tnost naprtil. A čez nekaj dni P ish z drugo kljuko. „Sedaj je čitanje in poslušanje časopisov obvezno, da pridejo ljudski možgani v pravi tir. Kaj menim jaz?“ Zelo lepo, sem potrdil. „A nimama pripravnega prostora. Vaša kapela bi bila pa kot nalašč.“ Pa smo bili tam, kot pređ tednom! Zopet ista vojska. Le da so mi tokrat namigavaM na pomoč policije. Nisem se vdal in policajske duše tudi še ni bilo naokrog. V tretje gre rado, sem vzdihnik Res so prihruli po tihi nedelji tovariši omenjenega urada in z najslajšimi obrazi prosili, da bi jim prepustil kapelo samo za tisti popoldan. Vreme je slabo, zborovanje pa izredno. Vdal sem se. Par dni potem ista prošnja in zagotovila. Zopet sem privolil, češ ker je izredno. Tretjič in četrtič so me o zborovanju samo še obvestili, ne več prosili. „A, vi mislite, da je kapela sedaj vaša,“ sem renčal. Po zborovanju sem jim tepo povedal, da je to preveč redno, naj si poiščejo drug prostor. Vsi so poslušali, rekel pa nihče nič. Par dni za tem so že dopoldne oznanjali sosedom shod za popoldne — pri nas. Vse za vse, sem rekel, zaklenil kapelo in sobe in po kosilu šel na sprehod. Ko se na večer vrnem, je bilo dvorišče polno zborovalcev, ki so prišli notri skozi čenovo hišico. Najprej ugotovim, da vrat niso nikjer utomili; potem naženem paglavce, ki so se obešali po vratih in oknih, in se začnem molče sprehajati med zborovalci. Z obrazom, kot huda ura, kajpak. To je bilo na veliko sredo in od tedaj jih ni bilo več blizu. Dva dni pozneje zvem, da imajo že drug proetor za večerno šolo, čitalnico in drugo. Lahko si mislite, kako od srca sem prepeval alelujo! Praznična maša in popoldanski blagoslov sta za sedanje razmere še kar dobro obiskana. Slabe novice iz središča misijona Iz središča naše škofije, Kanchows. imam s’iabe novice. O škofu, ki je v ječi, ne zvedo nič več, še manj o obeh duhovnikih. Trem zaprtim se je pridružil še četrti kristjan. Sestre od prvega marca dalje ne morejo več iz bolnišnic, noben duhovnik pa ne do njih. Sirote iz siro-tišča morejo na prošnjo iti k nedeljski maši, a pod vodstvom državnih varuhov. Ti se pa med službo božjo obnašajo kot barabe, pomenkujejo, reže in kade. Iz Cirilove hiše (t. j. Šanghaja) so mi pred kratkim poslali na moje poizvedovanje o položaju na severnem Kitajskem, francosko pisano pismo (ali morda le del pisma). Nihče ni podpisan in tudi ne povedan čas in kraj. Po vsebini in slogu pa sklepam, da je pisal najbrž kak naš kitajski sobrat, ki mora biti prokuri znan. Kar dobesedno Pre' vedem: Razmere v Severni Kitajski „Razmere katoliškega misijona v Tiencinu (notranje) So se sedaj obrn«® na dobro. Generalni vikar čao se je P?' polnoma spreobrnil. Pred nedavnim J vso noč klečal pred Najsvetejšim in Pra jel izredne milosti. Sedaj odločno in P°' gumno brani sv. vero in pravi nau»-Ne boji se več nobenih žrtev. Za nas,^ njegov zgled velika tolažba. Večina duhovnikov sledi generalnemu vikarju >n postajajo bolj pogumni kot doslej. Toda med njimi jih je nekaj, ki so zelo ,.na' predni“. Ti sodelujejo z naprednimi veT' niki in napadajo sv. vero. Odkar se J® generalni vikar spreobrnil, so še bo*J zakrknjeni V prestolnici (Peking) je pet velik'*1 cerkva v rokah rdečih oz. naprednih vernikov. Vse druge cerkve so pa proste J11 v miru. Povsod po prestolici je še mogoce opravljati sv. maše. Zlasti redovniki so silno delavni: pridigajo, spovedujejo in dele sv. zakramente številnim vernikom; Vsi duhovniki in verniki, ki so biM vržen* v ječe, so še notri. Nič ni mogoče zve” deti o njih. Pred nedavnim so bili are' tirani trije bratje maristi iz njihove?3 zavoda v Šali pri Pekingu ter bili hud° mučeni. Hoteli so izsiliti od njih denar-Vrhovni predstojnik „Gospodovih md; čencev“ (družba kitajskih duhovnikov, k* jo je ustanovil prvi kitajski delegat Co-stantini, sedaj tajnik De propagand3 Pide) je bil vržen v ječo prejšnji mese®-Veliko semenišče (regionalno eemeniš®6 za provinco Hopeh) v Šali pri Pekin?u> še vedno puste pri miru. Letos je v njej3 90 teologov, ki študirajo kot po navad1. Na splošno so verniki v prestolici 3® bolj goreči kot prej. Od onih, ki so zasl' v zmoto se jih je veMko že spreobrnil0. Sedaj je vsakega 24. v mesecu slovesna sv. maša v čast Mariji Pomočnici kristjanov pri salezijancih. Vsakokrat se zbere veliko vernikov, duhovnikov in škofov, ki pri tej maši prosijo Marijinega varstva. Cerkvica je vedno prepolna, a večina mora še ostati na dvorišču, pa j'. tudi zima in hud mraz ne oplaši. Zlast' \ ;ien razmerah moremo videti, kako j® vera živa. Molite za kitajske duhovnik® in v=rnike, da bodo ostali Bogu zvesti v teh silnih preizkušnjah.“ v RDEČIH KREMPLJIH Objavljamo zanimivi pismi mons. Vifr^a in dr. J. Janeža o „zadnjih dne-n čaotunga“ in naših misijonarjev na Ä1tajskem. mons. kerec poroča Predragi in prečastiti g. Lenček! a ^a®_e ljubeznivo pismo z dne 27. 5. 'n včeraj z velikim veseljem prejel. l®;° me je ganilo tudi obvestilo, da nam očete v tej veliki bedi in zapuščenosti kn 15ut^ naalo gmotno na pomoč. Vse, do'l .mo dobili, nam bo zelo dobro-srč 'n za vse se vam naprej pri-Hq110 zahvaljai«n°. Od Kunminga do k-,11? Konga, smo porabili 35 milijonov on^®kih dolarjev (en kitajski dolar je . ü nongkongških dolarjev), posojilo, ki k/J1 ?a najel od pariških misijonarjev, no 6ri^n ®edaj moram vračati. Naše sta-v vanje in prehrana tukaj nas mnogo s c stane kakor pa v notranjosti. Ker s»«0 •Y,Se izgubili, razen ubogih cap, ki ne 0 J'*1 imeli na sebi, in še te vse strgajoč Umazane in ušive od komunistične j ee’ seni moral nakupiti takoj prve v,i eVe vsem malo obleke in obuvala, da zgledali kakor capini. Naš arest je bil zelo krut in s0 ko-hu.?lsti z nami nečloveško poetopali, iotJfo ,^ai{or Pa z drugimi aretiranci in nad' se 8 teni malo maščevati n . kitovo nezvestobo do rdeče inter-■ona!«, kar so nam večkrat omenili. Neustrašenost naših misijonarjev kj ^Pnniladi lanskega leta so nam rekli: gpi r 1)0 Prostovoljno pred majnikom od-°db ^1* ne ^om° delali dosti težav pri Voli U’ .^dor pa ne bo hotel prosto-PreJf° ?diti, bo po majniku moral dosti l9Kn ti- Jaz sem že itak 17. oktobra Sest s zgubil svobodo in sem bil ločen od Š£jner jn zdravnika ter od svoje duhov-I(u 6 .In interniran v glavnem mestu dal Zdravniku in sestram sem pa den 3 Prosto, da se lahko umaknejo, pre-Snenw-d® zapora. Toda hoteli so po-HaVn svojega Pastirja in zvesti ostati skra • :°m svete Cerkve in vztrajati do tudi ji njužnosti in s tem dati lep zgled uomačemu kleru in svojim domačim soredovnicam ter kristjanom. Ostali so in delovali sorazmerno še dobro in mirno. Interniran v Kunmingu 9. januarja 1951 so hoteli mene obdolžiti velikega zločina in me s tem ali na smrt a!d na daljšo ječo obsoditi, a se jim ni posrečilo. V salonu škofijske palače, kjer sem bil interniran, so med našim kosilom polili kake tri litre svinjske krvi, zraven pa položili nekega policijskega špijona, da je tam zdihoval, jadikoval in klical ma pomoč; gruča poMcajev z orožjem je bila skrita med drevjem na vrtu in tudi fotograf je že bil pripravljen v notranjosti škofije. Ko smo mi kosilo odpravili in šli iz obed-nice, je namišljeni ranjenec klical policijo na pomoč, ki je takoj nastopila in nas peljala v salon k razliti krvi. Šef „'Gestapovcev" Tin Jiin čang je takoj nastopil z izpraševanjem, grozili z revolverjem v roki, nas pretepal in tolkel z revolverjem po glavi, da sem bil že ves otečen in obunkan po čelu in ob sencih; silil je, da priznam in podpišem, da sem nedolžnega človeka pretepel do bruhanja krvi. Ker nisem hotel priznati in zraven še dokazal, da je ta č!ovek čisto zdrav, lepe rdeče barve, da ima normalen puls, itd. in da noben človek, ki bi izbruhal tako količino krvi, več ne bi bil živ, ta se pa dobro počuti kljub vsemu hlinjenju in jadikovanju, je zagrozil, da če ne priznam, se bo maščeval nad mojimi rojaki, in ko sem mu končno jasno in odločno povedal, da na nobeno laž ne pristanem, tudi če bo de’al radi tega krivice mojim rojakom, me je zaprl, še preje Pa fotografiral, mene in dva druga pariška misijonarja, ki sta trpela z menoj isto usodo in odpovedala priznanje in podpis. Konec čaotunga Gotovo je telegrafiral v Čaotung na policijo, kajti 10. januarja so obkolili bolnišnico in naredili preiskavo in zaprli sestre in zdravnika. Za to dejstvo sem jaz po strani zvedel še’ie 16. januarja in sem na vse strani potom Majcena v Macao da’i poročati vam in domačim. V takem dopisovanju so nam naši gobavci dobro služili in često pomagali. Po enem in pol mesečnem zaporu so stvari v čaotungu tako daleč prišle, da je policija bila prisiljena odvesti nedolžno zaprte sestre in zdravnika v Kunming. Istočasno pa šo izgnali iz cele prefekture _ vse tuje misijonarje Slovence in Italijane, kamiMjance in kamilijanke iz Hveitsheja in drugih meet, kjer so de-loväli. Tudi za prihod kamilijancev sem en dan naprej zvedel po gobavcih, ki so stvar iz čaotunga poročali svojim sotrpinom v Kunming in ti meni v zapor. Trpljenje v Kiuuningu V Kunmingu so ločili Slovence od Italijanov, te zadnje so naselili v nekem lepem hotelu in jim daM povelje vložit* prišnjo za odhod; prosto so hodili P° mestu. Naše sestre in zdravnika _ bo P? pod stražo pripeljali v zapor na škofu1’ kjer sem bil jaz in nadškof s petimi sv0' jimi misijonarji zaprti. Jaz sem bil svoji sobi v prvem nadstropju, sestre * zdravnika so pa naselili v drugo nad' stopje, kjer je bil zaprt nadškof in drlj! gi njegovi misijonarji. Zdravnika so dali v sobo nasproti nadškofa, prednico P® nad mojo sobo, druge štiri so Pa ra pomanjkanja sob zaprli skupno v škofovo zasebno kapelico. 9. marca je bil nadškof s tremi drU' gimi izgnan in so nato razdelili štiri se* stre po dve in dve v eno sobo. I ' fä P! I« I® al I ,-V. :>'U Sil s •IS» % 'S & k >: ». 5>' mm * tS j ® + f? - »K# * .«;»• > n m $$ n m | S m i* a ut-m if II f H Ur«; •fj i I I® Š Ä A «a f! I 'ä m & ■Ü 1 1 m fe s® K ft : ® AT j- A Ä ^ 1 ES 5£ ’ ® 'A H -A / N, il s®: ‘ ® i II J a TAsfeiif-p ■ II-«rti -fflf iissirS ■«■fr *6 «S '51 ! I S»3t k ’ ii"i k a?. ’ , -(3;'pK«}wft tj ae Žalostna srečanja Pričelo se je pravo mučenje nad nami. Jaz sem že itak od začetka bil Prl' moran delati par ur na dan, in sice* sem moral prati stranišče, pometati hoo' nike in stopnice ter nositi hrano drug11*1 jetnikom v drugo nadstropje do hodnik8' potem ee pa izgubiti, kajti vojaki so j1J? stregli v sobo. Ker se nismo smeli vi' deti ali srečati med seboj, še manj P8 govoriti, tako nismo vedeli drug za dr°' gega, kaj počenjajo z nami in kako s® kateri počuti. Vendar sem takoj iz k8?' lanja doktorja vedel, da je že tukaj, ,in sem na drugi dan podkupil stražar}8' da mi ni ubranil čistiti stranišča Jn hodnik v drugem nadstropju ravno istem času, ko je stražnik vodil jetnik® na stranišče. Oblekel sem si rdeči in pridno ribal tla, ko so jih posam1® gnali na stranišče; tako so oni vid®1? mene in jaz nje. Včasih eem tudi zap®1 kako sloyensko pesmico v sobo, da j prednica lahk0 sem še tukaj. slišala in zvedela, Strahovanje Njim so grozili pri preiskavah, ^a bodo mene pobili, meni so pa govorili e usmrtitvi doktorja in prednice. Ko s° me dobro zdelali in sem se prav čen vrnil v sobo, sem si zapel: „Marija 8 Tebi, uboge reve, mi zapuščeni vpijem0; Komaj je prednica slišala moj glas ^ slovensko pesem, je takoj našla načiH' da to sporoči z lističem drugim v celi®®’ „Monsinjor je še živ, sem ga slišal8 peti „Marija, k Tebi, uboge reve“--.-Ker mi je policija prepovedala peti, 1® zopet poročala zdravniku: „Morda s° onsinjorja že ubili, ker ni več glasu iz njegove eiice“... Tako smo bili vedn0 v strahu drug za rugcga. Demoralizirali so nas tudi z vednim mu-enjem in izpraševanjem, z vednimi obsodbami jpuc pred vrati. Posebno ponoči, ko bi bilo potreb-0 spati, so se v večjih skupinah zbirali sedaj pred J*0 pred drugo celico in uprizarjali javne k sodbe, da nas s tem niso pustili počivati in da j.1 .strli naš odpor. Hrano smo drago plačevali Panskim misijonarjem, ki so nam res junaško in 6lo dobro stregli, a mi nismo dobili morda četrtine 8a, kar so nam pošiljali; vojaki-policaji so sami Pojedli našo hrano, nam so pa dajali ostanke svoje rane. Posebno so s tem mučili prednico in iskali seine, da bi tudi ona znorela, kakor se jim je o posrečilo doslej z drugimi redovnicami in mb i^^rji. Tuintam so se zbrali višji oficirji, nas oolzevali z novimi zločini, ki so jih baje odkrili, r nam grozili s temi ali onimi kaznimi, da bi vas bolj mučili in demoralizirali. Luč so nam dali asih premočno, da so nam kvarili ne samo spale. ampak tudi oči, včasih pa naredili temo in a?potali pred vrati, tako da “flfi res bilo za znoreti, 0 bi nas božja pomoč ne branila čudovito. i Tako je šlo mesec za mesecem in ni bilo videti nca. Molil sem noč in dan, postil se od prvega _venta (]0 velike noči, ponoči vstajal in se mrtvi-lil z rokami na križu, da bi se nas Bog usmi- ln skrajšal to trpljenje, vsaj sestram in zdrav-tnt’ ^er zaSe nisem upal rešitve, človeka znajo Ko zmešati in ga tako utruditi, da večkrat misli, .res vsega kriv, kar ga dolžijo. Neka zdravila esajo v hrano, da človeku uničijo možgane. Naše sorece molitve in molitve onih v zaledju za nas b^ .Prostovoljna pokora, to nam je dalo posebno zJo pomoč, da smo vse junaško prenesli. Obsodba Končno je Bog uslišal našo pronšjo. Na Veliki se t k 0k popodne so nas vse zbrali v sobi o s^o prednice, tudi mene so iz prvega nadstropja _ Peljali gor. in tam nam ie bila nrečitana ob- rr' PAcie « sodba: Konstantina, Katarina, Kerec Po(W PivM \H «id U\l>*t UV£>''W W*k Inr C«tli.d«» •M «n »gr irf puMi.ifv nn<( prupiitf^nd* tv l«> wi' fbi' Bwton e « Mvc 'nnmidt, Hi,y. i", • T'm uaa. tbnn Mtvtw von t.|! j ‘■.-irtl-VA Ai’fVrt.T l'V thV lo}' f'n- ti.'Vipit.vl tt.-.b'.wd* üw* peiiplv' ,-<( t'b.wutMjt "wie it »•« ih*1 pufu.A. v a* v Vflvlt'i t. rv.uifiJ. il>c mtwi.ii jtcrw'nnvl ! ... | f Vi’-x r.ix rtwahh- of tciwvtrtv', Monsienor Joseph • wm ««•, r »;>'»' iv» .., t »tu jwcpiir «v.> K€reC ' ;».;»• ptM\Mtnv«d tfa'»tuw ! .•mmpi C\>TMt»otkn.i SaMM*,- Y Uj'.e’ ihiv.vto »«Jtififer ei Mir V.booi;' >»* in. I kej$ j .'n.k■ •ii'K'VK’« KMittäMif :io t iw.JuHg -and Kuviflwkf» ! .(ni«uisu V> \ft*r.«dU ihej, <*4v «hv»UrAl J»M . httrty Wl tbo <.>rn*.>kfcu ■ **»1 («MM Ohm,- 4«m1 *»• IVrtWW Ox siiti'i'A htd; r . >d io toyttlofr id'-'t*oi|nuij*yk IlwAiOj' wiUt >li< t\.f Sclnioi SnicrA n-iW tidtt .ipjili^l tu tn'.it'Vv. uk.- j Kl Uralt, *ffl O. lohn thr>' Ch.l'KAj wilh . Jtn«t, He »*> «aprUed f«w ‘wunkT • ToM-b.i»nn.i;v.'' ..ndj "httlwNn-ing (M»* .j •lAvian vp-- llfr. and .hnn WAI> *\iJi|d,i.,n ihn Ihc iu^» Wl'J 'irvriu-*s; bit.n'. '.Ait.l,. 'nv»!'-\v}| Dr. John Jan« '\w\d Kvn ^i.itnivot we Swfwhup * .'Sotlo;; 1-M- w«tW **»V .l'ltp'.'j S yiiMovNJ'iv .•loW.'Al.'-y. vbit >Vw-yj 5 .Ä>-, •> p, r.ny.f. *Vii*' «ii.iyivi.iiyv'l s Viokkov i,'j ihriv. }l K, iJ, J.iJi'n ) j;»v. VniV,'« 8 ■“bv.-.ni ;.iini'i-v. i .■»«■«■ - u»>| K .'•.».‘k hir; .tln.'vj Ä .... . ..... ... irirnl ir» CiwAMUiuiM Qinu. sv.>>ir.d l.‘ Dt» Vnw k-ArU'Ai wWrodv • k.-' v ;ri*«v ttrorr k-utt'ii w)lir»«t« I. .U .... •'i'-'- tuf' U. A\, •iw good «kf.ljlff CtdWMr >y-n,i.t (:• l*. . Ol ?l\, lA ,|p li.v ., ■.••■o. i.j ..i.*|\»-gl:n-v .vbvriA j v’^a^oslovanski podaniki, sestra Jo'Cp ^erec> Janez Janež, Rous Katarina, xvertc ^ f.eza> Hüda Drofenik in Marija Jerebič so se pe-bn lj® epijonstvom, sprejemali v svojo bolnišnico ndite, lečili bandite, dajali banditom zdravila ;td'1d ut %■* f-t.WW ... fHA'id.; miku rf*v v-.MAJiUn» .. ........ j vtorid War II. i 1 >'.:«\1. < }{ir>ijt.‘}• t IVu^iIv» li .1 .,.1. Siiter Conrtantina .. In K wouving. Sivinr ir> S tinn nnd t>*. j nun« k»‘te Afijivn' «• y'ln«-,!. iioUvir tA huidl' «ikird i« g irHlividokl *i>.Wn» vi«*« dni«»;' S ’ w»'i’ ftrvpr »ItvtvtMj to l'r i l.vwd. ’ g ln ih*!/- itiL, h.ipv' »4 fnrniinrv, » ih» » >(miw tour iniwv muurii« % Av/idi (!Wap 1 j»4\ nai( fflv> ll«»>i ,«) H. d»' 1(».ir>.!Av. t Duiiny \!mi (f(iw i(,/ry m«iv I ilw. » i-1"!' t,u>U A' (ln- 'niilu vv,' | ap4 ti'pl t/,wv diMiJi'i; pv «P -j idil'iWiii.- Ivi».!« in,>).iii, «! i!:v . I'gi.-Ahly Dnfin.; i'n n‘.i i li./:»' ■■•fetv m rt pi‘.'\i',i,.l n- »inn, .v ni ’VVllT f1V I..Jh.f•lil.)/ tl,.|d.. ,, i ..thnw * 11''•'•. VVn «vAdb-iik 'i.'A • ■anuvsyiymiiUMj lin vtovivHA ni thi'i' ««»»M t'"'««* »u hp ny*'iii if tov;' i !.!*.• ij IrntHni vitre »h. lortg pi’rUAjr uf}' »jnt'Miniiluj;., >J f)li' »KVlll vi .S".'. -i v p 1 iiindJ S/»." H>o\r mJtl' . |ii. •• ■ • >b»M , ločila izgnati te sovražnike iz dežele, in tekom 5 dni morajo zapustiti glavno mesto Kunming, tekom 1 meseca dni pa biti izven državne meje...