Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/23 H»* ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0101 Naslov programa Geografija Slovenije Geography of Slovenia Vodja programa 21464 Blaž Komac Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 51645 Cenovni razred Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) r.0 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 61o znanosti in umetnosti Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.12 Geografija Družbenoekonomski cilj Naravoslovne vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 1 Naravoslovne vede 1.05 Vede o zemlji in okolju B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Geografija Slovenije je dolgoročni nacionalni raziskovalni program, ki ga Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU izvaja od svoje ustanovitve leta 1946. Sestavljajo ga temeljne in uporabne geografske raziskave Slovenije ter njenih pokrajin in regij, primerjalne študije med Slovenijo in drugimi državami, pripravljanje temeljnih geografskih del o Sloveniji kot državi in delu sveta ter razvijanje znanstvene terminologije, sodobnih raziskovalnih konceptov, tehnik in metod, geografskih informacijskih sistemov in digitalne tematske kartografije. V obdobju 2009-2014 je bil program razdeljen na šest vsebinskih sklopov (4 glavni in 2 presečna sklopa): - fizična geografija in naravne nesreče, - humana geografija in regionalno planiranje, - regionalna geografija in raba zemljišč, - varstvo okolja in zavarovana območja, - geografska terminologija in zemljepisna imena, - geografski informacijski sistemi in tematska kartografija. V okviru programa inštitut: - izvaja vrhunsko znanstveno-raziskovalno delo na področju geografije, z uporabo sodobnih metod in pristopov, - izdaja mednarodno znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik (leta 2011 je imela najvišji faktor vpliva med vsemi slovenskimi revijami; http://ags.zrc-sazu.si) ter znanstveni knjižni zbirki Geografija Slovenije in Georitem; v sodih letih izdaja knjižno zbirko GIS v Sloveniji, v lihih letih knjižno zbirko Regionalni razvoj, vsako tretje leto pa knjižno zbirko Naravne nesreče; - organizira 3 tradicionalne znanstvene simpozije in druga znanstvena srečanja; - usposablja mlade raziskovalce; - izmenjuje tuje in domače znanstvenike. Znanstveno odličnost programa pospešujejo mobilnost in pretok znanja ter interdisciplinarno povezovanje prek mednarodnega in bilateralnega sodelovanja ter povezovanja, programske vsebine pa bogatijo vsebine evropskih projektov. Program slovi po transferju znanja pri reševanju družbenih izzivov (ocenevanje bonitete kmetijskih zemljišč, izdelovanje zemljevidov ogroženosti zaradi naravnih nesreč, izdelovanje inovativnih razvojnih strategij občin, sodelovanje v arbitražnem postopku za določitev državne meje). Naše znanje se je implementiralo tudi v strateških dokumentih, kot je Gospodarski razvoj Slovenije 2020. ANG The Geography of Slovenia long-term national research programme has been implemented by the Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU since its foundation in 1946. It involves basic and applied geographical research focused on Slovenia and its regions and landscapes, includes the preparation of basic geographical publications on Slovenia as a country and as a part of the world, as well as on the development of scientific terminology, advanced research concepts, techniques and methods, geographic information systems and digital thematic cartography. This programme will include six different categories (4 main and 2 cross-cutting categories): - physical geography and natural hazards, - human geography and regional planning, - regional geography and land use, - environmental protection and protected areas, - geographical terminology and geographical names, - geographic information systems and thematic cartography. The research group involved in the programme focuses mainly on: - scientific work in the field of geography, by using modern techniques and approaches, - publishing the Acta geographica Slovenica journal, which has achieved the highest impact factor among Slovenian science journals in 2011 (http://ags.zrc-sazu.si), and the Geography of Slovenia and Georhythm scientific monograph series. Individual volumes in the GIS in Slovenia (GIS v Sloveniji) series are published on even years, volumes in the Regional Development series (Regionalni razvoj) are published on odd years, and volumes in the Natural Hazards series (Naravne nesreče) are published every third year; - organisation of three traditional scientific symposiums and a number of other scientific meetings; - training junior researchers; - promoting exchange of researchers from Slovenia and abroad; The goal of the programme was to encourage research excellence, mobility, knowledge exchange and interdisciplinarity through international and bilateral cooperation, and to boost the scope of the programme by including projects funded by the EU. Our program is famous for the transfer of knowledge to solve the challenges of modern society by e.g. mapping of farmland quality, mapping of risk due to natural hazards, making innovative development strategies of municipalities, and by participating at the arbitration proceedings to determine the state border). Our expertise has also implemented in strategic documents, such as The economic development of Slovenia 2020. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO V nadaljevanju je podrobnejši vsebinski opis našega dela (reference so dostopne na: http://izumbib.izum.si/bibliografije/P20150302080617-P6-0101.html. Na področju FIZIČNE GEOGRAFIJE smo spremljali intenzivnost erozijskih procesov v kvartarju, preučevali kvartarne poplave ter merili površino in debelino slovenskih ledenikov, kjer smo z dodatnim financiranjem pripravili in objavili znanstveno monografijo. Preučevali smo povezanost kamninske sestave in izoblikovanosti površja. Ugotavljali smo pomen geomorfnih procesov za naravno dediščino in geoturizem. Z okoljsko-zgodovinskimi raziskavami smo ugotavljali obseg in intenzivnost preteklih naravnih procesov z vidika njihovega razumevanja v sodobni pokrajini. Na področju NARAVNIH NESREČ smo preučevali ogroženost zaradi snežnih plazov, potresov, erozije in poplav. Preučevali smo prožnosti pokrajin zaradi naravnih nesreč in iskali inovativne rešitve za vrednotenje škodnega potenciala. Poplave smo preučevali z nemerskimi geodetskimi metodami. Organizirali smo trienalne simpozije o naravnih nesrečah (leta 2011, 2014). Na področju HUMANE GEOGRAFIJE in regionalnega planiranja smo preučevali preobrazbo prostora ter prostor kot razvojni vir. Analizirali smo preobrazbo naselij, urbanizacijo, prožnost regij, neskladja med upravnimi in funkcionalnimi območji, razvoj zavarovanih območij, terasirane pokrajine, ter družbene vidike razvoja, kjer smo se osredotočili na vlogo socialnega kmetijstva, kulturne dediščine, ustvarjalnosti in družbe znanja pri razvoju Slovenije. Analizirali smo geografske predstave o slovenski Istri, in vpliv meje na preobrazbo kulturne pokrajine na Krasu. Z dodatnim financiranjem smo preučili naravno dediščino kot naravni in kulturni vir in na izbranih primerih obravnavali upravljanje območij s kulturno dediščino, s poudarkom na participativnem pristopu. Organizirali smo simpozije Slovenski regionalni dnevi (leta 2007, 2009, 2010, 2011, 2013). Na področju REGIONALNE GEOGRAFIJE smo dopolnjevali metodologijo geografske tipizacije in regionalizacije in pregledali umestitev Slovenije v evropskih tipizacijah. S kvantitativno metodo smo določili pokrajinsko raznolikost Evrope in Slovenije in poiskali pokrajinske vroče točke. Izdelali smo tipizacijo Slovenije na kraške in nekraške pokrajine kot podlago za določanje manj ugodnih območij za kmetijstvo v Sloveniji, kar je povezano z evropskimi subvencijami za kmetijstvo. Za strategijo gospodarskega razvoja Slovenije do 2020 smo opredelili pokrajinsko raznolikost Slovenije kot naravni vir, za ugotavljanja bonitete kmetijskih zemljišč pa smo pripravili delitev Slovenije na 12 naravnih enot. Preučevali smo tudi slovenske obmejne pokrajine, se ukvarjali s problematiko pokrajinske preobrazbe Ljubljanskega barja ter preučevali razmerja med naravno dediščino in geoturizmom. Obdelali smo tipične slovenske poplavne in plazovne pokrajine ter izdelali naravne pokrajinske tipe za Občino Idrija, regionalizacijo zgornjega porečja Soče in raziskovali Kras z Goriškimi brdi. Z dodatnim financiranjem smo na področju regionalne geografije izdelali regionalnogeografsko študijo o Piranskem zalivu in historičnogeografsko študijo o razvoju zemljepisnega imena Piranski zaliv. Pri raziskovanju kulturnih pokrajin in spremembi rabe tal smo nadaljevali sodelovanje s Karlovo univerzo v Pragi in Komisijo za spremembe rabe in pokrovnosti tal pri Mednarodni geografski zvezi. Na področju VARSTVA OKOLJA smo se usmerili v preučevanje ohranjanja naravne pokrajine oziroma zavarovanih območij. Določali smo naravne