“ Na Veliki petek so časopisi prinesli ta odlok ljudske vlad.e, in policija je skozi tri dni objavljala naš izgon in vabila prebivalstvo, naj se oglasi na policiji, ako kdo ima kaj proti tem tujim vohunom, itd. Na samo Veliko noč so prednico ponoči tako zmučili, da zjutraj ob desetih, ko so klicali mene in njo na zunanji oddelek policije, kjer sva morala podati podatke in imena vseh za dobitev potnega lista, ni vedela, zakaj jo kličejo ven, in ko sva se na stopnicah srečala in slišala policaja, da se ne smeva pogovarjati, ampak slediti mu tiho, me je ves čas od-zadaj prosila: „Dajte mi odvezo, ker me bodo ustrelili... dajte mi odvezo, ker me bodo usmrtili“... Radi pomiritive sem ji dal na poti zasilno odvezo, zraven pa ji zagotavljal, naj se ne boji, da bomo jutri odpotovali... Ni hotela verjeti, dokler nisva popoldne ob treh na istem uradu plačala potne liste. Izgon Kristjani so slišali govoriti, da bodo povabili vse šole in capine po mestu, da bi nas zasmehovali in s kamni obsipali na poti od ječe do kolodvora. Bal sem -se res, da ne bi kaj takega naredili, in sem ce’io noč molil, naj nas Bog reši vsega hudega pred človeškimi zvermi. Zjutraj so nas še enkrat do gole kože preiskali, vzeli sestram redovniške prstane, zdravniku pa osem ameriških dolarjev, ki so bili zakonito priglašeni, in nato so nas ütirje oboroženi oficirji in eno vojaško oblečen0 dekle spremili na kolodvor. Kristjani so obdali cesto in kolodvor in bili pripravljeni nastopiti, ako bi nam kdo hotel kaj hudega narediti. Ko smo imeli kupljene lističe in stali v čakalnici, so policisti izginili od nas, ne da bi nam kaj povedali, če smo prosti ali ne, in če smemo med seboj govoriti. Mi smo stali tihi, se gledali med seboj in s kristjani, ki so molče okrog nas stali in se solzili. Svobodni Čez nekaj časa nas je postaje-načelnik poklical, naj gremo v vagon, in ko smo zavzeli naše prostore, smo še vedno tihi sedeli, ker nismo vedeli, če ni kakega vohuna med ljudstvom. Vlak je odšel in vse je govorilo in pričelo Jes in piti čaj. Mi smo malo naokoM P ' gledali, in videli, da smo sami, in sm začeli govoriti. Tako smo vedeli, da s nas proste pustili. Naročili smo si hran.,j kajti bila smo še tešči, ter jedli *n P1» čaj, si kupovali sadje, ljudstvo °‘cr^g nas se je pa tudi veselilo naše svobo in družbe. Ko smo proti večeru dosp6^ na konec železnice v Čani, smo se fesI] bali, ako bi nas ondotna policija inlC _ nalogo sprejeti in v določene Pr0,j store čez noč poriniti. Toda nikogar ij bilo na kolodvor, zato smo si pois**® hotel in dobro večerjo naročili. Dok^* je takoj poiskal brivca, da mu je obn' ječi zraslo brado in postrigel lase. lz' gledal je res že kot kak kriminalc. L0' kalna policija je prišla zapisat goste hotelu in nam rekla, če bi se nam k»J dogodilo in bi j0 potrebovali, naj se Prl. demo priglasit, drugače pa naj le mirn ostanemo in počivamo. To je bilo vse-Zavedli smo se, da je Bog zmešal namene naših sovražnikov in so nas nao* rali pustiti proste v svet. Tudi na nas® potne liste niso dali nobenega znaka, dft smo kaznjenci in da smo bili v ječi >n izgnani; izgledalo je tako, kot da smü prostovoljni popotniki, ki se vračam0 domov. To nam je odvalilo velik kam01! od srca; po tolikem trpljenju smo b11 vsaj na poti prosti in smo lahko PoCl' vali tam, kjer smo hoteli, in jedli, kar smo hoteli. Druge novice našega potovanja v drugem pismu. Lepe pozdrave Vam in vsem misijonskim prijateljem pošiljam v ime' nu vseh čaotunških izgnancev. Jožef Kerec NAZAJ V EVROPO! Zadnjikrat s Kitajske, v kateri j® 30 let deloval v neizmerno čast Bogu, ’ rast Cerkve in v slavo slovenskemu ua' rodu, nam je misijonar Jožef Kerec pisa’ dne 3. julija iz Hong Konga. Kratk® javlja odhod cele skupine s temile besedami: JUTRI ODHAJAM Z G. GEDERJE^ IN SESTRAMI V RIM IN NATO J FRANCIJO. Potujemo na nekem itah' janskem prikrojenem bombniku; 30 misijonarjev in misijonark nas je. MISIJONSKI ZDRAVNIK JE PA ŽENA NOVEM MISIJONU, ves vesel i» Ä ,^a se njepov misijonski poklic "adaljuje NA KITAJSKEM. ^Prejmite vdane misijonske pozdra-v« «d Vaših rojakov! DR. JANEŽ ZAKLJUČUJE dn .^r.^a Pričakujete dolgih štorij o godkih v čaotungu. Prefektura je uni-n ?a’. Vsi tujci že izven Kine, nas so za ize1 ^ niesecev zaprli in končno sodili z nr5- oa ves zapadni svet jiačin° opazuje dogodke v Kini, na vsak Zorni ,ej° stopiti na mednarodno pohodni00’ hočejo v UNO, vedo, da je svo-irdni SVe-^ Pretežno krščanski, in žive v bodil teri-’ Se bo ta svet nekoč osva-vel v 1CaP1'talizma ter naj bi ta svet ži-Piso i 0,Pptici prepričan, da rdeči banditi Ha, j] ann jim slika seveda ni bila všeč! Slikal sen* reveža pri vratih bolnišnice. Jim ni bn° všeč, saj pri njih vendar ni ne bogatinov ne revežev, so že zdavnaj vse v globok® luknje zmetali... Toda vse slike so bn® resnične, imel sem na razpolago kar tri aparate, vse so bile moje delo. Zaključek čaotunskih pisem Moje zadnje pismo za KM je nosilo datum 1. 8. 1951. O dogodkih poznej® nisem pisal in se mi ne zdi potrebno. Končujem vrsto čaotunskih pisem, ki s0 bila le paberki iz našega življenja, n® kronika. Življenje mons. Kereca, ki le lani praznoval 30 letnico misijonskeg3 dola v Kini, in sester, ki so letos v zap°' rih praznovale 15 letnico prihoda v čao-timski misijon, se ne da popisati v zur-nalističnem stilu kronike in bi bilo za našo misijonsko zgodovino prav, o ni1*1 ob priliki napisati to, kar res zaslužijo-Monsignorju kot sestram sem osebn° hvaležen, da so me sprejeli v svoj misijon, da sem smel živeti v prelepih skriv- nostih misijonskega življenja, da sem smel biti deležen dela ljubezni do bližnjega. Poiieg tega so mi pa vsi ves čas bili osebno tako dobri, kot to le slovensko srce zna biti! Mislim, mislim... . Težko je gledati podrtije, težko je misliti, da je uničen cvetoč misijon, da smo izgubili z velikimi žrtvami zgrajeno bolnišnjco_ Kraji, v katerih smo delali, s° še v vsakem oziru puščava, ogromna Puščava brez cvetja in sem ga le na vrtu nase bolnišnice našel, čeprav so bile to Pretežno krizanteme. Zgodovina Cerkve Je nepretrgana veriga bojev. V bojih se vfste zmage in porazi. Izgube bole, a mso vzrok za malodušje, vsaj nam kato-'jcanom ne, ker imamo veliko zagotovilo, a je Cerkev zidana na skali. Pred dvajsetimi leti sem maja zašel v 4 mesečni urest. Ko sem prišel na svobodo, sem bil Pri akademski frančiškanski maši. Krat-v° pridigo o Cerkvi je pater takole kon-Sal: Naj že počn0 to in tako, prišel bo ko bo kot Noetova barka varno Plavala po razburkanem morju; okrog Je Pa se bodo premetavali v valovih uindri brez ministrov, prestola brez ,. jev in taka podobna šara (h kateri 1 Pridigar sam po 20 letih prav gotovo e Palice brez maršalov dodal...) Poslanstvo in sreča misijonskega zdravnika j. Počivam, uživam velikodušno gosto-JUbje salezijancev in včasih prebiram i . J'Ke. Med temi imam tudi sodobno .rureijo. V njej avtor med vrsticami Se: „Lord Moynihan je rekel: kirurg lev^a 'rnei;* orlovsko oko, žensko roko in ki Je, srce> sam pa bi dodal še osebnost, p Y oolniku vzbuja upanje in zaupanje.“ „“Pisani misijonski zdravnik misli, da še raa ne k* kilo napačno h temu dodati ^it Xer,0 v Boga, pa bi bi'o tako, kot sem „,a ’ ko sem na univerzi imel v rokah p v° kirurško knjigo, v kateri pravi rre; Medicinec je najsrečnejše bitje haiS^etu: B°ga vidi po stvarstvu spre-,Jail se in sme z Njim slaviti nedeljsko tr0 stvarjenja! ■B°ng Kong, 31. maja 1952. r'čujoče slike tu in levo nam je podel J5180*1 teh vrstic s svojega novega Okroga. Prosil nas je, da odslej nikjer ne navajamo njegovega imena. Zato bomo v bodoče označevali tega našega misijonarja z besedami „naš misijonski zdravnik“. — Slika levo kaže Čang Kaj Šek-ovo palačo v Taipei-u na Formozi. Slika zgoraj predstavlja našega misijonskega zdravnika (s črnimi očali) v novem misijonu, slika spodaj r>a tipično kitajsko poslopje na Formozi. V Hong Kongu je 29. junija 1952 imel novo mašo slovenski salezijanec g. Stanko Pavlin, častitamo! PISMO S FORMOZE Formoza, 13. juMja 1952. Slišal sem, da še ni mnogo Slovencev zašlo na Formozo. Težave za dokumente so še težje kot nekdaj za Kino. Zahotelo ee mi je tja, poskusil sem srečo in v par dneh že imel vse potrebno za obisk For-moze. Nekdanji znanci iz nacionalne Kine so me prijazno sprejeli v Ki-Longu, trgovskem pristanišču otoka. Leži na severu in je kakih 50 km oddaljeno od glavnega mesta Formoze in svobodne Kine — Taipei. Na otoku živi trenutno okrog 10,000.000 ljudi. Ob koncu vojne so Japonci mora'd zapustiti otok, katerega so imeli v krepkih rokah 51 let. Pred Japonci So bili Holandci gospodarji otoka. Med prebivalstvom danes le te/ko vidiš Japonca. Večina prebivalcev je že davno emigriralo iz južne Kitajske in govore jezik nekoliko sličen onemu v Amoy. Nihče noče biti Kitajec in mi vsakdo trdi, da je Formožan, da so okupirani od Kitajcev, neredko odkrito zaupajo, da si Japoncev žele, ker je b“ red, ker niso bili sebični, itd.... Nacionalni Kitajci so popolni gospo' darji položaja. Mi pripovedujejo, da Je vsa Azija nemirna, da rdeči razsajajo na Filipinih, v Indokini, Birmaniji, Malapi Sijamu, na Japonskem in drugod, ter s ponosom povedo, da je edino Formoza otok miru na Daljnem Vzhodu, da na otoku ni enega bandita, ne navadnega, ne rdečega. Ko pogovor zanese na kitajski kontinent, se razgovor kmala konča. Menda se zavedajo, kdo ga Je zgubil in kaj je zgubil... Misijonarjenje je med japonsko za-sedbo bilo zelo omejeno in težavno. Sedanji gospodarji otoka so širokogrudno odprli vrata misijonarjem. Dvorezni prn jugu otoka vodijo španski dominikanci in ameriški maryknollci. Vsi so pridn® na delu, zavedajoč se važnosti otoka danes in v bodoče. Formoza ee mi zdi biser Azije. Vet otok je v večnem zelenju, polnem ro* in cvetja. Formoza je otok večne V01' mladi. Vse se mi zdi mlado, polno žaljenja. Se mi zdi, da vse živi za eno vročo željo: 600 milijonom dati svobodo in vero v enega Boga! Misijonski zdravnik Koromandija - stalinlandija? Njega dni je svet na sploh govoril, Pisal in misMl o Indiji kot o obljubljeni deželi. V naših dneh pa ee je pravljični Ca^ tega mogočnega trikotnega polotoka v Indijskem Oceanu razblinil skoraj pov- tja dol do zadnjih vaških predstavnikov, morda prav na mejah same džungle ali ob vhodih v nedostopne krajine zame-g'iene in večne zamrzle Himalaje. sem. Nemajhno zaslugo pri tem izkazo-^anju pristne resničnosti prastare zi- VOLITVE eike zapadne kulture ima prav •"itanski lev, ki je bil po zadnji gotovo zadnji vojni v ^jarsičem ubral povsem nova pota, na morda zaradi svoje staroeti, a v esnici vse bolj zaradi isvoje krepke Premetenosti, krepost, ki bi v resnici so bolj pristajala lisjaku kot levu. Ta- 0 se je namerilo, da je britanska kro-a pred leti odložila naslov „cesarja In-*1°“, priznala to deželo za samostojno epubliko, a si hkrati znala zadržati Jeno gospodarsko in drugačno priza-evnost za svoje koristi, ko jo je vkljuj- 1 a v svoj „comenwelth“. Včerajšnji oku-pator, ki mu navkljub vsemu gre mnogo skrenega priznanja za uveljavljenje okuj zgledne civilizacije v kraljestvu eez noč prelevil v zaveznika, ki mu pa eveda ni bilo vseeno, kakšna b0 poli-ena oblika vladavine v novi državi: od Tn drugačne državne oblike nove Med Gangesom in Bramaputro, se Nova republika je v začetku letošnje pomladi doživljala že svoje druge valitve. Državna ustava jih namreč ukazuje vsako četrto leto. Prave demokratske volitve pa so, kot pravijo, mogoče samo tam, kjer se v poštenem boju z listki ali s kroglicami, ki jih volilec, ne da bi vedel za njih resnično vsebino, oddaja v zapečatene nabiralnike, spoprimejo volilmi kandidati vseh obstoječih demokratskih strank. T0 načelo je tudi mladi indski republiki nad vse sveto. Zato so se že v drugo v zgodovini m’iade države na volitvah za predsednika republike, pa za predstavnike v obeh zbornicah udarile vse obstoječe stranke, med njimi „najbolj demokratska od vseh“ — komunistična. KITAJSKA , . J® prav gotovo mnogo zavisi britan-'i 1 pdas pri Združenih na . pri Združenih narodih, kjer je v danes hindustanski predstavnik še dno na slepo glasova1! za svojega si-t .c*)?Sa gospodarja, kadar mu seveda ls^1 ni drugače velel... s, indija si je kot republika (samo-" ' °jna je nedvomno krepkejša angleška br'Zj’ k?*" Pa Prej Po „poročnikih indijske ’^ade“ okupirana) na zunaj vzdela Padnoevropsko obleko, kakršne so bili jplanji voditelji, ki jih je po večini inoijt v j°1?1 Oksford, že od mladih nog vajeni .deželi vse svobode — v domovini Hen rit- V Be svoooue — v uomuvuu xie„-jj .a jIII. in zgledno visokih genijev, a Je Willdam Shakespeare. Z zapadno mokratsko politično državno obliko pa L y. novo državo prišli tudi vsi veliki in mnllv.PrilaBtki takšne oblike; za široke Veri°Z1Ce morda najprivlačnejši, ker pač narn^ dokoliko diši po teatru, ki je vsem °«om sveta od davnih dni pri srcu, j,.',Ve> se pravi: svobodne volitve od dsednika republike, obeh zbornic, pa _ ^ . "'«Madras -MVIjafUC!zafu} \ Banqalost V V •|Pondicne»|ij ^Mikcrin Zemljevid Indijskega polotoka z obema novima državama, Indijq in mohamedanskim Pakistanom (levo in desno zgoraj) I’okoj.ni Mahatma Gandhi, ki je svoje življenje posvetil in žrtvoval dvigu in osamosvojitvi Indije PREROKI SO SE UŠTELI Zgodovina izkazuje, da preroki nikoli niso imeli lahke naloge. Najmanj pa politični preroki. Kajti drži prav zares, da običajne miselne sklepe č'ovek še nekako lahko podredi logičnim ukazom, političnih napovedi pa gotove ne. če kdaj in kje, tole trditev so potrdile letošnje volitve v Indiji. V tistih predvolilnih mesecih, ko so posamezne stranke začele s svojo propagando, ki povsod po svetu trosi toliko nepotrebnega denarja in ljudem le preveč krade skop0 odmerjeni čas, so resni i indski i svetovni politični preroki, ki vedno največ in najbolje naprej vedo, dokazovali in prepričevali ves svet, da komunistični glasovi v Indiji ne sežejo čez skromno število nekaterih tisočev, kar bi bilo spričo tristo milijonov ljudi, ki stoletja in tisočletja sem žive pod Himalajo, manj kot nič. človeku pa, ki „rdečkarje“, njih namere, njih kovarstva in prizadevnost pozna, takšno dokazovanje prav zares ni seglo do srca. Izkazalo se je namreč, da je nekaj borih mesecev neutrudne, prepričljive in včasih tudi nasilne propagande zadostovalo, pa so g’iasovi komunističnih kandidatov porasli, v nekaterih okrajih porasli tako zelo, da je celo najbolj treznim zapr*0 sapo. Kdor si je bil ta rdeči „čudež“ ze vnaprej predstavljal — za tiste, ki so k°' munizem okušali na lastni koži, takšni zmaga pač ne predstavlja noben čudež-— je prav gotovo navkljub indski tesnobi, ki ni prav nič iz trte izvita, saj g*e zdaj tam za krepko resne stvari, težko skril nasmeh, ki se je sam od sebe Prl' vil na lice ob pog’iedu na farizejsko začudenje nekaterih svetovljanov in uče-njakov svetovne politike, ki so si v osupli živčnosti pulili lase, med tem k0 So se volilne skrinjice bolj in bolj P0*' nile z rdečimi listki... NEVARNOST KOMUNIZMA No, sreča (trde, kateri so prej g0^0." rili, da komunisti v Indiji niso niti miš-11» kaj šele računa vredni), sreča, da niso prišli do vlade in do predsedstva republike; nekaj deset stolic več v obeh zbornicah pa slednjič nič ne pomeni..- ob prihodnjih volitvah, čez štiri leta, bodo prav gotovo leteli... Varljivo, goljufno, neplodno upanj6 človeka, ki vidi resnico, pa si zakriv^ oči pred njo in v temi slepote sam sem dopoveduje, da je resnica v resnic* takšna, kakršno bi si bil on želel, ne Pa kot po resnici je. Ampak resnica očitne; samo zakrivanje oči strahopetnih zmedencev je ne bo spremenilo. R®3' niča pa je danes v Indiji prekruta, ds bi si svet oči pred njo zakrival: komunistični poslanci v obeh zbornicah s° precej omajali štiriletne mlade stolic® bramanskim in budističnim starodavnj-kom, ki se ne morejo in ne morejo spr*' jazniti z mislijo, da je živi, resnični, Jo?e Visarjonovič Dzugasvili, tudi Štab** imenovan, močnejši od nikdar žive Brah-me ali že mrtvega in samo še v käme***** podobah prisotnega Budhe. Pozabljal0 morda, ali pa se nočejo domisliti, da Ma° Tse-jeve gauleiterske rdeče horde stol® danes prav pred vrati same Indije, 118 oni strani Himalaje, v „nepristopni“ **' betanski trdnjavi. Zatiskajo si menda ušesa pred dokaj določnim grmenjem *z Vietnama, ki sega s svojo tesnobo noter do Novega Delhija in do Kalkute; da im8 pa Birma že skoraj pol komunistično vlado, se jim ne zdi računov vredno-•• In pravijo: ob prihodnjih volitvah se b° spremenilo vse! Resen človek, ki mu ni vseeno tole kaj čudno razširjanje rdeče Miselnosti P° vseh kontinentih, pa se bo ob vsem tem s skrbjo vprašal: bodo ^omunisti res čakali še štiri leta ?... Kazvoj svetovnih dogodkov, — do danes gredo na vso nesrečo vsi do zadnjega v komunistični prid, tudi tale dokaj čudna jgra slepih miši, ki jo Washington in Dremelj igrata na Koreji — obljublja vse kaj drugega! MUŠICE NAD KALUŽO , Vsa Indija se danes zdi kot stoječa, Kalužna voda, kjer so se zaplodile na vid neznatne, brljave mušice, ki jih nihče k Mari ne jemlje, kot je pri kalužah na BPloh običaj. Pa se nameri, da se te čudne mušice plode bolj in bolj; kar čez noč, K° si je bil človek mislil najmanj, se sprevržejo v strupene letalce smrti, ki Prelete deželo in trosijo pogin. Kdo se Ph bo ubranil? Močvara je rodila svoje, »nedolžne“ mušice pa so opravile svoj nel. Takšna in nič drugačna je v Indiji s komunizmom. Še pred leti se nihče ni Menil zanj, res, še na predvečer letošnjih volitev so se mu pokroviteljsko nasmihali, zdaj pa najresnejši voditelji trepečejo pred njim. Tesnoba je segla ne več samo v domačo politiko, marveč še vse bolj v indsko narodno zavest samo, vsaj med odločujočimi eloji je mogoče govoriti o nji. Naj je bil že Spengler zapisal, ali ne, resnica je taista, da so sleherni kulturi, pa naj bo trdna in silna še tako, dnevi šteti; utegne trajati st0 in stoletja, a slednjič ji le udari ura, ko smrti ne uide: použila je bila samo sebe. Tedaj pač ne oetane