in kulturne vrednote na zavarovanih območjih. Predstavljali smo različne načine interpretacije okolja. Vrednotili smo odnos ljudi do okolja ter ugotavljali, katere metode socialnega vplivanja so najuspešnejše pri izboljšanju poznavanja problematike okolja in izboljšanja okoljske ozaveščenosti prebivalstva. Vzpostavljali smo učinkovito upravljanje z onesnaženimi vodonosniki s pripravo metodologije odkrivanja nekdanjih gramoznic, zapolnjenih z odpadki, in drugih nekdanjih odlagališč odpadkov. Ugotavljali smo, kako ljudje dojemajo estetiko naravnih vrednot in pripravljali metodologijo za ugotavljanje, kaj ljudi motivira za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z dodatnim financiranjem smo pripravili znanstveno monografijo o upravljanju ogroženih vodnih virov Ljubljane. Na področju GEOGRAFSKE TERMINOLOGIJE (z zemljepisnimi imeni) smo preučili poimenovanja Piranskega zaliva skozi čas. Izdelali smo novo tipologijo eksonimov in jo uporabili v zbirkah eksonimov. Sodelovali smo v projektu o hišnih imenih na Gorenjskem. Raziskali smo geografsko in drugo delo priznanega publicista Rudolfa Badjure. Slovenskemu prevajalskemu oddelku Evropske komisije smo pomagali pri ustrezni rabi zemljepisnih imen in geografskih strokovnih izrazov. Svetovali smo pri pripravi načel splošnega geslovnika zemljepisnih izrazov in imen v COBISS-u v okviru OSICH-a. Urejamo spletne strani Delovne skupine za eksonime ter Vzhodnosrednjeevropskega in jugovzhodnoevropskega jezikovno-zemljepisnega oddelka pri UNGEGN-u. GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI (GIS) in TEMATSKA KARTOGRAFIJA sta bila uporabljena za zajem, analizo in prikaz rezultatov raznolikemu raziskovalnemu delu. Izdelali smo modele pokrajinskoekoloških tipov Slovenije ter uporabili kvantitativne metode za vrednotenje podatkovnih slojev in klasifikacij pokrajine. Preučevali smo povezanost med kamninami in izoblikovanostjo površja ter samodejno razvrščali relief. Z GIS-i smo določali primernost območij za kmetijstvo in območja snežnih plazov. Z GIS-i smo analizirali pokrajinsko raznolikost Evrope, prikazali slovenske eksonime in preučevali spremembo rabe tal v Sloveniji. Izdelali smo več sto zemljevidov za razne znanstvene in strokovne publikacije in razstave in delo razširili na razvoj spletnih aplikacij, kot je atlas mestnega toplotnega otoka za Srednjo Evropo. Z dodatnim financiranjem smo na področju zemljepisnih imen in tematske kartografije izdelali regionalnogeografsko študijo o Piranskem zalivu in historičnogeografsko študijo o razvoju zemljepisnega imena Piranski zaliv. Organizirali smo bienalne simpozije o geografskih informacijskih sistemih (leta 2010, 2012, 2014). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Realizacija raziskovalnega programa je bila odlična in nadpovprečno uspešna. V programski skupini smo naredili izjemno obsežno in temeljito raziskovalno delo. To potrjujejo številne objave znanstvenih monografij in izvirnih znanstvenih člankov doma in v tujini (npr. Environmental science & policy, Journal of applied remote sensing, International journal of speleology, The Holocene). Na različnih področjih smo potrdili temeljno tezo raziskovalnega programa, da so geografske raziskave temeljne za razumevanje sodobnih pokrajinskih procesov v Sloveniji in dober temelj za trajnostni razvoj. Z močno nadpovprečno projektno aktivnostjo (zlasti EU projekti, pri pridobivanju katerih smo bili 50% uspešni) smo pomembno nadgradili programske raziskave na številnih vsebinskih področjih. Izpostavljamo prispevek na področju raziskovanja naravnih nesreč, kjer smo vplivali na večjo varnost prebivalcev. Na področju humane geografije izpostavljamo pomen programa za celovit razvoj slovenskih regij. Analize pokrajinske pestrosti so poudarile ključno vlogo razumevanja pokrajinskih procesov za razumevanje procesov na širši, evropski ravni. Na področju varstva okolja smo prispevali k večji ozaveščenosti prebivalcev Slovenije. Znanstvenoraziskovalno delo na področju zemljevidov smo podprli z inovativno uporabo geografskih informacijskih sistemov. Na področju zemljepisnih imen in izrazov smo prispevali k boljšemu poznavanju razmejevanja endonimov in eksonimov. Programsko financiranje je bilo vsestranska opora našemu delovanju, zato smo v program smotrno vključevali delo na temeljnih, podoktorskih in evropskih projektih. S projektnim in svetovalnim delom smo se stalno dejavno vključevali v delo ustanov v Republiki Sloveniji (ministrstva, občine) in dejavno sodelovali