drugo, kot da jo „pokopljejo“ ali pa sežejo po nje vstajenju, po zapadnjaško bi dejali: renesansa. Narodi, ki to edino možno operacijo svoje duhovne obolelosti prezrö, bodo prej ali slej izginili; nič jih več ne oživi. NEODPORNOST INDSKE KULTURE Bojazen se loti resnega opazovalca indskih razmer, posebe še dandanašnjih, da se bo to zadnje prav tej deželi, 0 katere kulturi pesniki, pisatelji in znanstveniki že skoraj niso našli več besed v svetovnih besednjakih, da bi jo z nji- Jawaharlal Nehru, indijski ministrski predsednik, in njegova sestra, Madame Pandit, indijska ambasadorica v Združenih državah, s Trumanom •lumm Dr. Rajendra Prasad, predsednik indijske republike mi dovolj visoko postavili, namerilo. Kajti indska kultura, njena verstva, nje>-sposko prekrižala roke in se zadovoljila, da bo živela od obresti tega, kar si je na narodna duša sama, že napol mumija, vse to je skoraj na las podobno ka- Liaquat Ali Kahn, ministrski predsednik druge indijske države, mohamedanskega Pakistana, s svojo že.no menim templom, ki pod težo stoletij si' lijo bolj V zemljo kot pa v nebo. Naj se pesniki prizadevajo še tako, naj pravljičarji bajajo še tako, kamen ne more govoriti in mumija že ne zmore koraka več. Morda bi utegnilo vse to, vsaj na vid, izkazovati še kako tenjo življenja, a le prav kratek duh se bo s takšno bežn° senco zadovoljil, žalostno od vsega najbolj pa je to, da ee je Indija zadovolji13’ zaprla oči, zatisnila ušesa in se vsa pr®' dala varljivemu snu, med tem ko so se v nji sami in okrog nje dogajale velike stvari, ki so le premnogokrat na vrat na nos postavile vse, kar so stoletja velikega nanesla. Njega dni, kaj daleč je že to, vs° Indi svojo kulturo dvignili do taksne vrtoglavice, da so celo na samo GrčiJ0 vplivaM s svojo vedo in s svojim mo' droslovjem šestih sistemov; nu, tod Pa se je pot indske kulture tudi končala-Indijska visoka kasta, ki ima na skrbi kulturo svojega naroda, je prav po izgradila. Pozabili pa so ti plemenitnik* pri vsem tem, da v kulturi ne napredovati pomeni nazadovati. Kharma j1*1 je položil v nekakšen neploden fatalizem; volili so rajši počitek namesto dela, tuje vpade, namesto vojne-Tako je prišlo, da so mirnq prenašali slehernega tujca, ki se mu je zahotel0 izkrcati se na zlatih obalah in z mečem v roki seči po indijskem bogastvu. Ves svet že drugo stoletje pretresaj0 silni socialni pretresi. Indija pa še d3' nes, ko je že samostojna, nenehno oznanja, po svoji veri in po svojih modrijanih že naravnost dolgočasno ponavlj3 nujno potrebnost, od vekov posvečen0 zakonitost treh ali štirih kast, sociala1 red, ki ga menda živ krst na svetu ne more spremeniti. Res, stoječa, kalužna voda, močvara» ki se na» površju ne zgane. Pa vendar v njenem dnu vre in se gib’ije. Nedavne volitve so to izpričale. Majhen pomladnj vetrc je zadostoval, da so se grobovi odprli in je gniloba siknila na dan v P°' dobi krepko žilave komunistične mise1' nosti, ki si danes brez posebnega truda osvaja najnižje, a najštevilnejše kaste- Težko je zatrditi, s kakšno naglic° bo rdeča poplava zalivala Indijo. A že se bodo stvari odvijale, kot se zdaj, pač ne bo dolgo več, ko bo Indija nov kremeljski satelit. REŠITEV v KRŠČANSTVU Resnica, ki ji nihče ne bo oporekal, k*.,?6 nedvomno tale: brez trdne brzde scanske miselnosti, brez iskrenega no8 j0varOa nravnih zakonov, brez prave »rodne zavesti, ki se v Indiji razblinja brezštevilnost kast, podkast in pod-* o-podi kast, so vsi še tako plemeniti Pori pokojnega Gandhija in zdajšnje-niinistrskega predsednika Pandit nru-ja, obsojeni na smrt. Indija si zri6??6- za nekaj časa podaljšati svoje v ‘l^snje umiranje, a preteče smrti od-Vrn!l‘» s tem ne bo. n ^^da pa se utegne kaj nenavadnega z^nti, nekaj, česar se najbistrejši eski um ne more domisliti? Ni ga, ki bi se drznil trditi to; a kot katoličani, ki nam je pri srcu Indija kot vsakršna druga dežela, ki je v nevarnosti pred brezbožnim komunizmom, smo prepričani, da ima Bog v svojih večnih načrtih tudi za Indijo že pripravljeno zdravilo. Španski jezuit, oče Ignacio Zabala je zapisal, da „aziatski komunistični blok, če bi prišlo do njega uresničenja, kot ei prizadeva danes Kremelj, pomenja konec sveta...“ Molimo, da bi se ta strahotni opomin resnega poznavalca najskritejših azijskih vprašanj ne uresničil! ALADIN SOCIALNO VPRAŠANJE V INDIJI ko 0^Ia'no vprašanje je vprašanje, kaki Vi variti socialno blaginjo, t. j. da ko !i° Vsem ljudem dobro, oziroma ka v opraviti socialno zlo. Reševanje tega spari.Sanja n* lahka zadeva. Nasprotno v a m.ed najtežja in najbolj zamotana ropi sanja celo v visoko civilizirani Ev-šan; KaH° sH'no zamotano pa je to vpra-sj k®, v Izven evropskih pokrajinah, to niki • k° laishnio. Številna pisma naših Jonarjev nam to tudi potrjujejo. njdpri sestavku si hočemo na kratko dann, soclalne razmere v Indiji, ki je jon»£uena 'zmed najbolj važnih misi-k'h pokrajin. He hom0 se spuščali v zgodovino niti Socini0rn° Proučevali vzrokov za težke in m-11!6 razmere v Indiji. Tudi evropski slu- abski osvojevalci imajo mnogo zakrivi Za ^Rno revščino in velikanske ■'iudstv’u S° Se td. še en vzrok moramo kagt . P° indijskih nazorih visoke deine niso smele obdelovati zemlje. To stam S-° PrePUŠčali izključno nižjim ka-Ker *n pa onim> ki s0 bili izven kast. z pa teh ni bilo dovolj za obdelovanje °*3(ielaä Za^° os^ai° toliko zemlje ne- JE NAPRAVIL GANDHI? P°časan-e’ k’ srno zg°raj naslikali, se to ifl1 'zPreminja. Glavne zasluge za Parna3 • ailatma Gandhi, doslej največji tadijp111’ P°iitični in ideološki voditelj li2acif- Prosili smo ga, da nam p0 ,j° 0Piše njih tiskarno in nje pomen. lal nam je tale zanimiv popis: je Vprašate glede tukajšnje tiskarne. y Prav dobra, posebno glede kakovosti. pogledu spada med najboljše v ti ,1J1> in to ne samo med katoMškimi arnarni. Toda pri tem jaz nimam not-delo6 zas^uSe» ker pač jaz s tehničnim Uto-111 In poslovanjem nimam opravka. Voiet del° v njej je nadziranje knjigo-,Xai uprava mesečnikov ter deloma in v a naa'K publikacij. Vse drugo delo tla sa odgovornost je v rokah oziroma be]^aiP®nih ravnatelja, p. Jacquemotte-a, nipgVSkeea iezuita. Uspeh tiskarne in kij ?anašnji ugled v Indiji je skoraj iz-Znan”a • za.K*uSa njegovega strokovnega vap, Ja in izkustva ter neumornega truda zadnjih 14 let, odkar dela v tiskarni. fina*^ed najvažnejša dela naše tiskarne kov a SeYeda tiskanje verskih mesečni-dii«wev.ij in knjig za verouk itd. v in-šeJ v "Ji •iezikih, a tudi v angleščini, ki je Zadr> n° si,užbeni jezik za vse indijske cent Ve> Posebno znanstvenih ustanov, Pa ,ra ne vlade in trgovskih poslov. Ker h; L.,a uspešno obratovanje tiskarne ne in j.° zadosti, če bi tiskali samo knjige pri as°Pisc verske vsebine, zato smo ntaic°ri)ni tiskati tudi za zunanje odje-deio 6p udi vt° je neke vrste misijonsko za recejšen odstotek našega dela je »ned ZPe .znanstvene uistanove v Indiji, 'tldustP1P’ ^ud' oddelek za znanstveno in °entr i Jsko raziskavanje ministrstva četrta i6 v*ade v Delhiju. Zanj zdaj že stven0 ^..tiskamo vsak mesec znan-j° ra 0 YYv.'j°> Povprečno 90 strani, ter Vkli,, J)oslljarno dobesedno po vsem svetu, Migij„P0, Argentino in sovjetsko Rusijo. je ~vJonski pomen tega zunanjega dela Zarari-+m’ da mi dobivamo ta naročila S°ke v. , £a> ker je naše delo tehnično vn-ljiva akovosti, dobava točna in zanes-spiog ki se zanimajo. SEME ZGLEDA Ko v vlaku vsak razgrne pred seb J papirnati zid tega ali onega ča_sopi® ’ misijonar potegne iz torbe brevir, r tem rožni venec. Tudi kakšno duhov knjigo. Sosedje škilijo na podobi Opazujejo v molitev zatopljenega jonarja. Mu čez ramo skušajo hra ' Morda jih poljub križa ob koncu rožneg venca prijetno iznenadi: saheb je, božen! Včasih že kar nestrpno čakal j kdaj kdaj bo molitev končana. ™ lil sem brevir že v vseh mogočih in v.? sih skoraj nemogočih položajih in kraj' ’ na samotnih džungelskih potih, po P metnih cestah in vaških stezah; na tra vajih, vlakih, avtomobilih in busih; n1^. teč od mraza in paljen od žgočega sonc ’ na vetru in viharju, v rosi in dežju! bajoč se na čolničih in ladjah; na hnU lajskih vrhovih in bengalskih ravnin®' v palačah in glinastih kočah; v berask prislonkih in v predsobah veljakov teg sveta... Sam samcat in od množic o dan. Kako tolažilna je včasih misel, na tem in tem kraju in v takem in kem položaju dozdaj gotovo še nihče Ubožna kapelica v Bengalskem misijonu fe1»' hva’.nic Bogu v čast. Neki -ialec mi in v nn severnob Jeviti 1J^‘ hvalnic Bogu v c; gai i./^tialec mi je v po severno litvj P^an°tah drvečem brzcu po Vs» * ze'. brevir iz rok, ga obrača! ^Zad • n': prebstal, vprašal to in Par m-'le Je vzel ’z zePa PaP'r jn 1 'Minutah v profilu narisal... SEME ŽIVE BESEDE Uiuaj ''a^u s« je vnela silna debata o k°-kojfl •lnu- Med dobro oblečenim sopotnice menH varnostnim stražnikom, ki ee 'Zobra” ravno vračal z dopusta. Pet, šest Vi] u Ze.r>cev je poslušalo. Ko sem opra-tvj ov^Vlr>.80 opazili, da se ob neki trdi-in čalf°i'Jam‘ Obrnili so se proti meni Z°{ al1, kaj bom rekel. Nisem jih rasem m : .V^e.bi Indiji radi vrat zaviM.“ »izročite vlado komunistom!“ PoliCi Zen sopotnika so vsi odobravali. brognPa Je začel verski razgovor. Na slce r S-em 11111 razložil osnovne krščan-takr, Psn,ce; Pripomnil je, da nekako govorijo tudi hindu svete knjige. Vse vere da so eno in isto: le izpremen-Ijiv zunanji lik iste večne resnice... Zanikal sem, dokazoval, on je ugovarjal. Spet sem obrazloži1«. Moral je izstopiti. Zunaj je stopil k oknju in pred množico nadaljeval verski pogovor, dokler se vlak ni odmaknil. Počasi se je obrnil in s sklonjeno glavo odšel proti policijski postaji... Je seme padlo? S petindvajset, tridesetimi možmi se prepeljem čez reko na vaški trg. Kot svoj čas Ljubljančani v Napoleona so domačini zijati vame, nedvomno edinega misijonarja, ki je kdaj stopil na ta otok. Obšel sem glavno naselje. Šel skozi tržišče enkrat, dvakrat, trikrat, še parkrat-Ogovoril tega in onega, dokler se ni pred trgom zbrala gruča mladih ljudi. Pogovarjali smo se o „resnici, ki bo edina človeka rešila“... Seme Resnice! Naj obrodi! V glinasti cerkvici, daleč doli ob indijskem oceanu. Pravkar sem opravit delo, molitve. Vzamem v roko knjigo. Zunaj glasovi. V cerkvi ne sprejemam. Stopim na piano. Braman in pa simpatičen mladenič stojita zunaj. „Got-spod! Moj sin bi te rad videl.“ — Kot tisti Grki, ki so apostola Filipa prosili: ,!Gospod, Jezusa bi radi videli!“ — „Pripeljal sem ga, naj se s teboj pogovori, saj ti z vsemi govoriš, kot včeraj na trgu, ko si se z vsemi pogovarjal.“ Ne-Icaj smo govorili, malo se nasmejali, potem braman naravnost vpraša: „Kaj pa je pravzaprav jedro krščanstva?“ V petih minutah sem mu orisali. Za kaj več ni imel niti volje niti potrpežljivosti. Zamislil se je. Potem je omenil: „O, tudi mi smo verni. Ravno zdaj hočemo ‘Materi’ (strahovita boginja Kali) pozidati dosedanji glinasti tempelj.“ Nasmehnem se: „Kdo pa je ta vaša ‘Mati’? Kdaj in leje je žfvela?“ — Zdaj se je nasmehnil on: „Gospod, ne vem! Kar so praočetje častili, častimo mi! Nikar ne izprašuj! Mi smo nevedni!“... Še kaj smo se pomenili. Kar zadovoljen je bil. V vasi se je kasneje zelo pohva’mo izrazil o obisku. — Še bo prišel na razgovor! Seme ni padlo na skalo. Ga bosta li trnje in osat udušila? Na poti domov. Dve uri se topim na soncu, sedim, čepim, stopicam sem in tja na nasipu. Jadrnice pričakujem. Drobceno dekletce istotako sedi ob reki. Komaj deset, enajst let ji bo. „Kam greš, gospod?“ me nagovori. Začudim se. Ni navada, da bi bengalska dekleta ogovarjala moške, posebno še tujce. „Me poznaš?“ — „O, videla sem te včeraj na bazarju. Skupaj sva se zvečer vračala, pa me na čolnu morda nisi opazil!“ Tudi ta je vedela, da misijonar govori z vsakomur, čemu, seveda ne s’iuti. Izstopila je kasno zvečer na daljnem otoku. Bo vrženo seme kdaj vzklilo? Bog ve! SEME, KI KALI? V velemestu hitim na železniško postajo. Jutranji vlaki bruhajo tisoče v kratkih presledkih po par minut. Ljudem se mudi na delo, v urade, po kupčiji. V trikotu pred tremi postajami mi zapre pot poštni raznašalec. Glavo ima zavito s khaki turbanom. Pogan. Debel zavoj pisem v roki. Nemo se pred menoj spusti na kolena. Pisma položi na tlak, sam pa se z glavo dotakne tal in se s konci prstov dotakne mojih čevljev, potem pa si tako posneti prah nasuje v lase... Množica gleda, hiti mimo, se komaj ^ ve, kaj se dogaja. Poštar je v trenutK^ spet na nogah, čustvo zadovoljstva s mu kaže na licu. Po vojaško pozdravi i odhiti po dolžnostnem potu.. ^ M“. ^ nekoč odkoderkoli padlo seme že khje • Kdo ve ? VOLILI SMO Pa naj kdo reče, da Kharijci n*®11?? družabno zavedni! Od 106.000 volila' upravičencev nas je volilo 103.000. piši so priobčevali marsikakšno smesn na rovaš neukih volilcev. Smejali smo s letaku, na katerem žena z metlo udriha po glavi moža, ki si je drznil voliti pr° . njenemu kandidatu. Neki možak je svoj listek strgal na enajst koscev in v ysaoj skrinjico vrgel po en kos. Tako je h' mož beseda, da bo vsem enajstim Pr®' silcem enako ustregel. Skrinjice in kart so imele razne znake, da so nepismen volilci lahko izbirali brez tuje pomoe'1 Znaki eo bili plug, voli, barka, kolo, 1®" ščerba, koliba, itd.... Nekdo je hotel voliti stranko, ki je imela kot znak drevo-Vzel je od uradnika listek in zunaj volišča zlezel na drevo in listek pritrdi na vrhno vejo! — Kandidat je so na snubili, kot da smo plahe neveste. Df-že’ia se je kar cedila medu njih sladkih obljub. Tukajšnja misijonska postaja je bila nekakšna Meka propagandistov-Trdili so, da kamor bo vel veter od naS’ tja bo šel plaz glasov. To pa zato, ker smo pri okrajnih volitvah sijajno zrna; gali proti levičarjem in je takrat PrV1 vrgel listek v skrinjico misijonar. Kam, so vsi vedeli. Pravijo, da je bila tista skrinjica takoj polna. VoMli so namre? enako tudi vsi muslimani, brezkastn' hindi in kristjani. — ženskam se J. strašansko dobro zdelo, da so bile vsaj enkrat izenačene moškim in so volile večjem številu kot pa moški. Ker je večini zmagal kongres, bodo imeli P1’®' kucuhi pet let hudo naduho, med tem pa upajmo, da zmagata pamet in pošte' nje. Kitajska usoda nam zaenkrat še h odmerjena. Molimo, da nam nikoli ne h°' Stanko Poderžaj D. J- NA POGANSKEM PROŠČENJ^ V mestu je bila ‘mela’... neke vrst® pogansko proščenje. Vsak dan se je Pr?' valilo po glavni mestni ulici do pol m1' lijona ljudi. „Pazite, da se vam ne Prl' j*161"' kakšna neprijetnost, zlasti pa krep-o držite svoj dežnik in pazite na žepno 0' — Opozorilo župnikovo je bilo na v'ßstu. čeprav nisem doživel te vrste znenadenja, se mi je mela le vtisnite v sPomin. n bobov in flancatov se je na- peklo! Na milijone v sladkorju namoče-, .p m okusn0 pečenih lectov in pešt je si v pro^an>b... in Indijci nimajo ravno ni eF.a °kusa! Dišave iz prodajaln sicer jjj8? bile ravno najbolj izbrane, a zadosti bi°ve’ pregnale vsak prehlad, če b>l te mogoč v tej kotleni vročini se-„ ^Pbrskega večera. Počasi so se naži-| .e električne luči in bengalični ognji so ifiJa i ysakovrstno svetlobo. Z mrakom ba^čal krik in vik prodajalcev, zlasti inH.Vsti strani ceete, kamor so privlekli ijsko menežarijo. Vabili in vpili so ti i’i ®Parji“. da je šlo skozi ušesa: kače, ul; *’ ev*’ fakirji, ‘čudeži’ itd. Na koncu kan? Pa ^)'1< »^akeš“ — veliki tempelj, kak °r 80 se Pretakale ljudske množice, ja °r Povodenj, na slavje v čast bogu sanauthu. Jaz sem stopal med njimi. Idil „Odkod pa vi, dragi saheb,“ me pozdravi pretirano vljudni Hindu, v svojem brezhibnem dhotiju in dolgi, beli srajci.. Po vnanjosti sodeč je bil človek višjih kast. — „Tolike množice ne vidite v vaših krajih, kaj ne ? In tolike pobožnosti tudi ne najbrž? — Veste, Indija ima visoko in staro kulturo.“ čakal je, kaj bom odgovoril. „Iskreno povedano, marsikaj čudovitega ima Indija. Komaj čakam, da začnem delati med tem dobrim ljudstvom, ki je tako ubogo. Moji rojaki že nekaj desettetij delajo z velikim uspehom na misijonskih postajah 24. Parganasa.“ S tem sem ga pa izzval, kajti izzivati je moja „slaba“ navada, kadar imam opraviti z nadutimi ljudmi. „Zares ne vem, kaj priganja evropske misijonarje, da prihajajo k nam. Saj je naša vera starejša od vaše; mi Indijci smo imeli že visoko kulturo, ko je bila Evropa še pod vodo... Ne rečem, da krščanska vera ni lepa, a nam Indijcem hinduizem čisto zadostuje! Poleg tega so a v Khariju, sedanjem središču Bengalskega misijona, kjer deluje p. Poderžaj vse vere enako dobre, ker vse vodijo k Bogu, kakor vse reke tečejo v morje.“ „Vesel sem,“ mu odvrnem, „da se Indija resno trudi najti resnico in stremi po Bogu. Kar more človeški razum dobrega povedati o Bogu, so indijski modrijani odkrili... A ni dovolj iskati Boga, treba Ga najti! Za to pa je potrebno, da Bog sam pride človeku naproti in se mu razodene. Vidite, dragi mož, tega vi Indijci nimate — božjega razodetja. Kristus, Sin božji, se Indiji še ni približal pričakoval, da bi mu odgovoril naravnost, po razodetju.“ — Moža je osupnilo. Ni „Toda, vi kristjani ste skrajno nestrpni. Zakaj ne bi na primer vi sprejeli našega verstva, kakor smo mi pripravljeni sprejeti vašega Kristusa? Kristjani ete zelo nestrpni!“ „Imate čisto prav. Mi kristjani smo nestrpni, zato ker je resnica nestrpna in ta ima en sam obraz.“ Moža je pogrelo. Bilo mu je tudi nerodno, ker se je strnila okoli naju množica glav in poslušala debato. Računal sem že, da je prišla ugodna prilika, da nadaljujem, kjer sem pričel, pa se je prav takrat premikala mimo nas ogromna piramida na kolesih, vrhu katere je čepel svečenik s svojimi slugami. Plaz kovanega drobiža se je vsul od časa do časa, med krikom in vikom, proti vrhu. Eden od kovancev se je odbil na vozu in pustil na mojem čelu „čedno“ brazgotino. — Voz so vlekli kuliji na vrveh in vmes divje poskakovali ter metali v zrak vsakovrstne predmete, ki so jim prišli pod roko. Jaz sem krepko držal dežnik in pazil .na žepe. OkoM stoječi so mi smeje pripovedovali, da so ti „človeški konji“ napolnjeni z božjo močjo, zato pa skačejo. Jaz sem med tem pomenljivo pogledal razburjenega sodruga. Ta pa mi je odvrnil, da kulijem tega prepričanja ne smem šteti v zlo, ker so pač ubogi in neuki. — Potem sem se smejal tudi jaz sam... Na potu domov sem videl, kako so policaji budno pazili in se trudili, da ^navdihnjenci“ ne bi koga preveč obraVi na čast bogu Jaganathu, kateremu je bila mela namenjena. RAZNE NOVICE Father Jože Cukale D. J. je bil lansko leto nastavljen na misijonski postaji v Bošontiju, pa tja ni dospel, ker je bolj šibkega zdravja. Letos je bil kon- čnoveljavno iz Seramporja (doživljaj6 v tem mestu je zgoraj tako lepo opisal) prestavljen kot pomočnik rektorja v kal' kutski zavod sv. Lovrenca. Še pred bo' žičem pa nama je s Fr. Demšarjem pisab „Moral bi Vama kaj lepega ali vsaj kaj izpodbudnega ali pametnega zapi' sati za božične praznike, pa se mi je vs® raztreslo in porazgubilo po poti do Kal' kute. Pomislita, da sem danes v KalkutJ v tiskarni salezijancev enostavno vtakni' v žep ključe omar, ki mi jih je zaupal tamkajšnji šef. Kar mi je še sape ostal®» moram porabiti za pevce, ki sem jih na; lovil med kristjani iz Madrasa. Prepeval' bodo angleški, latinski in tamilski, par nemških družin pa bo pelo Stille Nach“' heilige Nacht... Zares, prava katoli' ška skupina“...“ Father Demšarju ni sape zmanjkal® na kharijskih kozjih poteh, temveč S® predstojniki uganili, da jo imamo tukal ob morju sami zadosti. Vzeli so na'1’ zato Father Lojzeta v kolegij sv. Fran' čiška Ksaverija v Kalkuti, kjer kot ‘ndf nister’ pridno meri stopnice. Zdrsal j"’ ne bo tako hitro, ker je hiša nova 'J stopnice iz cementa. Pa se vseeno Fath«* Lojzetu toži po kharijskem blatu. Upa)' mo, da se kmalu vrne! Daj Bog! V enem letu so v Orisi, kjer deluj® naš rojak Father Jože Vizjak, tigri P®' jedli 500 ljudi. P. Jože je še cel! V Bošontiju, kjer Dalmatincu Gabriču pomaga naš Videmčan Broth®. Vidmar, že več let deluje največji riz® mlin vse Bengalije. S tem so ee razm®' re v okraju popolnoma spremenile. De*. se lahko dobi, ljudje uživajo ugodno® ' o katerih prej niti sanjali niso. Tudi J® sijonarjem je pomagano. Dobi se ce®®j, riž, na razpolago so velike zaloge ®^ padkov, ki so izvrsten gnoj za vrto'J.j Plemeniti lastnik je misijonu PoT>x>ev„ajr!ye Ponavljala ono vajo po naje u., ”0» dobri mali Jezus!“ Brez nje jo. 7 ,težko pripraviti kako skupno vaje v« dc!etovaIa j® njena prisotnost, da «a rv,ei-?tek'° v redu- Marijina učiteljica ki ?<7lvevje imela hčerko iste starosti, je vp 01 a Za*’ najbolj trda v razredu in se ,■ n°mer med poukom spala. V materi Vec 1 vzbudila zavist. Ni mogta videti sPor 8 6 Marije. Nekoč je posegla v nek str;u t1^ed oi-roki in Po krivici v silni jipo or1 r.azburjenosti ozmerjala Mari-Vari ,. r®j®° sestro, ki ji je začela ugo-Ptisil '■ padeva se je nadaljevala pred ni .Jonskimi vrati vpričo sosedov, dokler je i2-ls . miroljubna Marijina mati, ki lat; ^a njeni otroci ne smejo de- domovlk°mur težav, in jih je odpeljala dr^i • iJogodek je slabo vplival na vso Sl'a, d°’ kot.je misijonarju potožila go-ve, (laa--Pus^.' otroke v misijon samo, ker Paziy misijonarja ljubita, in da prosi Staj.e .vda kaj_ sličnega ne zgodi več. slej 0fa oči pa je morala za kazen od-nala ü j.'.kot pomočnica doma in je ne-Pazaci 0tilt'.v našo šolo, kar je bil začetek 3oce vonja za prej tako kepo napredu-je bii^6?10 ‘inkovno življenje. A ves spor njena hči ni najboljša in najbolj upoštevana v razredu. Kitajske učenke se ob nastopih najbolj vesele šminkanja in okrasov obleke ter las z raznovrstnimi barvanimi rožami. Cvetje je sploh za kitajsko dekVe in veliko fantov predmet velikega občudovanja. Tudi' Marija je zelo ljubila i:vetje in rada ponavljala: „Kako lepe rože!“ A čutila je hitro, da je mazanje ustnic, nohtov, lic in obrvi zanjo nekaj', česar Jezus ne bo vesel, če delajo to poganke, Bog pomagaj, ona tega ne sme. Marijina mama je imela fin čut za dostojnost. Marijine oblekce so bi'ie zelo lične, iz živo barvanega blaga, a lepo dostojne. Ob praznikih je mama Marijo vedno oblekla v novo krilo z bluzo iz lepega blaga v cvetju in ji nadela nove copatke iz rožnatega blaga, ker čevljev Kitajke na splošno še ne poznajo. Marija je (rada pripovedovala: „Ob’iekla sem novo obleko. Mama je naročila. Za obisk pri Jezusu se moramo obleči v najlepšo obleko!“ Mama jo je nič hudega sluteč tudi za številne poganske praznike oblačila v novo obleko, a Marija je to dejstvo hitro ponadnaravila in izjavila. da hoče s tem počastiti Jezusa, ne malikov oziroma „hudiča“, kot imenujejo kitajski otroci malike in vse napačne bogove. Tudi maMku darovanih jestvin na take dneve ni jedla in sta z bratom že prej prosila mamo, naj zanjo in zanj da na stran nekaj jestvin, predno ostalo daruje „vragu“. Mama je seveda rada ustregla, ker je otroke ljubila. A bil je tudi to dar božji, ker mnoge poganske matere venomer silijo svoje že krščene otroke h malikovanju. Rdeče mreže Kljub pismeni privolitvi za krst obeh otrok, je Marijin oče včasih zvečer silil Kuang Pinga, ki je pri krstu bil imenovan Janez Evangelist, naj prebere kako pog’avje iz konfucionistične knjige. Oče se je bal, da bi sin le ne postal pregoreč katoličan, čeprav je bil vesel njegovega napredka v šoli — bil je tudi on med prvimi učenci v razredu — in zadržanosti v obnašanju, ker je bil po naravi izredno živ in nagnjen k lahkomiselnosti. Fant se je očetovi prošnji na vse načine izmikal, saj je imel tudi ■on živo vero, ki je pognala v naravno poštenem fantu že globoke korenine. Bil je zvest ministrant in velik ljubitelj evharističnega Jezusa. Najraje se je očetovim vabilom izmikal s tem, da je šel k sosedovim, kjer je naš učitelj Karel Chou ob tihih večerih v bližini svoje novorojene in krščene hčerke Marije pes-nikoval, risal ali pisal v božjo čast. Janez je imel v njem lepo oporo, posebno, ker je Karel predobro poznal zvitost in neizprosnost vraževernih poganskih staršev, odkar je bil v neprestanem verskem boju s svojo materjo, eno najbolj vnetih častilk Konfuceja in umrlih prednikov, ki je bila vsa zaverovana v pestrost poganskih malikovalskih običajev, ponavljajočih se velikokrat skozi vse leto ob najbolj pogostnih prilikah. Ma'ia Marija je potožila misijonarju, da včasih pozabi pred in po jedi moliti in da je bil oče že večkrat hud, kadar so se otroci pri skupnem obedu križali. Opozorjena je Marija opravljala odslej •svojo kratko molitev ob jedi sama zase in skrivaj, da ni dražila očeta, ki je bil zadnje čase radi rastoče komunistične propagande proti misijonu in posebej njegovi šoli, precej zaskrbljen. Ker je novokrščeni učitelj Karel Chou bil v vseh misijonskih podvigih misijonarjema zvest sodelavec in je tudi rdeče poznali predobro iz očetovih pripovedovanj izza časa prve Mao tze tungove 6 letne strahovlade ob prvem poizkusu revolucije, je začel hoditi rdečim zelo na živce. Da bi ga lažje nadzorovali, so nastanili v nji-liovi hiši najprej vojake, nato komunistično igralsko potujočo družino, sedež neke komunistične prodajne zadruge, središče brivskega rdečega odbora in dekliško komunistično šolo za učenke okoliša, ker so hoteli tako najhitreje in najuspešneje odtrgati od naše šole mVide učenke. V šoli so prebirale komunistično knjigo za kitajske žene in dekleta, pisale črke, največ pa p0 cestah ob bobnanju plesale in se našemljene kot opice spakovale. Veliko so tudi prepevale komunistične bojne pesmi, da bi prevpile naše pevske vaje za cerkveno petje. Da je pomiril rdeče, je gospod Lo vpisal naj' starejšo hčer Terezijo v rdečo šolo, oba mlajša pa sta smela do končanega pol' letja še v misijonsko šolo. Marija se je morala odslej neprestano boriti proti rdečim vsiljivcem. Kadar s® je na domačem dvorišču igrala, so se J1 nezaželjeni gostje stalno približevali 10 jo začeli nagovarjati, naj ne hodi več v katoliški misijon k onim grdim tujcem-Tiho se je umikala in nekoč pred večerno molitvijo, ki se je vršila vsak večer ^ icerkvi, da so moglii otroci iz poganskih družin redno opravljati skupno molite^ ter se tako utrjevati, prišla k misijonarja z besedami: „Duhovni oče! Neki hudobni zelo grd „osvoboditelj“ — tako so se rdeči isami nazivali, da bi pred ljudstvom skrili svoj pravi komunistični obraz ' me je nagovarjal, naj grem v njihovo šolo, ko jih je toliko, ker da se tu učim® le verovati v vraže in drdrati praznoverne molitve, ki so neumnost. Rekel m* je tudi, naj ne hodim več v cerkev. Ohi kako je hudoben ta človek! Pazila se bom» da ga ne bom več sreča’a, bom raje vedno doma pri mami pomagala čuvati bratca-Po hrupni proslavi oktoberske revolucije, so rdeči zaprli bivšega učenca naše misijonske šole in ga kupili, da Je pričal zoper učitelja Choua, češ da mu J® dal večkrat denarja za trganje komun1' stičnih plakatov s sten. Komuniste jOvsl1” no jezilo, da je bil misijon edina hiša ^ mestu, ki za praznik rdeče revolucije m nič okrasi'ia vhoda, čeprav je bil dan vsemu mestu ukaz za to. Ob desetih zvečer so prišli ljubeznivo k učitelju^ Chou in ga povabili s seboj na policijo, češ da bo kmalu nazaj. A je obtičal v zaporih-Aretacija je vplivala na mnoge stars^ kot alarm za začetek odprtega preganjanja vseh, ki so z misijonom v zve**-Mnogih nekaj dni ni bilo v šolo, ker a čakaM, kaj bo z učiteljem. Marija jo Janezom prihajala. A ko po veneI^ mesecu učitelja še niso izpustili, čepra^ so vsi vedeli, da je nedolžen in zelo P° šten, je Lo vpisal oba mlajša otroka h komunistično zunanjo šolo, a dovolil« " sta prihajala ob nedeljah še k sv. wa9 ’ Bal se je maščevanja rdečih. t Nekoč so komunisti, kot že večkra^ spet dolge ure preiskovali vsak misijonu, da bi našli kaj zoper njeg°T9 stanovalce. Težko so rdeči g’iedali, so bili v misijonu neprestano kaki in da s0 vztrajali budno čuječ celo IZ VIET NAMA Vkljub težkemu položaju zaradi ®dnih bojev se KA polagoma organi-v'r?' ?osebrio se zavzemajo za mladino, t1 kaže dovolj vneme in veliko željo po s dnejši in globlji verski izobrazbi, po-ebno apologetični, s posebnim czirom a napade in ugovore komunizma in pro-jf^tantizma. čeprav vlada veliko po-v ^djkanje papirja, vendar izdajajo v .ecmi apostolskih vikariatov katoliške sdP‘se, ki pri njih sodelujejo člani KA. ral veliko trpi, materalno in mo- pr n?‘. ^ Cerkev lepo napreduje. Za krst °sijo na deželi cele vasi, v mestih pa p nd&° poedincev. Krščanstvo je globoko šef u °-V Cesarica in otroci, kabineta pri predsedniku vlade, dva d'stra, razni guvernerji provinc, urad-u '. zdravniki, velik del vojaštva — eo °'*®ani. Katoliški učni zavodi so na-vcSan'" Edino manjka še več šol in še niisijonarjev... ]je tem pojavu se opazi neuteme-*o Ponašanje predsednika Mednarod-budistične zveze, dr. Malasekera, ki v bfbanil, da bo budizem v Vietnamu heof1 Z novo silo, in to zaradi „ogrom-Ij^ dela na socialnem in verskem po-iz ' v .i'ßruu je pripomniti, da vliada res PodPO- itiŽnih uugibov budistično gibanje Pa t--a’ mase Pa nikakor ni zajelo. Kar betice socialnih in karitativnih uspe-.l?a navedimo naslednji primer: v Žp, .'Ju, ki šteje 100.000 budistov, vzdr-ppJjJb enc| samo otroško 'sirotišče, s 10oPOr° vlude, ki v njem oskrbuje okrog tolišV' °k. ^ istem mestu pa imajo ka-Pad misijoni 4 take zavode, in v njem Vlade otrok, in brez — podpore TRlJE SINOVI AFRIKE — ŠKOFJE v (?°?ni sinovi črnega kontinenta se V°dst Vi dvigajo na najvišja mesta v ' vu Kristusove črede. Poleg dveh, ki jih je osebno posvetil v škofa Pij XII., t. j. škof na Madagaskarju in škof v Ugandi, je sv. stolica 13. decembra lani imenovala za škofa še tretjega: mons. Lametano Rubauwa, ki mu je dodelila apostolski vikarijat Kagera (Tangani-ka) v oskrbo. Novi škof je končal svoje študije v Rimu. Govori tri afriške jezike, latinsko, angleško, italijansko, bere pa tudi v drugih evropskih jezikih. POSEBNA DRUŽINA Družina Ferreira da Silva iz Portugalske je obstajala iz staršev in 11 otrok. Od teh se jih je 10 posvetilo redovniškemu življenju: 6 jih je vstopilo v družbo Jezusovo in 4 v družbo sv. Terezije od Jezusa. 6 fantov jezuitov, 4 dekleta karmeličanke. Enajsti otrok, dekle, se jim zaradi bolehnosti ne more pridružiti. Od 6 jezuitov so trije misijonarji: Indija, Zambezi ja, Macao. Od sester pa je ena misijonarka v Angoli. Pravijo, da je vsa družina izredno srečna! jopaKavah 'n ts,ko nehote varovali misi-PreiJa pred rdečo surovostjo. Sredi Prer„v Ve prihiti mala Marija, najbrže trltan^Unano’ E° kitajski navadi brez Zazr odpre vrata v sprejemnico, se ^doPV surove obraze rdečih in nato ‘*n°. vpraša misijonarja: „Duhovni ^k'e Ti« sestra je bolna. Imate zanjo tablete?“ Rdečih obrazi so se za hip v zasmeh raztegnili, ganila jih je nedolžna neprisiljenost male obiskovalke. Misijonar pa je izrabili priliko, stopil po zdravila in takoj lažje prenašal rdečo nadležnost ob misli, da morda ravno zaradi komunistične hudobije zorijo krepko v dobrem mnoge duše, ki jih hudobija odbija. (Se bo nadaljevalo) vzoa SINOVSKE LJUBEZNI Kitajski komunizem je hotel odpraviti stare, bogatine. Vzeli so jim premoženje in zemljo in marsikateri je primoran beračiti, a se ne sme oddaljiti več kot 2 milji od kraja, kjer je prej živel. Taki so še imeli srečo, da so ostali pri življenju. Nek misijonar poroča sledeče: Bogat posestnik je zbežal zdoma pred komunisti, ki go ga zasledovali, in se zatekel k svojemu sinu. Ta je bil študent in že od prej komunist. Bal pa se je „čistke“, ker so mu že namigavali, da se je „ohladil“ itd. Ko pribeži oče k njemu, se mu posveti. Reče očetu: „Glej, oče, stvar je taka. Na ta ali oni način te bodo odkrili, in ker si bogat, te bodo ubili. Pusti, da te ubijem jaz, in tako moji prijatelji ne bodo več dejali, da nisem dober komunist.“ Kaj je dejal pče, ne vemo. POSEBNA OVIRA ZA KATOLIŠKI TISK V AFRIKI Ta je: ogromno število različnih jezikov. Samo misijon v Zanzibarju ima opraviti s 120. Kako naj zmore kato-Mški tisk ta babilonski stolp! K sreči obstoji jezik „kiswahili“, ki je nekak esperanto za Vzhodno Afriko. Leta 1925 je začel v tem „skupnem“ jeziku izhajati list „Rafikiri Yetu“, ki je dosegel naklado 4000 izvodov. Za tiste, ki znajo angleško, nihaja „Cathctlic 'Times »f East Africa“. Oba lista bere mnogo ljudi. SPORT V SIAMU Siamci imajo velik smisel in veselje do športa: rokoborbe, boksa, jadranja itd. Boks ima posebna pravila. Uporabljajo se lahko tudi noge in kolena. Začne se z neke vrsto molitvijo. Sledi poseben ples, kinaj bi vlil strah tekmecem. Vse to ob godbi. Pred časom je bilo boksanje tako popularno, da so se še kralji, maskirani in incognito, boksali. Tam so imeli pri' liko, da so dali „čutiti svojo pest“ svo* jim nasprotnikom. SRAMOTENJE MISIJONSKIH SESTER V „RDEČI SVOBODI“ V Kantonu (Kitajska) so 2. decen}' bra lani „priredili“ epet ljudsko sodi' šče, to pot proti 5 misijonskim sestram» doma iz Kanade, ki so skrbele za otro' ško sirotišnico. Ko so jih na kamijonU peljali skozi mesto, je naščuvano Mu<^ stvo skoraj pobesnelo: po cestah, kodet je peljal kamijon, so gruče ljudi kričal®» grozile, jih sramotile in obmetavale z nesnago, tako da je obstajala resna n®' varnost, da jih bo „ljudski“ bes razl trgal. Isto ljudstvo, ki je pred m es®®1 iste sestre ljubi'» in občudovalo, ker J® videlo, da ne iščejo sebe, marveč se vS® žrtvujejo za zapuščeno deco! Stara P®" sem: Hosana — križaj ga! „SESTRA, IMAŠ MAMO?“ Iz dnevnika neke misijonske sestre: „Eden od bolnikov me je danes poklical, k0 sem šla skozi sobo. Zrl me je nekaj časa in me vprašal: „ „Bela gospa, ali tvoja mati še živi. „Še, hvala Bogu!“ „In... imaš brate in sestre?“ „Da.“ „Gotovo imaš tudi sorodnike, ki t imajo radi?“ „Naravno. Toda povej mi, zakaj 1,1 vse to sprašuješ?“ . „Glej, hudo mi je, ko te vidim de’« -tu v bolnišnici, ker mislim na to, da im®. mamo, brate in sestre, prijatelje v n®.,; dalnji deželi. Glej, tam bi mogla iJ1. srečna. .. Zakaj si vse to pustila in P®1' šla semkaj trpeti?“ e „Sabija, malo počij; ni prav, da utrujaš. Jutri, ko boš malo boljši» 1 bom povedala, kdo me je poslal sem-''’ da ti strežem.“ . TRUPLA — IZ ENE SAME KOSTI Včasih postanejo komedije zaf®3 emešne. ,e. Začne se s pisano propagando. bonci na Kitajskem so z namene . či bonci na Kitajskem „„ „ . ., da bi onemogočili in osovražili m>„0 jonarke v Wuhuju, organizirali izkoP J k Pr®gled umrlih revčkov, ki da so umrli ini ^r^ev sestrske nečloveške surovosti n krvoločnoeti. Pripravili so 80 malih akev, da bi vanje položili okostja izko-jamh otrok. Ko pa so to robo prepe-n d vba -V,(vsaki krsti! Kje neki so — J. O. C. V TOKIU ^ P- JJanez Murgue, ustanovitelj in s r?dni asistent JOC-a na Japonskem, j,® ^ PreseMl v novo poslopje, ki so ga ^Jadili žosisti. Je pravzaprav hotel, na-nJen za žosiste, ki pridejo v Tokio. Se .en.ern pa je centrala JOC-a. JOC ima trni J odsekov v državi. Glasilo cenj-i„ Je mesečna revija, ki ima že 5000 žv°dov naklade. KOMUNISTI IN ČRNCI y kratkim je prof. Nolan (na uni- g0.Zl v Saint Louisu, USA) izdal knji-2ui ”^omunizern in črnci“, kjer doka-ni,6’ c*a J6 število pripadnikov komu-nied črnimi prebivalci v državi a Jono. Doseglo je komaj 1 % črncev, j /JJnlu padlo. Tudi propagande, ki so Kor ■^nUn's^i neš da je vojska na Aiy|CJ1- Vo^Ka med rasami, ki eo ji lie v er>kanci dali značaj protikomuni-ne borbe, ni zagrabila. STARA DREVESA Zelo častitljivi sta dve znani drevesi v Rimu: pomaranča, ki jo je leta 1218 zasadil sv. Dominik na vrtu pri cerkvi sv. Sabine, in pa znani hrast, ki sta ga cenila tako Tasso in sv. Filip Neri. A ta starost je še kar q, • mladost. Ž4 m , 0J‘ še stara platana, kjer je pred diCjn° eKii zdravnik Hipokrates učil me- V Egiptu živi cipresa, z obsegom nad 30 m, ki je dajala senco faraonom. Ima okrog 4000 let. Cedre iz Libanona dosežejo 20 stoletij, mehiški „taxodium“, gigant med drevesi, do 40 vekov. Najstarejše drevo, kar ga poznamo, pa je nek eksemp’ar vrste, ki se imenuje „dracaena draca“. Je na kanarskih otokih in je doseglo 6.000 let. BRADA V ŽIVLJENJU LJUDSTEV Brada je tako s*ara kot svet, a so jo različno cenili v različnih dobah, krajih, verstvih, nc različnih predsodkih. Boga Očeta slikajo z dolgo belo brado. Stare biblične očake si komaj moremo predstavljati brez brade. Vsi asirski kralji so jo nosili. Egiptovski kralji so si nadevali celio umetne brade, da bi se zdeli bolj možati. Rimski vladarji so se vestno brili, a zgodovinarji pripominjajo, da se je Neron bril, ker je imel rdečo in grdo brado. Pozneje pa se je brada vrnila v Rim. Karel Veliki jo je ponosno razložil po oklepu. Peter Veliki je imet svojo brado v časti, da je dovolil nositi brado le plemenitašem in bogatinom, a ti so morali zato plačevati visok davek. Brad je več vrst: kraljevska, filozofska, brada umetnikov, zarotnikov, ascetov in spokornikov. Poseben značaj ima brada misijonarjev. Vkljub napredku časov in propagandi za britvice je najti še vedno veliko lepih brad, predvsem v Orijentu. Brada je morda edina reč, ki se glede nje strinjajo Arabci in Judje. Vkljub poliitičnim in socialnim spremembam, so brade, ki bodo ostale: v nekaterih indijskih rodovih, ki jim vera strogo prepoveduje biti brez brade. PRVI GROB SV. FRANČIŠKA — ZAPLENJEN Komunisti so zaplenili kapelo, ki je sezidana na kraju, kjer je sv. Frančišek imel svoj prvi grob, na otoko Sanciara. Tam je 3. decembra 1552 umrl ta vel ;ki apostol, žrtev vročice, apostolskega dela in naporov. Zdaj so prepovedali v kapeli vsako službo božjo in prepodili dva misijonarja, ki sta tam tielovala. INDIJA Morda ne veš, da je Indija tako velika kot vsa Evropa, če ne štejemo Rusije. V In-sT 'diji je 700.000 nasel-3 " bin. 58 mest ima več prebivalcev kot 100 tisoč. Od 100 Indijcev je 68 hinduistov, 22 muslimanov in 2 kristjana: en katoličan in en protestant. Ostali so vse mogoče... V zadnjih 50 letih so narasli hinduisti J,4, muslimani za kristjani za 2%; torej dva in polkrat več jih je kot pred 50 leti. Prebivalstvo na sploh je naraslo za dve petini. ZANIMIVO ZASLIŠEVANJE Na Kitajskem je rdečim trn v peti znana Marijina legija. Policija je vpraševala mlado dekle, članico te legije: „Kdo je ta reakcionarka, ki jo imenujete Marija? Kje se skriva?“ Dekle odgovori: „Marija je mati Jezusova in je v nebesih.“ „V nebesih!? Nehaj lagati! Povej resnico! Kje živi Marija?“ Isti odgovor. „Dobro. Vseeno. Jo bomo že našli. Ne bo nam ušla.“ ZNAMENITOSTI Ena največjih kupol na svetu je nad grobom Mahmud-a v Bijpur u pri Bpmbayu. Poslopje, ki ee imenuje Gol Gunbaz, ni samp na sebi veliko: meri 40 m v kvadratu, a kupola nad njim ima površine 5.663 ms. Premer je 37 m. Bolj vabljivo je drugo: najlepša in najbogatejša dvorana za avdijence na svetu. Seveda v Indiji, v Delhi. Zgrajena je vsa iz belega prozornega alabastra; stebri so pozlačeni in nosijo okraske iz dragega kamena. Na marmornem podstavku je prestol, v obliki poste’.je (kakor je navada v orijentu) — iz masivnega zlata. A zlato se komaj vidi, ker je kar posut z rubini, diamanti, zaffr1! ki so vanj vdelani. Za nekaj „lotov“ bi že bilo! „Lot“ je parcela v Bs. Airesu. MILIJONARJI So čudni kraji na svetu. Tak čuden kraj je otok Jaf v Ka’ rolinskem otočju. Prebivalci si barvajo in tetoviraj® roke in telo s slikami, ki označijo r0“< iz katerega so, otok, na katerem živij0’ in pa socialni položaj. Tudi čolni so barvani živordeče in črn0. Najbolj zanimiv je pa — denar; Denar so okrogle kamnite plošče 1 luknjo v sredi. Mati „novci“ imajo okro? 50 cm premera, večji pa do 1 m in P®1-Ni lahko prenašati „velike vsote“. manj porabni so novci za obeske Pr’ urah ali ovratnicah. Milijonarja pa m®' re denar dobesedno zadušiti in pokopa^1- KITAJSKI GUSLAR Eeden najbolj znanih kitajskih „guslarjev“, ki pripovedujejo in opevajo zgodbe in zgodbice, tudi aktualne, satirične, je Kan Sun-gyun. Imenujejo ga: „ta z globokimi očmi“. Nacionalisti so ga ostro svarili, komunisti 9^ ga pa imenovali „ljudskega pevca“. ležen za to uradno imenovanje, jih j začel hvaliti. A kmalu se je naveličal 1 zapel je zgodbico, ki je bila začuda P® dobna zgodbi Maa Tse-Tunga in nje#0^ vih prijateljev. Uspeh je bil izreden» " pevec je skrivnostno izginili, kot bi s vdrl v zemljo. Čez 6 mesecev se je spet pojavil. P peval je dolgotrajne socialno-poune be. Resno je pripovedoval, da ga je likodušna vlada ljudstva prevzgojila- ^ njegovo bajanje ni bilo niti senca tel? ’ kar prej. Nekega dne, že naveličan Pr0 učenih stvari, je pripovedoval zgodb® .j nekem legendarnem junaku, ki je uöj, tigra na ta način, da ga je totkel , skalo. „Tista divja mačka,“ je „je bila sila krepka, a na noben na®,, ee ni mogla meriti z odpornostjo skal ‘ j Poslušalci so se bučno smejali, ker so razumeli, da pomeni mačka Mao, sk® . pa Chiang-KaJ'Seka, ker kitajski [.ß}i so skoro isti po izgovarjavi za obe zlVrjj, in za oba veljaka. Guslarja so zap _ 1JfU*Vš3d%>‘_ dve proslavi apostola narodov V BUENOS AIRESU Misijonski odseki Vel. Buenos JL Airesa so v skladu z navodili Slo-venske misijon, zveze izvedli med . drugim tudi dve proslavi 1900 etnjce apostolskega misijonskega dclo-®nja sv. Pavla v Južni Evropi. Obe f a bili meseca junija, ko slavi sv. Cer-sev Praznik sv. Petra in Pavla. Odseka a.n Justo in Kamos Mejia sta proslavo PUredila v Ramos Mejii in je bil glavni ^Pvornik dr. Filip Žakelj; odseka FIo-vl<*a 'n San Martin pa sta jo priredila ban Martinu, kjer je o sv. Pavlu pre-aval dr. Ignacij Lenček. Poleg teh pre-avanj So bile še recitacije Pavlovega Preobmjenja in iz Pavlovih pisem, pa aoče zadeve, ki so jih podajali krajevni , 'sijonski funkcionarji. Ker je bilo oba-pj.3*" glavno predavanje temeljito pri-s aX'ieno in podajano, sta proslavi do-8li svoj namen v lepi meri: udeleženci a). ?Poznali veličino Pavlove misijonske P'je in nje pomen za evropsko prebi-. lstvo, tudi za nas, Slovence, saj sta Jenska apostola sv. Ciril in Metod le. .a prav od tam, kjer je pred 1900 hrJi ,,e^oval sv. Pavel, njun veliki pred-^anik. — se pridruži koristnemu ■jetno in namesto vstopnine oziroma oijgf^voljnih prispevkov“ so odseki pri 8j- P teh proslavah organiziral« malo mi-sla l-S^0 tombolo, ki se je igrala po pro-lež * 'n vsestransko lepo uspela: ude-8ai0nCem ■|e nu^'^a malo razvedrila, bla-et«am odsekov pa sredstva za kritje Vs„ ,ov proslav, in še kaj za sklad „za slovenske misijonarje“ je ostalo. Uspela misijonska igra iitaiPonovitev misterija „Tri modrosti 8eci,e?a.^anKa" v Buenos Airesu v me-dey ;iU.liju J® izredno lepo uspela, kar zastal ,lgranje> kajti obe glavni osebi, 1 Wang in oče misijonar, sta bili še popolneje predstavljeni kot pri prvi predstavi. Udeležba je bila slabša kot se je pričakovalo; ker je prva predstava igralce tako zelo osvojila, je bilo opravičeno upanje, da bo ponovitev pritegnila še mnogo drugih, ki se prvič niso mogli udeležiti, a so o lepem uspehu igre čulL — V celoti je prireditev te igre iz misijonskega sveta dosegla svoj vzvišeni namen: na umetniški način približati ljudem silni vpliv krščanske ideje o vse-odpuščajoči ljubezni do bližnjega, ki bi morala zmagovati srca i Slovencev i Kitajcev, sploh vsega človeštva, ki more najti lepo sožitje le v naročju Cerkve in njenih vzvišenih resnic. NOVI MOLITVENIK Slovenska misijonska zveza je izdala molitvenik „Pred Bogom pokleknimo“-Že dalje časa se je vsaj v Argentini čutila velika potreba po molitveniku s čim več molitvenimi urami češčenja Najsvetejšega. Slovenska dušnopastirska pisarna je zato naprosila prof. dr. Franc Jakliča, da napiše devet molitvenih ur, ki naj bi se izdale v enem molitveniku-Prof. Jaklič je po vestnem in trudapol-nem delu nalogo izvršil. Ker pa so se med tem razmere nekoliko spremenile in postalo zlasti oteženo pošiljanje knjig v inozemstvo ter se je bilo bati, da bi bila izdaja takega molitvenika finančno ne krita, zato je dušnopastirska pisarna. opusti1» zamisel izdaje napisanega dela. Nato se je prof. dr. F. Jaklič obrnil na Slovensko misijonsko zvezo in ji ponudil molitvenik v izdajo, kar je le-ta tudi sprejela, a pisatelja je naprosila, da je-seetavil še dve molitveni uri iz misijonskega področja, to je Uro za misijone in Uro za zedinjenje, ter pridodal še vse najpotrebnejše molitve za vsakdanje življenje vernikov. Tako sedaj Slovenska, misijonska zveza stopa pred slovensko-javnost s pripravnim, 420 stranmi obse- gaj oči m molitvenikom, ki vsebuje €4 strani molitev in 11 molitvenih ur, med katerimi je vstavljenih tudi okrog 35 pesmi. Molitvenik je tiskan z velikimi črkami, opremljen z 12 vinjetami arh. Mazija ter ves v usnje vezan in z rdečo obrezo. Daši Slovenska misijonska zveza želi s prodajo tega molitvenika zbrati' nekaj sredstev za pomoč vsem slovenskim misijonarjem v sklad „2000 dolar' jev za vse slovenske misijonarje leta 1952“, je vendar nastavila ceno molitveniku izredno nizko, da bo vsakemu mogoče kupiti ga. Za Argentino je cena 20 pesov, za Čile 100 pesov, za USA irl Canado 2 dolarja, za Italijo 700 lir, za Avstrijo 30 šilingov, za Francijo 600 frankov, za ostale dežele 2 dolarja. Dobe se tudi izvodi z zlato vinjeto na ovitku in zlato obrezo, seveda primerno dražji. „MISIJONSKA NEDELJA 1952“ Namesto znanih „Misijonskih koledarjev“, ki so v tako veliki nakladi izhajali v domovini skozi 30 let za vsako Misijonsko nedeljo (predzadnjo v oktobru), začenjajo „Katoliški misijoni“ z letošnjim letom izdajati vsakoletno publikacijo „Misijonska nedelja“, ki naj bi jo rojaki po vsem svetu imeli za zmerno ceno na razpolago za ta največji misijonski praznik leta. ObnoviM bi tradicionalni „Misijonski koledar“, a v sedanjih razmerah je vsako leto na slovenskem knjižnem trgu že toliko najrazličnejših koledarjev in pratik, da se zdi pojava še enega koledarja več — neprebavljiva. Letošnja „Misijonska nedelja“ bo izšla v 3000 izvodih in bo imela okrog 200 strani s 100 slikami. Urejena bo podobno kot sedanji „KatoMški misijoni“. Med drugimi bodo sodelovali v njej tudi sledeči odlični člankarji in pisatelji: Prelat dr. Alojzij Odar, prof. Gerzinič, Rudolf Smersu, Božo Fink, dr. Stanko Kociper, Nikolaj Jeločnik) dr. Ignacij Lenček, prof. dr. Jaklič, misijonarja Kopač in Wolbang, Marjan Marolt, Marjan Loboda, it., poleg številnih slovenskih misijonarjev s poročili s terena kot dr. Janež, p. Stanko Poderžaj, br; Karel Kerševan in drugi. Cena „Misijonski nedelji“ bo nad vse zmerna, ker je namen publikacije, razširiti misijonsko misel vsej enkrat na leto tudi med tiste najširše sloje našega na- roda na svobodi, do' katerih Sicer ije pride. Predvideno je, da bo publikacij0 mogoče nuditi v Argentini po 10 pesov, v USA in Canadi po 1 dolar, v Italiji P° 500 lir, in tako dalje. MISIJONSTVO NA KATOLIŠKEM SHODU Misijonsko zborovanje Katoliškega shoda v Buenos Airesu oziroma njeg°' vega Odseka za misijone in zedinjenje, 0 katerem pišemo že na uvodnem mestu te številke KM, bo v nedeljo 3. avgusta popoldne v prostorih župnije Ramos Me' jia pri Buenos Airesu. Ob 16 bo mol*“' vena ura za misijone in zedinjenje (z® iz novega molitvenika „Pred Bogom p0' kleknimo“), nato v dvorani govori P^®' lata dr. Odarja, prof. Lojze Geržini®8’ prof. dr. Fran Jakliča in g. Marjana Lobode. Na koncu bodo predlagane J-6' solucije, ki naj bi se potem vključile v skupek resolucij celotnega Katoliškeg8 shoda. 4 PESE ZA EN „BOG PLAČAJ“ To se na prvi pogled zdi malo d*'8®^ reč, a v resnici je zelo poceni. Za^ ten* „Bog plačaj" se skriva vsa hvaležnos vsaj 50 slov. misijonarjev in misijonar^’ ki bodo deležni pomoči slovenskih T0^' kov v okviru akcije „2000 dolarjev vse slovenske misijonarje“, o kateri s***^ že poročali. Ti misijonarji ne bodo nart*^ reč hvaležni samo v besedi, ampak molitvi in pred Bogom, ki ga bodo za d°' brotnike skupaj s svojimi verniki pros* ’ naj jim tisočero plača njih dobrotno r9 zumevanje in pomoč. Odseki v Argentini so si namreč n ^ biralno akcijo za gori imenovani sK4!., takole olajšali. Ko bodo vsak v sVole,9 okolišu vabili rojake k prispevkom v ^ sklad, jim bodo za vsako vsoto vsaj popov lizdali namesto potrdila tiska^ listič, na katerem bo izražena v.ahva slovenskih misijonarjev dobrotniku t njegovo žrtev z iskrenim „Bog pl»®8'J obenem pa bo ta listek da’i tudi moz08 j izžrebanja za enega oziroma celo s* . dobitke od sledečih 152, ki jih bodo »“j seki Velikega Buenos Airesa I*a^ dobrotnikom, ki jim bo sreča mila: a ška žepna ura, vredna nad 400 Pe®0^, radi» aparat, vreden okrog 400 P03 I. 50 Baragovih življenjepisov, vsak v vr nosti 35 pesov, in 100 vstopnic k P® k*n®> ki jih bodo odseki priredili v času konca žrebanja do konca leta, torej oktobru, novembru in decembru. , Upati je, da bodo dobri rojaki radi t*SPeVa^i veak nekaj v pomoč sloven-v i?1. m>sijonarjem, našim zastopnikom Kristusovi vojski po svetu. ■>žm ROŽNI VENEC ZA SLOVENSKE MISIJONARJE“ Ker naši misijonarji poleg denarnih 'dstev kajpada po/trebujejo v prvi vrsti oljtve, zato je Slovenska misijonska o eza že pred letom dni in več začela v Ionizirati molilce „Živega rožnega onca za slovenske misijonarje“. Vsak z 0‘}lec se obveže, da bo vsak dan zmolil *n;ie eno določeno desetko rožnega ven-(jr’ *n sicer vsak mesec v duhovni prid , uRi skupini slovenskih misijonarjev, ttu Se. vsakemu na posebni v ta namen kani podobici pred’ioži. Vabimo posa-eznike in odseke, da se za to duhovno moč misijonarjem zavzamejo. Vsa po-snila in podobice dobite na centrali v en°s Airesu. TRPUENJE ZA MISIJONE! sv Pa se v toUkih potrebah misijonskega ^ . a ne izgubi nobena vrednotnica, še brP*anj pa taki dragoceni biseri kot so 'dkosti trpečih bolnikov, darovane Bo-pr -Za misijone, zato naj bi misijonski Jatclji in odseki misijonom in vsake-Vip '>0'riiku, na katerega naletijo, napra-„eb Velik0 uslugo: izročili trpečemu po-no podobico z navodili glede darova-jna trPljenja za misijone, ki jo je izdala jo "u Pošilja centrala Slovenske misi-Qnske zveze v Buenos Airesu, Calle chabamba 1467, Argentina. Misijonsko delo gg. wolbanka IN KOPAČA V USA Y zadnjih mesecih sta ime'a oba sta ^Va misijonarja prelepo priliko, da biv P^ltela iz Filadelfije, kjer začasno in ^ta’ v razna središča obiskat rojake v i'ma kaj povedat o svojih doživetjih ^.^«jonih na Kitajskem. Tako je bil “ drugim g. Kopač v Gowandi in v Orlandu, kjer je imel nekaj pridig in ba ' avanj misijonske vsebine. G. Wol-()nj k je prav tako preživel dobrih 14 g , Vvtem največjem slovenskem središču ruzenih držav, še preje pa je bil v Torontu v Canadi, v Bridgeportu, v Chi-kagi, v Lemontu in drugod. Njuni poslušalci in davni milijonski prijatelji so jima napravili največje veselje s tem,, da s0 jima pomagali temeljito razširiti krog naročnikov in bralcev „Katoliških misijonov“ med rojaki v USA in Canadi, s čimer je ta pot obeh misijonarjev zadobila trajno misijonsko vrednost. Zato bomo 0 njej še kaj več poročali, kakor hitro prejmemo podrobno poročilo. MISIJONSKA TOMBOLA v Kanadi, ki jo je sredi junija letošnjega leta pripravil tamkajšnji Slovenski misijonski odsek v Torontu pod vodstvom neutrudnega g. Franceta Turka, je prav lepo uspela. Več o njej bomo poročali in slike priobčili v „Misijonski nedelji 1952“. Za danes javimo le to, da ee je je udeležilo okrog 200 rojakov, da je bila ob krasnem vremenu v prosti naravi, da so bili pred njo misijonski govori, da je bil glavni dobitek električni pralni stroj, da je bilo še drugih dobitkov kakih 70, med njimi tudi več slik g. Kramolca, da je bilo čistega dobička okrog 270 dolarjev, od katerega gre 150 za sklad „2000 dolarjev za vse slovenske misijonarje", ostalo pa za slovensko semenišče v Adrogue, v roke škofu dr. Rožmanu. Kanadskim rojakom, zlasti prirediteljem, se zahvaljujemo v imenu vseh slovenskih misijonarjev in jim k uspehu častitamo! ZNAMKE ZA MISIJONE so darovali v času od 29. II. do 6. VIL 1952 sledeči: Družina Lužovec, č. g. Vinko Lovšin, č. g. Lenček Ladislav CM (štirikrat), Marijina družba v Trstu (lepa količina!), Via Risorta, Maks Jan, Justi Urbančič,, Trst, Martinčič Frančiška, Novak Anica, reševalci in dopisniki „Božjih stezic“,. Misijonski odsek v Gilbertu, USA (dvakrat), č. s. Libija Krek, č. g. Orehar Anton, Kokalj Vera, družina Zakrajšek, Rezelj Lojze, Starihovi, Kovač Peter, Zurc Franc, Katarina Kmetič, Stanovnik: Franc, Kovač Miro, č. g. Albin Avguštin, Jernej Dobovšek, č. g. Anton Merkun (dvakrat), USA, Ivanka Peršin, Urbančič1 Alojzija, Alberto Godoy Colombo, Juan Weschmer, družina Tomazin, č. g. Karel Škulj, Hrovat Stane, otroci iz San Justo in več neimenovanih. — Vsem, prav vsem, iskreni Bog plačaj. BMC© M ©LIM! f MARQUETTE 1930 — HOUGHTON 1952 (Ob uradnem začetku postopka za Baragovo beatifikacij0^ Rojaki Združenih držav Severne Amerike so imeli v letu 1929 v Lemontu Vseslovenski katoliški shod, ki se ga je bil udeležil tudi tedaj škof koadjutor ljubljanske škofije dr. Gregorij Rožman. Na tem pomembnem shodu eo med dru* gim sprejeli tudi resolucijo za predložitev prošnje marquettskemu škofu za Baragovo beatifikacijo. To je dalo pobudo za več Baragovih proslav v letu 1930 po raznih krajih USA kot v Evelethu, v Lemontu, in za glavno v Merquettu dne 9. avgusta, na kateri naj bi se izpolnila resolucija vseslovenskega katoliškega shoda leto dni preje. V MARQUETTU Ob devetih zjutraj ee je v mar-quettski stolnici začela pontifikalna sveta maša, katero je daroval četrti Baragov naslednik škof Nussbaum. Med mašo je pridigal č. g. Oman v slovenskem in angleškem jeziku ter proslavljal škofa Barago. Na koru so calu-metski pevci izvajali p. Hugolina „Missa seraphica“. Pevce je ob tej priliki vodil o. Odilo Hanjšek. Po maši je sledila pesem „Povsod Boga“, med katero se je škof Nussbaum s svojo asistenco podal na škofijski tron. Ko so pevci nehali peti, je stopi’i pred škofa mons. Režek in v smislu devete resolucije vseslovenskega katoliškega shoda prejšnjega leta v ant gleščini izrekel sledečo prošnjo: Prevzvišeni! Ako dvignete oči in se ozrete po svoji stolnici, opazite danes v njej nenavaden prizor. Od daleč je prišlo mnogo mož in žena, da povzdignejo današnjo slovesnost. Omnes isti congre-gati sunt, venerunt tibi. Združila jih je velika misel, odpravili so se na dolgo potovanje, prišli so Vas pozdravit in V® prosit, da se proglasi za blaženega edc Vaših prednikov. Če izvzamemo mor° en sam primer, lahko rečemo, da še nob® amer. škof ni bil s tako prošnjo počaščen- Lansko leto so ameriški Slovenci zb°' rovali v Lemontu in izglasovali sledeč resolucijo: Katoliški Slovenci Združen' držav, zbrani na prvem vseslovenske^* katoliškem shodu ob prvi stoletnici pn1' hoda Baragovega, ki je umrl v slu*^ svetosti, srčno žele, da se prične delo njegovo beatifikacijo. Zato ta katolis^ shod najvdaneje prosi presvetlega n'sv quettskega škofa, da podvzame za lZ polnitev te želje primerne korake. Prevzvišeni! Danes so priromali s'' novi in hčere tega žilavega katoliškeg naroda, iz katerega je izšel Friderik f>* raga, v Vaše škofovsko mesto in na fTr0,^ kjer počivajo zemeljski ostanki škol Barage. Doli v kripti, prav pod oltarje1"' na katerem ste pravkar darovali sVC. daritev v njegov spomin, počiva med s'f jimi škofovskimi tovariši prvi škof 1 škofije. Tako vzvišene so bile njeg0*^ čednosti, da stoletna doba ni mogla®9' brisati njegovega imena iz spomina cl°l veštva. Da, od njegove smrti sem, sk° ceMh 62 let, ga je rod za rodom ohra njal v pobožnem spominu kot svetni** božjega. Da je Baraga svetnik, o tem pr»v ^ t nič ne dvomimo. Toda prišli smo scir j namenom, da poprosimo Gospoda, naj očitno razodel svoje dopadenje in P°* zdignil svojega služabnika Friderika ** oltar v svojo čast in v čast svoje G® kve. In Vam, ki ste četrti naslednik B ragov na tem škofovskem sedežu, zaupn0 prepuščamo v vodstvo, dokler bo izpolnjena naša iskrena žeVja. ij je mons. Režek končal, je škofu ocil pisano prošnjo. Škof je v svojem stiT°V£rU toplo priporočal, naj bi vsi ča-DoK . ara£o in se v svojih privatnih „ Prostih zatekali k njemu za pri-Pr<*njo k Bogu. Se . rogi dan, to je v nedeljo 10. avgusta, Caf16 ®arai?ov& proslava nadaljevala na ,t “"-to. Slovesno sv. mašo je imel ob ■>„1 i*nl asistenci mons. Režek, pridi-y Je pa o. Odilo Hajnšek. Ves program Post • V’ ie obdajala calumeteka radio Pianva‘ dopoldne se je razvila veličastna boj,, ovacija na prijaznem Eagle Har-c„Ju.ob 'Gorenjem jezeru. Tam še stoji rnJCVlCa' k' jo je dal postaviti škof Ba- Piča 1Z-med ®araB°vll1 misijonarjev, Rib-ayt. n c- £• Andolšek. Nepregledna vrsta je ^obilov je prihitela, ljudstvo pa se okrog pripravljenega go-Se

n pC1S Allegretta, sodnik iz Chicago, Joseph Asselin, župan Calumeta. Šgi Y kratke nagovore so imeli: v nem-» J c- g. Zimmerman, v francoščini č. 'ti xPa^Uette, v italijanščini č. g. Greco Ča ..flovenšini g. Anton Grdina. Po kon-p0(j j goverih je p. Bernard Ambrožič stv .blagos’iov z Najsvetejšim. Ljud-vej ’ . j® bilo okrog 6.000, si je ta st ®r 'n naslednje dni ogledovalo raz-^'6nja Predmetov iz Baragovega živ-ir {Jill^ttoje so bile proslave še v Holy van-’..Wisconsin, v Stee'itonu v Pennsyl-Va«1]1. in Clevelandu skupna vseh slo-6n*kth far tamkaj. Va.^ odntki za Baragove jubilejne slo-18 i°sti leta 1930 v USA so povzeti iz Igjj tnika Koledarja „Ave Marija“ lieta Škn ’. ^i ga izdajajo slovenski franči-ni v Lemontu.) V HOUGHTONU LETA 1952 V6ft?di se, da je bila letos na Barago-staj. dnevu 20. junija v houghtonskem katoTsi? gor' opisana 22 letna prošnja Vah j.. Slovencev v Združenih drža-'hi J, ) j°. jo ves ta čas ponavljal za nji-Šaj, elotni slovenski narod, končno us1d-»jfaMarquettski škof Noa je ta dan gov n? zaoel škofijski proces za Bara-0 beatifikacijo, pri sveti maši, ki jo rr' * Baragova cerkvica v Eagle Harbor, ki so jo zborovalci tako leta 1930 kot leta 1952 obiskali. — Spodaj marquettska stolnica, v katere kripti leže zemski ostanki svetniškega škofa Frideria Barage je tamkaj daroval sam, slovnostno pridigo pa je imel drug škof Meyer. Tako vsaj je napovedal slovenski odbornik ameriške Baragove zveze p. Ciril šircel OFM v okrožnici slovenskim duhovnikom v USA nekaj dni pred tem dogodkom, v kateri pristavlja tudi sledeče: To je korak v Baragovi zadevi, na katerega smo čakali več 'ist. Slovenci smo globoko hvaležni škofu Noa-u za njegovo zanimanje in skrb v Baragovi zadevi, kajti začenjati kanonični proces z vsemi odgovornostmi, skrbmi in stroški in privesti ga do srečnega zaključka, to terja resnično veliko zavzetosti in odločnega poguma. Kako je potekal ta letošnji Baragov dan marquettske škofije, razberemo iz tamkajšnjega verskega tednika „Our Sunday Visitor“ z dne 6. julija 1952. Houghton. — Zgodovinsko najbolj pomembni izmed vseh dosedanjih Baragovih dni se je tu zaključil v nedeljo 29. junija z objavo, da je uradno ustanovljena in pripravljena za delo zgodovinska komisija za pospešitev beatifikacije svet niškega prvega mdrquettskega škofa. Člani te komisije so: Joseph L. Zyrd. predsednik Baragove zveze, č. g. Cyrjl Shircel iz Lemonta, Illinois, in g. inž. Joseph Gregorich, iz Oak Parka, Illinois, Baragov zgodovinar in življenje-pisec. Člani Baragove zveze so objavo sprejeli z velikim navdušenjem. Ponti-fikalni sveti maši na stadionu, kjer je bila objava razglašena, je prisostvovalo kakih 1000 ljudi, med katerimi so bila zastopstva iz vseh delov škofije, med njimi tudi 20 duhovnikov. Izvoljeni so bili tudi znova odborniki Baragove zveze: Mons. Joseph Zyrd, predsednik, č. g. George Laforest, podpredsednik, č. g. Lester Bourgeois, tajnik, č. g. Nolun B. McKevitt, blagajnik, p. Cyril Shircel OFM in g. Joseph Gregorich. Na zborovanju je govoril med drugim tudi g. Gregorič, ki je povdaril, koliko Baragovih spisov in ostalega gradiva, potrebnega komisijske raziskave, bo treba prevesti. Vsem članom Baragove zveze je zlasti priporočil, da uporabljajo v svojem verskem življenju molitvenik, ki ga je Baraga izdal zadnje leto bivanja v Sloveniji. (Verjetno „Dušna paša“.) je tu mišljen9 Z zborovanja so“bili poslani brzojavni pozdravi svetemu očetu, apostol' skemu delegatu, kardinalu Mooney-^ nadškofu Rožmanu in vsem škofom M1' chigana. Na podlagi gornjih časnikarskih P?' datkov je sklepati, da je bil 29. juj11^ res v Marquettu storjen prvi odl°cl19 korak k beatifikaciji: Imenovanje lf misije, ki naj začne s prvim informa11'. nim postopkom, katerega mora izveš škof v Marquettu, namreč: P1-618*18!;, spisov božjega služabnika. Kaj vse jj morala opraviti ta komisija, o tem b. rojakom poročal strokovnjak dr. Alo.1z-j Odar v svojem članku, ki bo objavil6^ v misijonskem zborniku „Misijonska Pe' delja 1952“. Za nas, za Baragovo zadevo zavzet^ po svetu raztresene rojake je važno z‘^ sedaj tole: V komisiji treh sta dva Slo venca, frančiškan o. Šircel iz Lemon in inž. Jože Gregorič. Na njima leži vj’ čina težkega in odgovornega in tako 08 bežnega preiskovalnega deVi. Zmop* ga bosta samo z našo pomočjo. Ved11^ pomoč molitveni moramo vztrajno nuditi. . Pristavljamo še, da se nam zdi vse potrebno, ustanoviti med rojaki USA kak propagandni in delovni Barap0 . odbor, ki naj bi iz dežt le, v kateri odsle.J teče uradna akcija za Baragovo beatd . kacijo in v kateri leže Baragovi s vet ni p ostanki, med rojake po vsem svetu sir^ zanimanje in molitev za Baragovo^ be tifikacijo ter zlasti zaupanje v moč nj ^ gove priprošnje. Če namreč ne izmolili ne le tisoč uslišanj, ampak to nekaj pravih čudežev, bo vse, še ta*^ imenitno delo imenovane komisije zaman. Tudi naj bi ta odbor nudil vS stransko oporo tej komisiji. Slovenska misijonska zveza o8111., rava potom Baragovega krožka zilP četi med vsemi rojaki v izseljenstvu O. ven USA) in Slovenskem PrimO“_ veliko akcijo za podpise tisočev r®! kov na spomenico škofu Noa v M8. quettu, v kateri bi se mu za začet procesa toplo zahvalili in bi vztrajno nadaljevanje vroče prosili)9, gotovivši mu vse naše možno sode vanje. L. L. C. M- ibči saiuu z. iiunu jjuiuuvju. » ~ ^ pa more obstajati pred vsem ^ sni in moralni opori, katero j118 SIMFONIJA IZ NOVEGA SVETA MISTERIJ — NAPISAL NIKOLAJ JELOČNIK — ČETRTA PODOBA SCHERZO fia k* je svetila na negibni postavi srn ,?^ru' u&aša počasi. Kot da je sama SdiTV"SV0'1 objela ves prostor, se ria Pujina. Grobna noč brez upanja lega ?uše in jih stiska do onemoglceti... . Melodija se v svojem divjem roga-^fueje bolj in bolj... heč' aznavn° raste z nevidnim, zve-*m odmevom rumenkasta luč, ki mo srednjega modrega traku pada v ^ostor, y Domovino, ob •ri? žena z bratom. Negibno sedi [n Mizi. Brat z izrazom trpke ža'osti v Ovo- ^°j* iu bere pismo, ki ga je sestra JMa iz tujine. ^ Melodija se počasi izgublja... Tiši-zaplava v prostor. hat^^T' (trenutek ali kaj nemo stoji, ° zgane pismo). «ENA (ihti polglasno ob mizi). Zav i ^ se •’e ae^e z^a-’ Oj: . sestrine prisotnosti, pristopi k jj 'n Pravi nežno, toplo): Bog je usmi-’ aestra... Zaupaj vanj!... stia ihtečim vzdihom; krčevito iio„ae bratovo desnico): Bog... moj bei V" Nezvest... brez vere... (sil-ihten- •.••K°bav--- °» Bog! -. (Jok in uje jo stiskata do onemoglosti). dobe ' ^auPaj> sestra. Bog je tako Pfe0^’ .Ne obupaj zdaj, ko ti je trdo Sosi Uanj° Poslab Sprejmi jo in v hlada! 'Vv ** bo. Mar misliš, da on tam 0 cez morje ne trpi v tem trenutku? Oj’ en} dobro, da je muka spoznanja v Mor°V' silncjša od bolečine telesa, in * 2ani> sestra, da se ga Bog usmili Mu pošlje milosti. la^^A (kot da ne čuje bratove to-a Sje'.: Gobav... gobav... In ta otrok lt(|a.njlmi očmi, ki me vprašuje: Mama, ^ 1 se nama povrne očka? ... Kako naj em resnico?... Mar naj mu », „ Sinko, tvoj oče je gobavec... Var Ve' očeta.. . mrtev je za .naju... 1 naju je oba... p,.a :'*AT: Ne obsojaj, sestra, nimaš lce. Sodba je pridržana Bogu. S ,)ovem ŽENA (ga pogleda v neznanem začudenju): Mar naj ga zahvalim, da nama je to storil?... Meni, ki se bijem za zvestobo njemu? ... Otroku, ki vprašuje, kdaj se bo vrnil?... BRAT: Odpuščati, .ne obsojati, to je naše poslanstvo. V teh časih sovraštva in zlobe še posebe. Kaj ne moliš, sestra: „...odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom...“? (Dolg molk.) __ ŽENA (čez čas, počasi in bridko): Kako naj odpustim? BRAT: Kako pa si odpustila ljudem, ko so ti ubili očeta in brata hkrati? Pa bi njemu ne, ki ti je mož? Mar si mu bila vsa ta leta tako blizu, da moreš vedeti, zakaj je padel? In, ali ga ni že Rog sam zadosti kaznoval? Zdaj ga hočeš še ti s svojo črno mislijo? ŽENA (v onemoglosti zaihti spet): Kako bedna sem. .. BRAT: Vsi smo bedniki, sestra. A dokler nas druži ljubezen ob križu krvavečega Boga, smo bogati. Ne izgubimo da nam potem res ničesar ŽENA: O, da bi le drobec tvojega miru mogel vame! BRAT: Prepusti se Bogu in mir bo v tvojem srcu. Saj je tako malo, res, čisto malo, kar od nas zahteva: da izpolnimo njegovo voljo, nič več. ŽENA: Trda je ta volja... BRAT (jo prestreže v besedi): Blagoslovljena bodi volja Očetova; in še ti pravim: KAR HOČEŠ, KAKOR HOČEŠ, DOKLER HOČEŠ, O BOG! Ta misel samo sme biti v nas, pa Se ti bo življenje pokazalo s soncem ožarjeno in velik mir bo v tvojem srcu. ŽENA: O, vem, da prav govoriš, slutim resnico v tvoji besedi, spoznavam jo: vse je res, kar praviš — odpusti, to mi je dolžnost, ljubiti ga zdaj še bolj, to moram... A srce se upira, ne zna, ne more« ne ume... pretežko je zanj to trpljenje... BRAT (se nasmehne): Saj prav v tem smo močni, sestra, da voljno sprej- tega bogastva, vT/-»/» vi /-> rvc + anoT sem, govorim z njimi, nosim se po .njihovo — mene samega po meni vprašujejo — ne spoznajo me! Bog je z menoj in dokler je Bog z menoj, se mi ni bati ničesar. Tudi ti se ne boj, sestra, memo trpljenje, kadar je res težko. V tem je naše posvečenje. ŽENA (se še tesneje oklene bratove roke): In vendar, če pomislim: sam tam daleč, daleč... brez tolažbe... brez ljubeče roke, ki bi ga tešila... umira... umira.. . in nikogar ne bo ob njem, kadar mu bodo ugašale oči... gobav... (z rastočo grozo in žalostno): Moj mož — gobav... oče mojega otroka — gobavec!... O Bog!... (Vstane in ihti v brata): Čemu ne smem tja, da bi mu bila blizu, res, da bi umirala z njim... (Joče in joče spet...) BRAT (se nasmehne): Tako ga ljubiš? ŽENA (bolestno): Kako bi ga mogla pozabiti? BRAT: Tvoja ljubezen, sestra, ga bo rešila. Ljubezen ne obsoja, ljubezen vse spregleda, vse odpusti. Ker ga ljubiš, si mu odpustila. Bog vidi tvoje trpljenje: ne misli, da .nima cene v njegovih očeh. Zaradi tvojega trpljenja, sestra, mu bo tudi Bog odpustil in mu pokazal pot k sebi... Res, tudi ti, sestra, trpiš, veliko trpiš zaradi njegove bolečine in za zvestobo njemu, ki je ubog in samoten omahnil in si prav v tem trenutku morda spet želi k tebi. BOG PRIPUSTI, DA JIH JE ZELO VELIKO NA SVETU, KI SI MORAJO S TRPLJENJEM ZASLUŽITI ZVELIČANJE, DRUGI PA GA DOSEŽEJO Z USMILJENJEM DO TEH NESREČNIH... Kako bi mogla bolj potrditi ljubezen, o kateri verjamem, da je močnejša kot kdaj, kot da mu jo prav z usmiljenjem svoje vroče molitve izpričaš? Veruj, Bog jo bo uslišal! Jaz zdaj odhajam, veliko jih je še, ki me čakajo. ŽENA (prestrašeno, kot da se je šele zdaj zavedela resničnosti): Odhajaš? Tako hitro? Saj si komaj prišel... BRAT: Predolgo sem se zadržal. Trda pot je še pred menoj. Pred jutrom moram biti med jetniki.7. ŽENA: Vselej se bojim, kadar odhajaš. BRAT (s prizanesljivim nasmehom): čemu se bojiš? ŽENA: Da te bodo spoznali, katef' te iščejo... - . BRAT (mirno): Sredi med ni'1'" ŽENA: Boš skoraj prišel spet? BRAT: Ne vem, kdaj. Kadar bo gu po volji. ŽENA: Tako sama sem. Ti edini W tolažiš v bridkih urah. BRAT: Če smo z Bogom, nismo sami, Bog v nas je naše največje h« gastvo. Jaz sem beden — samo z bese« te morem tolažiti. Bog pa tolaži Zv,n lostjo, in to je mnogo, mnogo vec. •' (onemi...) Trd korak v ozadju pretrga raz?^ vor. Oba obstaneta v pričakovanju. D°‘® molk. Nato: ŽENA (prestrašeno): Nekdo prihai8’ BRAT (začudeno): Kdo naj bo ^ tc pozni uri?... Trdi udarci zunaj po vratih.. • ŽENA (se zdrzne v stiski): Bog... . BRAT (mirno): Ne boj se!... P°jdl odpirat... ŽENA (šepetaje): Skrij se! (Mu P°' kaže na levo): Tod noter, skoz okno 11 _ dvorišče, čez vrt — in beži... (ga P° tiska v lievo). BRAT (se ji nasmehne): V božjih kah smo vsi... (Počasi odhaja, ka»o mu je pokazala žena.) Novi udarci po vratih... ŽENA (se zbere, stopi v ozadje i11 s trdnim glasom vpraša): Kdo je?-''. VSILJIVEC (zunaj): Odpri. Ne bol se: jaz sem... ŽENA (se čez čas vrne. V odporu a® človeka, ki prihaja, se oprime miz®'* O Bog!... On je... (obstoji tam v n®' mem pričakovanju...) VSILJIVEC (s trdnim korakom ^ ozadja; v licu mu igra podel izraz navskega nasilneža; kot da se čudi, ® s pritajenim nasmeškom nameri k ženO O, še na nogah... tako pozno?..- ŽENA (trdo, ne da bi ga pogledala) Kaj mi hočeš? VSILJIVEC (se prisiljeno nasmeje).; Nikar no tako sovražno. Saj sva si P jatelja! stv (odločno): Nobenega prijatelj- i^v med nama! (Zraste še bolj): ob tej ° -j mene? ... Kaj prihajaš Ijj, (eede in si s počasno );„! J° prižiga cigareto): Da bi kram-n,;.8’ dušica( nič drugega... Ti ni za "'lateljsko besedo? (uporno): Ne rogaj se! Sla-J1.9 ženska sem, a moči je v meni za-*1> da ubranim svojo čast. U.V^ILJIVEC (hinavsko): Glej, glej, Jfasr?a odločnost... Kdo pa govori o vij..1 • Ne boj se me tako... saj me ne Prvikrat! ZENA: Nadležen si mi! (.„^SILJIVEC: Pred leti si mislila dru-se spominjaš? It-j ®NA: Od tistih časov se je marsi-J spremenilo... W "^iLJIVEC (na vid bežno): Da, da, Marsikaj spremene. Pač nisi mislila, se bova še našla... *»ašl o A (vzkipi): Kdo pravi, da sva se b,.; Odkar si šel z onimi, sem te iz-ala iz spomina. jjSILJlVEC: Tako me sovražiš? iuj ENA (težko): Jaz ne smem sovra-nikogar. tejjV®iLJlVEC: Potakem sva si prija-Sanje )' ^'0^en nasmeh je njegovo ro- iHe5®^A (naveličano): čemu siliš za Zdavnaj že sem ti povedala, kaj da VsILJIVEC: Jaz pa sem ti povedal. Higjjlj bom odjenjal, dokler se ne pre- t»B?®NA: Potem me ne poznaš. Tvoj jalov. Ja j ^EJIVEC: Tebi se tako zdi. Jaz ia ruKače gledam... (Naglo se dvigne Vaj-f J)r*rnaEne čisto k nji; šepetaje sili ^emu s* mi Prišla odpirat, če O nadležen in ti nič ne pomenim? *ENa (ga globoko poglieda, nato ki L? odgovori z vprašanjem): Kdo je, ^ar'* Se vain ustavljal, če sredi noči *»ia ,te po vratih? Vaše nasilje ne po- n»eja. j^kLJlVEC: Jaz ne prihajam z njimi, tih. EN A: A njihov si: tudi tebi je na-^ Postava. botr?^^^EC: Včasih je tudi nasilje jo *b"0:- (Spet se nasmehne; hoče ^ ‘Jeti za roko): A meni ne!... Prizor iz pričujoče podobe tega misterija, ki je bil napisan in igran za Baragovo-proslavo v Buenos Airesu meseca avgusta 1951: Brat, žena in vsiljivec (g. Kovačič, gdč. Kramar Milena in g. Borštnik) ŽENA (s studom v licu mu iztrga roko in se odmakne): Ne dotikaj se me! VSILJIVEC (se čudi neiskreno): Tako me mrziš? ŽENA: Povedala sem ti, da si mi nadležen, čemu prihajaš še? Veš dobro, da me nič na svetu ne izpremeni. VSILJIVEC (se zasmeje): O, na svetu se da spremeniti marsikaj... Postavim: .nekoč sva se poznala, pa si me izbrisala iz spomina, kot praviš; in vendar ti spet hodim v misel... ŽENA: Moja misel ni s teboj! VSILJIVEC: Če ni, se utegne nameriti, da bo. ŽENA: Nikoli! Rajši smrt kot to! VSILJIVEC (prizanesljivo): Smrt? Tako mlada? Kaj ne vidiš, da se ti življenje šele odpira? ŽENA (iskreno): Moje življenje je že .našlo svoj cilj... VSILJIVEC: Tako hitro? ŽENA: Živim za otroka. .. Drugo mi ni mar. VSILJIVEC: Samo otrok je premalo ženski, kot si ti. Jaz bi ti nudil več... ŽENA (trdo): Kako smešen trud! VSILJIVEC (se ne da zbegati): Pre-mnogokrat se zgodi, da se odločimo prav za tisto, kar se nam je malo prej zdelo smešno, ali pa da sprejmemo to, kar nam je bilo mrzko najbolj. Ti se boš odločila zame, sprejela me boš, kot da ni bilo med nama vseh teh dolgih let... ŽENA (ga osuplo gleda, nato vzkipi): Mar meniš, da sem ena tistih, ki so se z vami v letih groze pajdašile po hostah? Nisem še poteptala svoje časti! VSILJIVEC: Mar boš poteptala čast, če boš šla z menoj? ŽENA ( s prezirom): Bcdnež! Kako majhen si v mojih očeh! VSILJIVEC: Storil bom vse, da bo moja cena porasla. ŽENA: Zame ne bo nikoli porasla. VSILJIVEC: Ne poznaš me! ŽENA (ga ledeno gleda): Pretiš? VSILJIVEC (počasi, s pikrim posmehom): Povem samo... nič drugega ...samo povem! ŽENA (odločno): Jaz pa sem ti svoje rekla. Končajva! Opravila sva! VSILJIVEC (se zareži): Oho, za nocoj še ne, dušica! (Vstane in se ji počasi bMža.) ŽENA (se mu v strahu odmakne): Kaj mi hočeš? VSILJIVEC (bliže in bliže k nji, govori pridušeno): Nič hudega... le kramljala bova kot dva, ki sta si blizu... zelo, zelo blizu... res... čisto blizu... veš. tako... (Sunkovito seže po nji.) ŽENA (se mu iztrga in ga pahne od sebe): Podlež! Proč... VSILJIVEC (se opoteče do mize. Dolg molk, ki ga trga le težko dihanje obeh. Nato): Še boš moja!... ŽENA (z divjo upornostjo): Tvoja .nikoli! Samo mrtvo me boš imel, živo ne! VSILJIVEC (z narejeno mirnostjo): 'Živo, živo, ljubica... ŽENA (v silni stiski): Bog moj, daj mi moči! VSILJIVEC (je sedel spet; s pikrim posmehom): Ne kliči Boga, ki je daleč! ŽENA: Zadosti blizu, da mi bo v pomoč! VSILJIVEC: Razumno razmisli Ln vdaj se vendar! Saj uvidiš, da drugače ne pojde. ŽENA (odločno): Ničesar mi ni treba razmišljati: moja zvestoba ni naprodaj. Moj mož in jaz v njem... Tretjemu tod ni mesta!... Bog naju veže! VSILJIVEC: Tvoj mož je predaleč... •zate je izgubljen. ŽENA: Najina ljubezen pa je bli*u' otrok je tu! Nisem izgubila moža! VSILJIVEC: Pozabil te je... ne ^ se vrnil! M ŽENA (verno): Vrnil se bo, kadar Bog hotel, kadar bo minilo nasilje, ki B vi oznanjate. VSILJIVEC: Prazen up: vse to s sanje, ki so se razblinile v nič! ŽENA (preprosto): Če so samo nje, naj bom v sanjah možu zvesta ze Tudi moje življenje naj bo sen... VSILJIVEC: Bedast sen, ki se v nj? izgubiš. •„ ŽENA: Lep zadosti, da mu ti s svoj zlobo ne moreš storiti konca. , VSILJIVEC: Tako si tedaj odločen8, ŽENA: Odločila sem se. ko sem ^ žu pred oltarjem segla v roko. Moj •> čem“ drži za vse življenje. Še smrt sa ga ne uniči več. ,# VSILJIVEC: Potem bom storil, “ boš preklicala svoj , hočem“ in ff8 la meni! .ie\ ŽENA: Skoz moje ustne ne bo Prl za nikogar več: tudi zate ne! VSILJIVEC: Moč imam, da to stori10, ŽENA: Ni je moči, ki bi raztrgala t®’ kar je združil Bog. flP4 sr VSILJIVEC (trdo): Drzno gov«f^ Ne igraj se! Misli na otroka. Dobro kaj sem. . f ŽENA: O, vem, da zadosti podel svoji podlosti! VSILJIVEC: Je to tvoja zadnja 0 seda? . ŽENA: Vse sem povedala, kar si ‘ tel vedeti. Dodajati nimam kaj. VSILJIVEC: Premisli... Morda s boš kesala... t.e ŽENA: Mar naj se kesam zvest0 svojemu možu? VSILJIVEC: Sama hočeš tedaj? be ŽENA: Ničesar nočem, kar od te pride. VSILJIVEC: Zlomil te bom. ŽENA: Poskusi. VSILJIVEC: Ne sili me! ŽENA: Odidi, ali pa bom zbu° »jndi! .eh0P! VSILJIVEC (jo pogleda s posmeh tj in molči za trenutek. Nato): Ljudi u„ darkom): : ŽENA (se zdrzne, za korak odstopi 11 Ka gleda v osuplem strahu): Ti?... be VSILJIVEC (porogljivo): Ti je vzelo sedo? (Spremeni izraz in trdo vpra-Kje je tvoj brat? ^oj^ENA (molči in ga gleda nepremič- i. VSILJIVEC (togotno): Kje je tvoj Dobro veš. da ga iščemo! ŽENA (grenko): Kaj tebi moj brat? VSILJIVEC: Meni nič. Naša pravica terja! ŽENA (s prezirom): Vaša pravica... >. VSjljiveC: Ne izmikaj se. Povej, ,e Je brat! 6ainŽENA: Tod ga ni. Saj vidiš, da sem P,. VSILJIVEC: A dobro veš, kje je. °vej t v.„jENA: Ničesar ne povem, kar bi bilo ^110, da ti veš. j: .VSILJIVEC: Ne igraj se: njegovo Oenje je na .niti! ŽENA: Bog ga bo rešil. VSILJIVEC: Iz naših rok — ne! rejj|,ENA: že ga je rešil in spet ga bo (o.VSILJIVEC: Ne izgubljajva besed. toPi drzno čisto k nji in se ji zagleda „iJj.0 \ oči: šepetaje pravi): Skrila si ga, (Š Za.\' ne more več. Veš, kaj ga čaka... gla6v«Še): V tvojih rokah je njegova tvjENA (se zgrozi in odstopi): To je O^V^SlLJIVEC (mrzlo): Brat ali ti. JENA (zaihti): O, Bog moj... trej £ r . KAT (vstopi z leve, kamor je bil )w.j_ 9^®el. Mirno pobudi Vsiljivcu roki, b tr.ižani, kot da sta že uklenjeni): K Jo odločil!.. . Ukloni! Ok] ENA (se vrže pred brata in se ga J*e): Ne, ne... brat moj... sVa SlLJIVEC (trpko bratu): Slednjič V« srečala! .KAT:' Pusti to ženo!... Pojdiva! haja.ENA (ga hoče zadržati): Ne od-R(Joče in se obrne k Vsiljivcu: Stu'loiT m ga pogleda): čemu naju mučiš? •‘«h r ~ a ^ se mučiš. Jaz vama nočem hude-titj a 'zKiro sem ti dal. Nočeš se odlo- San^^^EJIVEC (s prisiljenim smehom): Ä8' Brat (ga pretrga v besedi): Moja sestra se je odločila. Končaj komedijo? S teboj pojdem... vodi me! VSILJIVEC (mrzlo, ne da bi ga pogledal. Le Ženo gleda ves čas): Hočem, da mi to sama pove! (Priliznjeno k nji): Samo besedo, žena, in brat bo prost! BRAT (rezko): Božji zakon ne more biti cena moji prostosti. Pojdiva!... ŽENA (zaihti): Bog moj, pomagaj. .. VSILJIVEC (dvigne levico in pogleda na uro): Pol ure vama dajem, da se odločita. Odtod ne moreta sama: hiša je obkoljena! (Se nameri v ozadje, pa se obrne spet in sikne ženi): Z njegovim, otrokovim in svojim lastnim življenjem se igraš — na tebi je, da se odločiš? (Hinavsko se nasmehne in odide.) BRAT (je obstal sam s sestro. Dolg molk, ki ga trga le obupno ihtenje nesrečne žene. Čez čas se je počasi nameril k nji in ji šepne mirno predano): Božja pota niso .naša pota, sestra.. . ŽENA (se je oklenila njegove desnice in še silneje zaihti): O Bog... BRAT (živo, kot da se je bil zdramil iz sna): Res, v tej stiski ti samo Bog lahko pomore, človeški um je prešibek, da bi vedel rešiti... ŽENA (ubito): Zaradi mene vse to... BRAT (jo zaustavi v besedi): Ti nisi zakrivila ničesar. In hočem, da si trdna. Naše življenje je vredno, da ga žrtvujemo za ceno zvestobe božji .postavi (Molk. Nato): A nekaj mi pravi, da Bog še noče tega... (Nato se mu lice ne-nada zjasni): Pol ure nama je dal, čuješ sestra, dovolj, da naju Bog razsvetli in nama da pomoč. . . (še bolj verno): Veš koga bova prosila, sestra?... Njega, ki mu že mesece izročava najino stisko: škofa Barago! ŽENA (stisne njegovo desnico): Brat! BRAT: Nekoč me je rešil. (Živo): Naj zdaj reši — vse tri!... Moliva, sestra, moliva, tudi zanj, ki gobav tam daleč od naju trpi, moliva!... Molitev odmika trpeči duši našim očem. Skrivnostna noč se spušča nad Domovino: Noč uslišanja in milosti. Na desni se v medli luči nakazuje podoba bolnega moža, ki sedi v svoji celi v zavetišču za gobave. Ob njem je sestra-bolničarka... (Se bo nadaljevalo) SAMOTNO BIJE URA NEKJE (UN OROLOGIO SUONA SOLITARIO) ZGODOVINSKI ROMAN O JEZUITU MISIJONARJU OČETU MATEJU RICClJÜ Napisal Fausto Montanari, za „Katoliške misijone“ iz italijanščine prevedel M- XII. NEUSPEH NA NEUSPEH Oče Ruggieri in oče Paslo, ki sta na podkraljevo povabilo odšla v Siao TCin, previdno pripravljena na vse, sta se vrnila v Makao; tudi njiju so izgnali. Očetu Mateju je bilo težko, kot bi bila po njem samem ta njuna nesreča segla. A nezmogljivo upanje, da bodo ob prihodnjem poskusu tudi njega izbrali, mu ni ugaslo več. Tamle v juliju 1583 se je pater Ruggieri nanovo lotil misli, da bi vso stvar spet poskiisili; tudi to pot po reki; zagrizla naj bi se vse tja gor do Šjam Šjana, kjer je deželni upravitelj zagotavljals da bodo Evropci lahko stopili na suho, če jim bo uspel0 predstaviti se mu s kakim dovoljenjem za bivanje, ki naj bi ga jim zadobil kak visok cesarski mandarin. In zgodilo ee je, da si je Ruggieri to pot za spremljevalca izbral očeta Mateja. Na ladji, ki ju bo prepeljala tja gor, se je Matej zavzet zdrznil: stopal je na Kitajsko; obšlo ga je, da to ni več to gričevje krog Makao, marveč nekaj povsem drugega. Na tistem trdem pogradu leže je poljubil nedišeči ladijski les: tam je bil, v tesni kajuti, kot , skopo odmerjenem grobu; pa vendar ** bila slabša od tiste lesene portugalsk luknje, v kateri se je bil Matej pred prav do sem pripeljal. Taisti tesni Pr0j storek, je umoval zdaj, bo odslej i110' dom. Vse tja do nebeškega doma žare ne bo imel drugega pokojišča kot In ta plavajoči košček njegove nove d movine je zdajci počasi zdrsnil po SP° kojni laguni. Vožnja je bila slednjič srečno Pj^ kraju, v Šjam Šjan ju deželni UP'., vitel j ni hotel sprejeti: pa takšnale * preka je bila pač v navadi, saj ve.n^je ne gre, da bi oblastnik, ki ga spoštujejo, sprejemal docela nepome bne obiskovalce že kar na sam dan hovega prihoda. Rajši sedi doma« lastni hiši, ki mu jo varuje lepa vr sužnjev, vleče svoj čibuk na vodo j •iCu a nfuBioSiSJ oCnvsnrsud oia° .. . t 1 ■ . Tako sta se oba tujca tedaj zaf?sxe, v kolibo, ki je bila hkrati tudi in stikala za kakim, vsaj za silo 8nn()-nim kotičkom, kjer bi se lahko u!j javila. Dva dni pozneje jima je bu voljen sprejem. imenitni gospod, ves zagrnjen v svo-v *yilen° oblačilo, ju je pričakoval na visenem sedežu; g'iavo si je pokril , lretom, ki ei ga je bil potisnil prav pO obeh velikanekih uhljev ob straneh. je zapadnjaška Evropca, ki sta '"ajala iz daljnih dežel — nihče ni i>r.f čemu — in njuni lici mu prav nil °Vo ”'s^a bili po volji. Znova je steg-roko za zvitkom, ki ga je bil že Prebral, in nenada ugotovil, da je ^sanje ge staro, Kaj malo je verjetno, rin j® sestavil kak manda- ’ kajti konec je bil izredno slab. v to je povedal ubito, s suhoparno trloa ?ct>’ Piskajoče; ko si ga takole dob ' kake je napol dremal, je bil po-en krokarju s povešenimi perutmi. ae e.nada, še preden je bil odgovoril, pa dl -i? zravnal docela, in z iztegnjeno ZVp1^0 plosknil po vazi, da je udarec i^bel suho, kot zlo znamenje, in ostro Iti rica' svoj gnevni prezir d0 tujcev, te Sl, ga drznejo nadlegovati s svojimi ber •1In! nakanami. Naj se kar brž po j, ej,° *n naj se niti eno samo noč več obotavljajo v njegovi deželi. ^atej j® pogledal Ruggierija, sli oa pričakuje kako posrečeno domi-drn0 oc* te®a mnogo iznajdljivega so-Po r'"1' A ta ie molčal; kaj preprosto je i,., končanih obrednih poklonih še njega POt®gnii ven. v v i.^?.aj Jima je ostala samo še vrnitev j0 0bbo, pa da tam pobereta vsak svoje nU^° ‘n se sPet vkrcata na ladjo, ki Pa yečer odhaja'ia v Makao. Brodnik da’ . je zaslutil njuno nujo, je kričal, je k V n°^e ve® gledati na ladji. Taisti I)e]- {> ki ju je bil pred dnevi sem pri-vršt. a zdaj se mu je nenada porodila dl'ta zamotanih pomislekov še slišati hotel o njiju. Stiskal je ustne, več 0brvi‘in sikal skoz zobe, da noče opravka s tujci. t)0 .^‘‘odnik ju je odbil, mandarin na-kosl’ najbolj verjetno je bilo, da žju . svojo pot končala v zaporu, kjer je anJe vsakdanja jed. kp-Takrat je prišla rešitev v podobi iz ganskega tolmača, ki ju je spremljal hj|. akao; Kitajec od nog do glave je di'• ta*sto pisanje, ki je malo prej tako Ploh razljutll° mandarina, je zdaj po-žPg] > ^rodniku pod nos. Ko je možak K edal tako blesteče poslikan papir, ugovarjal ni več; vdal se je in potnikoma dovolil na brod za običajno, morda za spoznanje višjo ceno. Sonce je polzelo v zaton in ob vlažni večerni megli je bila takšna ugodna rešitev še posebe vredna. Spustili so se pod krov in molče posedli. Nočne sence so se spletale bolj in bolj, in sopotniki, ki so se zbrali že vsi d0 zadnjega, so začeli šušljati. Ko se je znočilo povsem in je bila ladja že od brega, je nenadno seglo med ljudi splošno razburjenje. Začel je nekdo z zateglim, starikavim glasom; besede so bile raztrgane in brez zveze; brž so se mu pridružili še drugi, v še bolj pestrih in neubranih tonih, dokler ni iz zadnje luknje od nekje udarilo čudno vreščanje, ki je šlo d0 mozga ter prevpilo vse druge s po-menilom vseh poprejšnjih glasov: nihče naj bi ne bil svojega življenja izročil duhovom popotovanja, če se bodo tujci še naprej vozili z njimi. Brodnik, ki se je zgrozil ob misli, da bo moral potnikom povrniti denar za vožnjo, pa se je hkrati še vedno tresel pred mandarinskim pisanjem, kot mu ga je bil pokazal tolmač, je skušal z lepo besedo pomiriti razburjenje. V tem pa je nek močan in žilav dečko že zalučal prtljago obeh nesrečnikov na breg, drugi pa so ju zgrabili za rame in ju potisnili na suho; tako se tedaj brodnik ni mogel več ustavljati, rajši se je podvizal k odhodu, še preden bi tujca utegnila zahtevati svoj denar. Tako sta se duhovnika znašla v temi, ob vseh zapuščena na bregu, z edino tovarišijo tolmačevo, ki se je zgledno vdal v to in drugo: bil je pač Kitajec. Res, tudi onadva sta bila odslej Kitajca, a usta so jima bila polna grenkobe. Sveženj s knjigami, na katere so stavili tako visoko, je zamolklo klopotnil v vodo in izginil na dnu. Oni trije pa so bili slednjič vsaj na suhem, lahko bi se vrnili v kolibo. In vendar so bili naslednje jutro sveto preverjeni, da jim je tisto razgrajanje na ladji sam Bog poslal, čuli so namreč, da je mandarin, ko je bil skoraj po njih odhodu zvedel za svojega očeta smrt, na vso naglico odšel v domovino, kjer naj bi zdaj zaradi žalovanja tri leta ostal. Lep čas se tedaj ne bo menil za to pokrajino, na njegovo mesto pa je še isti -dan prišel drug, mnogo starejši mandarin, ki je bil baje mnogo bolj človeški. Ta je oba tujca res takoj sprejel in ju potrpežljivo dobrohotno poslušal. Pater Ruggieri ee je ves predal dolgemu, kitajsko ocvetličenemu nagovoru, tolmač pa je zdaj zdaj še kako novo cvetko pridejal. Le koliko cvetja, je razmišljal Matej, ki že ni mogel več umevati besednega reda. A vsemu navkljub je na splošno vendarle umel, da je Ruggieri prosil mandarina za košček zemlje, kjer bi rad postavil posebno hišo, ki bo namenjena samo molitvam za blagor mandarina, njega sorodnikov in potomcev, za kralja in slednjič za vse Kitajce sploh: onadva, da sta na Kitajsko prišla zgolj zaradi velike slave in hvale, ki je povzdigovala ljudi, ki tod žive, in njih oblastnike: tudi ona, da bi se rada obogatela z mirom in pravico Mezzovega kraljestva, pa da bosta hkrati zanje vse prosila Gospoda nebes. Vso to dolgo povest je mandarin pozorno poslušal in slednjič razjasnil svoje lice z najljubeznivejšim nasmihanjem. Slednjič je tudi sam spregovoril laskavo in izbrano. A četudi ni imel očitka za dovoljenje, ki sta mu ga pokazala, niti graje k spominu mandarina, ki jima ga je bil naklonil, mehki zaključek visokega gospoda se je v vsem ujemal z rezko odločitvijo prejšnjega oblastnika; tako se je tedaj namerilo, da sta se morala tujca na vso naglico vrniti v Makao. A vsaj to milost so jima izkazali, da sta smela počakati brodnika, ki si je bil zadržal njun denar, ki sta ga že plačala za prevoz. V naslednjih dveh dneh, k0 fita čakala, se je oče Ruggieri bolj in bolj smolil okrog mandarinove hiše.— čemu vse to, le čemu vse to ? je v sebi ves zdvojen razmišljal Matej najrajši bi se skril kam in se razjokal. Ruggieri pa, mnogočesa vajen že, je zdaj s to, zdaj z drugo trditvijo spet začenjal razgovor in se slednjič zbližal z nekim vojakom, ki je imel za čuda pomirljivo lice; obljubil mu je presenetljivo nagrado, če bi jima mogel oskrbeti spremno pisanje, ki bi jima dokončno dovoljevalo ostati v deželi. Vojak je pripadal stražarjem, ki so čuvali vrata, in je prav po naključju ujel njune govore pred mandarinom. XIII. PRI MOGOČNIH JE TREBA ZAČETI Vrnili so se v Macao. — Moj dom' — je tožno razmišljal oče Matej, ko 51 je znova uredil svoj kot v ladijskem trebuhu; na misel mu je prišlo, kak® jo je bil poljubil, ko je prvič odhajal o® tam, — pa prav tole sem poljubil, ladj® samo. Zdaj pa čisto brez smisla po rek1 gor in dol. Todle v Macao mu spet ni ostaja]® drugo, kot da se je ponovno lotil domačm katehumenov in študiral ob njih ta do>' gočasni, tako kitajski odpor do tujcev-Pa molitev mu je še tudi ostala. Molitev je vse, kajti vse bo stoti-Gospod. Res, celo z nogami moramo m®' liti, nenehno pripravljeni, da se spet spet podamo na taisto prašno pot, kje* smo že toli in tolikrat zabrisali svoj1® lastnih stopinj sledi; pa da znova spe" jadramo čez divje rečne brzice; pa da s1 spet in spet ubijamo v glavo z brez' končno strpljivostjo vse te brezkončn® raznolikosti glasovnih menjav, ki tak® docela spreminjajo smisel taiste besede’ pa da z umirjeno ravnodušnostjo pt®.' našamo razgovor s tistimi čudnimi l’1®1’ ki ti z nezmotljivo vljudnostjo nene®' n0 pritrjujejo, a ostajajo slednjič ne®' majna v svojem zanikanju. Moliti, res! A biti hkrati tudi zVi* spričo zvijače vseh tistih, ki so iz zv1' jačnosti same. Strpljivo je treba uk®' niti njih ošabnost: kdo naj jih prepmc®’ da naj bi se tudi oni česa od drugih na®' čili ? Saj so do smešnosti globoko uver jeni, kako so oni edina urejena narod' nost, sploh, edina čista narodnost, drug® vse je samo zmes divjaških hord. NJ1" zemljevidi utesne skoraj na nič vse dr®' ge dežele, Kitajsko pa predstavljajo k® velikanski svet, krog katerega te tu jj! tam motovili kak otok, manjši in manj3 vse, kjer žive prav nizko pod nebo® barbari brez vsakršne sledi omike. jim tedaj velja dopovedati z dejstvi, d^ bi tudi iz daljnih dežel na obzorju ut®S' nilo priti kaj koristnega, nekaj, čeS* oni še niso spoznali. Bolj kot v besedn1*1' bi jim bilo lahko dokazati zapadnj»®. nadmoč v naravnih vedah: v zemljepis] j v zvezdoslovju, v matematiki, v meba niki... Sicer pa, kaj se niso enako obko11 tudi Grki in RimVjani ? Tudi ti so v , uge nazvali barbare, od vsega počet-sk' S° S - 1'°Sali Evangeliju kot barbar-(j 1 'zm>šlj0tini. Tako resnično ne gre, k0 v1 se kdo preveč zapiral v svojo omi-vji’ ?e noče, da ee bo drugi v svojo za-Kč P°tem ostalo toliko preraz- g nih svetov, nerešljivo razdruženih. v? samo je kraljestvo — kraljestvo je lstusovo. A prav 'to je veliko, kot stvsv*t sam velik in svojega državljan-Seln' ne pdk'anja nikomur: sleherni mi-sleri* °^*ki prizna nje vrednost, saj nas satvi1^ Pneveri povsem, da ne živimo pj,”10 ,za smrt na tem svetu, temveč za 1 'roJenje v večjem in popolnejšem, za lavo božjo. utrditev tega kraljestva pa ni za- Pnožje, ne razmišljanje in ne mu)-Ve,'^o; tudi ne trud in zvijačnost člo-da+-0Va’ Pa 116 samo in povsem pre-Bn ' fe češ bo že Bog vse dru- t^.^oril. Nič ni zadosti in vse je po-v« n: Velia napadati samega sebe z tr° ?loveku dano močjo, z vztrajnostjo psujočega branjarja, kot da bi vse sa-g °d nas bilo odvisno, pa se hkrati p:p.P0k0jn°stjo razmišljujočega puščav-da a docela predati pomoči božji, kot jo Vae zKo''j od Njega prihaja: vse to vev?c,l že oče Ignacij. In kadar s člo-pr: . 0. silo ničesar več zmogli ne bomo, ‘akujmo milosti od zgoraj, kai^^ost je res po nekaj dneh prišla; paj,,0.Zares hitro so minili, če si so zdaj d0] a.J domislil, a vendar, kako neskončno Ueu' S°- P° vseh teh vedno novih b0(jl’?eh'h, ob vsej tej negotovosti za a;n +c.nost. Lepega jutra je iz notra-W11 ^ezele prišel Kitajec, slovesen Vsop’ < a ,si f?a že težko prenaša'', ki pa sv .n° ni enkrat ni dal slutiti namena po obiska. Ko se je okrepčal prav s at)redu, je pod večer nadaljeval spet izčr °^lmi pokloni, pa se obenem prav dal razgledoval po kolegiju in si iasnu- rno stvar do podrobnosti po-je^11*’ Slednjič je oče Matej iz same Pre ’ ker ga je videl spet pred seboj, biv.|vQznal.v njem tistega upraviteljevega ^repv’ mu jo bi.'i takrat odmeril njjj^ao Podkupnino, da bi posredoval za Zpai.\ Možak je videl, da so ga spo-iz «s'-’ Povedal je slednjič, da podkralj lao oba patra vabi tja. fps .i'0Rt božja in milost Marijina, prav V°jŠčW * s* ic tedaj izbrala tistega aka, ki je, omehčan ves po denarju in ob misli, koliko še mu utegnejo pokloniti, na lastno pest poslal oblastniku spomenico, ki je laskavo govorila o tujcih. Ker je bilo pisanje zgledno vljudno prirejeno, je našl0 milost v upraviteljevih očeh. Tako sta zdaj brž odpotovala spet; mirna vožnja je bila za njima in v Sjao Čin so ju čez vse ljubeznivo sprejeM. Kleče sta se predstavila deželnemu upravitelju, ta pa, ki je vedel za naklonjenost podkraljevo, jima tega ni dovolil in ju prosil, naj mu razložita svoje želje. Poprosila sta ga za košček zemlje, kjer bi si mog'ia postaviti hišo in svetišče, da bi tam prosila Boga za blagoslov Kitajski. Samo zato da sta po dolgih letih popotovanja prišla sem iz svoje daljne dežele, kamor je tudi segel prečudoviti vonj iz kraljestva Bohotnega Cveta. Na takšne slovesne besede je deželni glavar odgovoril: ob’°S!e svoje domovanje zgradila za spoznani bolj odmaknjeno od stolpa. Sicer pa je bilo tudi redovnikon1*1 pogodu to. Spet go udarili s krampi in izkop* vali jarke, kamor bodo položili tein6.h skoraj potem se je dvignilo zul°v^ skrbno postavljeno, da bi se hiša že . zunaj po svoji trdnosti ločite od 0 čajnih kitajskih domov. .-j Očetu Mateju so se mnogo modre] . zdeli domačini, ki so, v svoji zasoP,, naglici, brez temeljev zgrajene vsako deseto leto vedno znova spet P6, Ti Kitajci — je ponavU. stavljali. se mnogo bolje od nas zavedajo, ta svet ne bo naše večno bivališče.. Oče Ruggieri, mnogo manj eanj*^’ pa je trdil, da so Kitajci te precej kr kovidnejši kot zapadnjaki. Sicer pa ]g0 je veljalo dokazati, kako ti tujci, ki prišli mednje, da bi jim odkrivali r .0 ničnost nevidnega življenja, levidnega življenja, — ^ ustvarjati trdnejše stvari tudi na te vidnem svetu. Sredi hiše sta si uredila večji^P ^ etor, nalik atriju, ki sta ga nameni o kapelo z oltarjem v ozadju; ob Jj krilih 60 bile sobe. Na oltar v kaP Krnin 60 one soue. in a uilui v • sta postavite podobo Device z Deteto bila je veren posnetek starinske P°, ,:ij ki so jo v Rimu častili pri Sveti Ma . Maggiore. Materi božji v čast sta sijonišče pol kitajsko nazvala Pa^-jia Rože svetnikov. Nadela sta si obla6 kitajskibi boncev, si ostrigla brado v lase, kot je bil ukazal podkralj,v Pa-8, molitvi in v urejanju misijonišča v kala, kdaj se bodo rumeni udomačil1 tj njem. No, tudi tega ni bilo treba 6a^„j. preveč, kajti Kitajca na spteh žive ,j bolj razgovori in šumna družba, pa čez vse radovedni so na sleherno 11 stvar. gge Tako so tedaj domačini vse 6 je prihajali sem; od vsega najbolj ]■ s0 privlačila Marijina podoba; presrecn t bili, kadar so lahko gledali takšno ko, novo božanstvo. Nisi in nisi ji10^-povedal, da je Bog en sam, pa da rija, naj je bila še tako lepa, ni bogi „ Zdaj ni kazalo drugo, kot da sta r dob° ßne',a jn na nje mes^0 obesila Ko z obličjem Odrešenikovim. nov^ obiskovalci so prihajali, snr)U-n'|eno v*-*kali svoj kratki nos pov-Vz V1 ? vljudnostjo, ki je lastna dobro dol °^Cn'm ljudem, poslušali neskončno Vni?e. razgovore. Potem so odšli, zado-5e {?*’ slišali; a kazno . i 'o, da jih vse te stvari niso bog-‘Kavedi kako ganile. noa^0^"..^0 Je °šo Matej prodiral v skriv-lae. 1 njih jezika, laže mu je tekla raz-takt V VSe^ moK°či tonih, prav po ki-(j0J .°«. da bo krščanski dekalog samo niih ni* . čudovito lepe nravne nauke jim i,Vv^kih modrijanov; tako naj bi ftiar kr®čanetvo ne bilo nekaj tujega, drogj?c cel° dopolnjenje njih lastne mo 2av. ru&ega za zdaj ni bi'o poskušati: Ijen artlenl-i bi ljudi našli še nepriprav-S,e vodno do mozga navezane na krst111 Sk-e st:var'- Govoriti že zdaj o van^U’ bi prezgodaj vrglo sum na delo-pr(,(j tujih duhovnov, prav kot se je kj . ‘Oti namerilo nekemu misijonarju, vepa Vso naglico krstil učenca neko-hüj- Pirnarja, pa je zato prišlo do po-H,ir,vnja ir* do pravega upora: misijo-arJa so prijeli. ju no86}11111 sta se niorala ogniti, da bi ki v Kledal kdo kot dvoje sposobnih mož, sarrinata hitro osvajati, ki sta slednjič trrir,° Zato Priš’nari ,U(u. sta se skušala ogniti vsakršnim Uljglil?ririskim darem, da bi 'ljudje ne pohii*’ kak° ju k delu podžiga edinole v8e T P? bahav*/ bogatiji; storila sta Mana a tolarji, ki sta jih prinesla iz Hani °’, bajali čim dlje. Da bi njiju zn Se pa dostojanstvo ne trpelo škode, sta Pa -.t t'bem pritrgovala v jedi; pri tem Uif» a s° tešila z mislijo, da je asketska s RüV-os*' njunih postav ljudi privlačila e«rivnostno močjo. čej^ fJ"a skrivnostna moč je, bolj kot v 0tPiki TUgem, iniela svoj vir v njuni Cip . ‘ dneva v dan so rumenci v Sjao 0lJ in bolj z vse večjim občudo- vajii6m Padi,.,™, zaznavab, kako sta bila ta za-bonca, kot pravo nasprotje njih domačih, katerih nevednost je bila zadosti znana, umna kot njih najumnejši učenjaki. Stene v učilnici sta patra spretno obložila s policami, te pa s kitajskimi knjigami, ki sta jih pazljivo izbirala med vrhovi njih književnosti; sredi med temi pa so samevale dve, tri zelike evropske knjige, s svojo čudovito vezavo in s skrivnostnim cvetjem svojih podob. Oče Matej se je spet lotil matematike in zvezdoslovja, da bi popravil netočne zemljevide, s katerimi so Kitajci na vsa usta tako strašno ošabili. čez. mesec ali kaj je v nemo začudenje spravil mestne modrijane, ko jim je pokazal svetovni zemljevid, ki ga je sam, na-čntal in ki je bil dosti točnejši pa popolnejši, kot kateri kol« drug v bližini. Kitajska dežela je bila zarisana vanj s tolikšno skrbno točnostjo, da ee jim je vsevdilj verjetnejša zdela misel, kako bi resnično izven rumenih meja utegnila obstajati še druga prostrana in omikana kraljestva, tako visoko omikana, da zmorejo nje učenjaki celo takšne odlične zemljevide, kot jd tale tu. Oče Matej je bil takšnega uspeha na moč vesel. Brž je poklical iz Macao domačega urarja; ta je za cerkev Rože svetnikov napravil veliko uro, ki ni časovnih menjav samo kazala, marveč tudi bila ure. Nemajhno čudo to, ko so se slednjič ti ljudje preverili, da v tem zamotanem stroju le nikogar ni, ki bi glasno udarjal najtočnejši čas, pa bi se pri tem opravilu nikoli ne zmotil. A najbolj se je ljudem k srcu prirasla steklena prizma, skozi katero se je sončna luč lomila v sedmerih mavričnih barvah; premnogi so se s prosečim skrivnostnim licem pulili, da bi jo smeli videti, ker se jim je zdelo, da mora biti tam notri nekaj, kar je dragocenejše od najdragocenejšega dragulja. Ta prizma je bila kaj brž dogodek za vse mesto; patru Mateju se je prene-katerikrat zazdelo, da je skoraj ubral napačno pot: zdelo se je, kot da so se-vse njegove besede razdimile, med tem ko so poslušalci negibno upirali svoje zategle oči v tisti košček stekla ter preslišali tako visoke nauke o Bogu, o duši in o večnem življenju. Spričo te steklene stvarce, ki je bila brez barve, pa se je vendar zdelo, da so vse barve v nji, so zbledele celo bogato poslikane knjige, ki so Kitajcu sicer prava slaščica. Slednjič pa je na svetu vedno tako, da te mnogo lažje osvoji s svojim čarom minljivi, kratkotrajni, a pestri barvni lek, kot pa verno postajanje pri razmišljanju utrudljivih resnic, ki si jih drugo za drugo ubijaš v glavo. Oče Matej, ki se je svojim gostom sicer zahvalil za njih pazljivo poslušnost, je tedaj naslovil nanje odlomek kitajske povedke, ki mu je po naklučju prišla v roke, in dejal: — En sam odsev sončne luči pritegne zenice naših oči: zdi se nam, da samemu veselju naproti gremo. A naše srce nas sili v nesrečo. Mar res nikdar ne poznamo nebeških cesta in konca teh minljivih stvari ? In ne spoznamo nikdar, da je veselje bežnega trenutka začetpk našega konca? Življenje, to zdajnje, vse, kar ga je, na vid še tako dolgo, je slednjič le bežen hip, — je razlagal pater Matej; — večnost samo ostane, dobra ali slaba za vedno, ta je. ki gre čez smrt. — S takšno besedo je Matej sam sebe tolažil spričo otročjosti svojih gostov in se spet nasmihal novemu upanju, ko so po urah obikov odhajali z globokimi obrednimi pokloni. Morda je bilo slednjič bolje, da se spreobračanja niso začela pri površni ljudski množici, tako surovi in za vse slabo vneti, nikdar pripravni, da bi o čem dobrem druge prepričala. Za zdaj je bilo res primernejše, da se je samo dobro ime tujih boncev širilo vse više in vedno dlje, do visokih mandarinov, do podkralja, do kralja samega. — Če bi mogočniki bili dobri kristjani, — je davno nekoč dejal pater de’ Fabi — ^ se ne pogubljal tolikšen del Evrope. Če bi se spreobrnili pismarji in mand»' rini in lepega dne, po milosti božji, cel sam kralj, tedaj bi svobodno oznanjanj na Kitajskem povsod našlo trdna tla» ves narod bi sledil zgledu mogočnih } učenih. Jezus ni oznanjal preziranj^ mogočnih: kajti kdor oklepa meč z dobro drugih, drži v svojih rokah dus mnogih. -• Kadar sta redovnika razmišljala ® tem, sta ee predala pričakovanju z na; videzno nedelavnostjo, pa se hkra. vzajemno priklepala na to polje, ki se J.^ zdelo tako strašno neplodno. Treba J^ pač verovati, da je nalik nevidnim stvaj rem, ki so vredne več od vidnih, tu pod vidnim ničem le prečesto skr1*" vse tisto, kar Bog hoče: ljubezen b°z^e Kdor tedaj ljubi neplodno zemljo, J prav gotovo ne ljubi zaradi nje marveč veruje trdno, da jo edinole zarat() Boga ljubi. Dan na dan si je treba 1 resnico klicati v spomin in odločno V bijati sleherno sanjavost brezciljnih V. vigov kje drugje. Bog te noče drugJ ' marveč tu. Ko se je nasmehnila noč in sta trda. zapahnila vrata, med tem ko je nočna straža začela s svojim obhod0 ’ ki z enakomernimi klici odganja tatoni in nosi olajšanje pred grozo Pr*'<‘v.Zn,I vsem v temoti svojih domov bedeči’ sta patra pred oltarjem kleče prosila spreobrnjenje mogočnih. Prosila bi si nebo za prvi krst izbralo kakce mandarina. (Se bo nadaljevalo) ^ VSEBINE PRIČUJOČEGA ZVEZKA 7-8 .KATOLIŠKIH MISIJONOV“ antos Cirilo y Metodio (—nj—; L. L. C. M.) — Slovenski katoliški shod in Iv^'jOni (L. L. C. M.) — Misijonska meditacija (prof. Lojze Gerzinič) — Očetova '®£da: Delo, ki čaka delavcev (Pij XII. - K. Wolbang) — Problem zedinjenja £rkva (Dr. Jaklič) — Komunizem na Kitajskem (A. Prebil C. M.) — Še vedno j komunističnem raju (F. Jereb C. M.) — V rdeč h krempljih (Magr. Kerec in j ' ."ar«ž) — Koromandija - Stalinlandija? (Aladin) — Socialno vprašanje v rj., ‘ (R. Smersu) — Katoliška tiskarna v Indiji (o. Janez Ehrlich) — Iz indij-0 2g'1. ®ei,galskega misijona (o. Stanko Poderžaj D. J.) — Domača umetnost — _®eanija (Marjan Marolt) — Rožni venec (dr. I. L.) — Mala misijonarka (Borut) T; * 0 misijonskem svetu — Misijonsko zaledje — Barago na oltar — Marquette -dO Houghto.n 1952 — Simfonija iz Novega sveta (Nikolaj Jeločnik) — Samotno bije ura nekje (Montanari — M. T.) Iezko zaželjeni in dolgo pričakovani molitvenik je izšel! Na prošnjo slovenskih usnih pastirjev v Argentini ga je sestavil prof. dr. Franc Jaklič, izdala pa Slo-.nska misijorska zveza. Vsebuje vsg potrebne molitve za redno duhovno življe-J > vmes kot novost 150 točk k 150 zdravamarijam rožnega venca kot gradivo za y° Ustno-premišljevalno molitev. Poglavitni del molitvenika pa je 11 ur češčenja: v čast «v. Rešnjemu Telesu, v čast presv. Srcu Jezusovemu, v čast Svetemu Duhu, «st Materi božji, Za sveti adventni čas, Za božični čas, Za postni čas, Zi vdiko-0cni čas, Za misijone, Za zedinjenje in Za blagoslov narodu. Vmes je tudi 35 pesmi. Naslov temu bogatemu molitveniku j-e PRED BOGOM POKLEKNIMO k.° neobhodno potrebna knjiga za molitvene ure pred prvimi petki oziroma ta ..rug‘h prilikah. Preko|ridten je kot premišljevalna knjiga za vsakdanje medi-pt.1Je duhovnikov, redovnic in članstva Katoliške akcije ter drugih molitvenih duš. av lahko in brez skrbi ga bo poslati tudi v domovino, k< r se je pisatelj skrbno izogibal izrazov, ki bi bili neprimerni za tamkajšnje razmere. tud''ga Je na prijetnem papirju, z velikimi, močnimi črkami, da je uporabna '.y temačnih cerkvah in starejšim ljudem. Krasi jo 12 vinjet arh. Vladimirja p: ZlJa. Vezana je vsa v močno usnje z vtisnjenim čdnim okraskom in zlatim na-la ?ni ua hrbtu. Taka stane za Argentino le 20 pesov, za USA in Kanado 2 do-slat3’ Za pesov, za Italijo 700 lir. Dobi se pa tudi z zlato obrezo in z jUm okraskom stane 30 pesov, 3 dolarje, 150 čilskih pesov ter 1000 lir. Naroča ln Plačuje na naslov: Ladislav Lenček CM, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. med0l'OČ!tmo s'ovenskim dušnim pastirjem, ki bi ždeli uvesti to knjigo ur čsščenja u svoje vernike, da si čimprej zagotove zadostno število izvodov, kajti knjigo je bilo mogoče natisniti le v majhni nakladi. družb 'Ski m*s'joni so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih Urej -*'n s'ovenskih misijonarjev. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Za izdajatelja, C0c.nl8tvo in upravo: Lenček Ladislav CM. Naslov uredništva in uprave: Calle abamba 1467, Buenos Aires, Argentina. — Tiska tiskarna Federico Grote, Montes de Oca 320, Buenos Aires, Argentina. — S cerkvenim odobrenjem.