s številnimi ustanovami v tujini. Raziskovalni program smo podpirali z izdajanjem lastnih znanstvenih monografij (knjižne zbirke Geografija Slovenije - 11 knjig, Georitem - 17 knjig, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji - 2 knjigi, Naravne nesreče - 3 knjige, Regionalni razvoj - 3 knjige) in periodičnih znanstvenih publikacij (10 številk). Naša znanstvena revija Acta geographica Slovenica je leta 2011 dosegla najvišji faktor vpliva med slovenskimi znanstvenimi revijami, ki so vključene v SCI. V programskem obdobju šestih let smo raziskovalci v programski skupini napisali 144 znanstvenih člankov, 65 monografij in 234 poglavij v monografijah. Na raziskovalca je to cca. 15 člankov, 1 monografija in 15 poglavij v monografijah. Letno je vsak raziskovalec napisal povprečno 4 znanstvena dela. Izdali smo monumentalno komentirano izdajo zemljevida Ilirskih provinc in monografijo o Triglavskem ledeniku. Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo mladim strokovnjakom in širši javnosti posredovali z usposabljanjem mladih raziskovalcev, vključenostjo v študijske procese na slovenskih fakultetah - čeprav smo v prvi vrsti raziskovalna ustanova -, z organizacijo bienalnih in trienalnih znanstvenih srečanj ter izdatnim objavljanjem v strokovni in poljudni literaturi. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO_ V skupino so bili vključeni strokovnotehnični sodelavki Mata Ferjan in Petra Rus ter mladi raziskovalci Primož Pipan, Mateja Breg Valjavec, Bojan Erhartič (umrl oktobra 2013), Nika Razpotnik Visković, Rok Ciglič, Jani Kozina, Mateja Ferk in Katarina Polajnar Horvat. V letu 2014 se je obseg financiranja povečal za 1665 raziskovalnih ur, to je z 8330 na 9995 ur ali za petino. Ker se geografsko raziskovanje se v zadnjem času osredotoča predvsem na kompleksne teme, ki segajo čez več »tradicionalnih« geografskih vsebinskih enot, smo povečano financiranje namenili tem temam. V našem raziskovalnem programu so takšne vsebine raba zemljišč, historična geografija in geografski informacijski sistemi ter preučevanje naravne in kulturne dediščine. V obdobju, za katerega je odobreno dodatno financiranje v višini 1665 raziskovalnih ur smo z vidika fizične geografije pripravili gradivo za knjigo o več kot šestdesetletnih raziskavah Triglavskega ledenika in preučevanja podnebnih sprememb v slovenskem alpskem svetu; z vidika humane geografije smo dodatno preučili naravno dediščino kot naravni in kulturni vir in na izbranih primerih obravnavali upravljanje območij s kulturno dediščino, s poudarkom na participativnem pristopu; z vidika varstva okolja smo pripravili znanstveno monografijo o upravljanju ogroženih vodnih virov Ljubljane; z vidika regionalne geografije, zemljepisnih imen in tematske kartografije pa smo izdelali regionalnogeografsko študijo o Piranskem zalivu in historičnogeografsko študijo o razvoju zemljepisnega imena Piranski zaliv. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 33842989 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Idrija - lokalni igralec na globalnem trgu ANG Idrija - a local player on the global market Opis SLO Knjiga, ki je izšla pri mednarodnem založniku Cambridge Scholars Publishing in se ukvarja s kulturnimi vidiki mono-industrijskih skupnosti, ki se soočajo s tranzicijskimi spremembami post-industrijske faze. Glavni namen te zbirke je študija podobnih lokalnih skupnosti iz različnih predelov sveta. Poglavje, ki opisuje Idrijo je posvečen vlogi zgodovine in tradicije pri današnji uspešnosti tega mesta. Avtorji želijo prepoznati zgodovinske, kulturne in geografske povezave, ki soustvarjajo današnjo podobo malega kraja Idrije. ANG The book was published at Cambridge Scholars Publishing and deals with the cultural aspects of single-industry communities facing transitional changes in their late or post-productive phases. The main objective of this collection is to study and compare local culturally dependent communities from various parts of the world. Chapter describing Idrija is dedicated to the role of history and tradition transcending into present day. Authors try to establish historical, cultural and geographical links that make up present day successful small town of Idrija. Objavljeno v URBANC, Mimi, NARED, Janez, BOLE, David 2012: Idrija - a local player on the global market. Locality, memory, reconstruction: the cultural challenges and possibilities of former single-industry communities. Cambridge Scholars Publishing, 101-122. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 103978496 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Geografija Slovenije - zbirka znanstvenih monografij ANG Geography of Slovenia - scientific book series Opis SLO Zbirka Geografija Slovenije je namenjena objavam obsežnih znanstvenih, vsebinsko zaokroženih monografij s področja fizične, družbene in regionalne geografije Slovenije ter slovenske geografske terminologije, slovenskih zemljepisnih imen in slovenske tematske kartografije. Objavljena dela obravnavajo nekatere probleme celovito, na območju celotne Slovenije, druge pa na ožjem območju, a je ta problem značilen za Slovenijo. Določeni problemi so obdelani primerjalno med Slovenijo in tujino. Zbirko urejata Drago Perko in Drago Kladnik. Do sedaj je izšlo 31 številk, od tega 11 v zadnjem programskem obdobju: - Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christoph Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Skrb za pitno vodo (31), - Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: Triglavski ledenik (30), - Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura (29), - Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om (28), - Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Poimenovanja Piranskega zaliva (27), - Mateja Breg Valjavec: Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah (26), - Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenska imena držav (25), - Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenski eksonimi (24), - Bojan Erhartič: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer (23), - Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica (22), - Brigita Jamnik, Aleš Smrekar, Borut Vrščaj: Vrtičkarstvo v Ljubljani (21). The scientific monograph series is intented for publication of extended scientific monographs from the fields of physical, human and regional geography, as well as books on geographical terminology, Slovenian geographical names and thematical cartography. The books ANG comprehensively discuss geographical problems in Slovenia or its regions and also geographical problems in other regions, but with some relevance to Slovenia. The book series is edited by Drago Perko and Drago Kladnik. Until now, 31 issues have been published, six of them in the last programme period: - Brigita Jamnik, Mitja Janža, Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec, Sonja Cerar, Claudia Cosma, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Petra Meglič, Simona Pestotnik, Matthias Piepenbrink, Martin Podboj, Katarina Polajnar Horvat, Joerg Prestor, Christoph Schüth, Jasna Šinigoj, Dejan Šram, Janko Urbanc, Gorazd Žibret: Safeguarding drinking water (31), - Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jaka Ortar, Miha Pavšek, Maja Topole, Mihaela Triglav Čekada, Matija Zorn: The Triglav glacier (30), - Matjaž Geršič, Borut Batagelj, Herman Berčič, Ljudmila Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Stane Kocutar, Blaž Komac, Zvezdan Marković, Peter Mikša, Blaž Torkar: Rudolf Badjura (29), - Rok Ciglič: Analiza naravnih pokrajinskih tipov Slovenije z GIS-om (28), - Drago Kladnik, Primož Pipan, Primož Gašperič: Names for the bay of Piran (27), - Mateja Breg Valjavec: Former waste disposal sites in dolines and gravel pits (26), - Drago Kladnik, Drago Perko: Slovenian country names (25), - Drago Kladnik, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Drago Perko, Peter Repolusk, Manca Volk: Slovenian exonyms (24), - Bojan Erhartič: Geomorphosites in the Triglav lakes valley (23), - Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kozenn's School Atlas as a Milestone in Education (22), - Brigita Jamnik, Aleš Smrekar, Borut Vrščaj: Plot gardening in Ljubljana (21). Objavljeno v GEOGRAFIJA Slovenije / Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. -1999, št. 1- . - Ljubljana : Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. ISSN 1580-1594 = Geografija Slovenije. UDC: 91. COBISS.SI-ID: 103978496. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 27253805 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Georitem - zbirka znanstvenih monografij ANG Georythm - scientific monograph series Opis SLO V zbirki Georitem izhajajo znanstvene monografske študije s področja geografije. Namenjena je celovitim predstavitvam vsebinsko ožjih problemov, pri čemer imajo pomembno mesto končane raziskave v okviru inštitutskih domačih in mednarodnih projektov. Urednika zbirke sta Drago Kladnik in Drago Perko. Doslej je izšlo 22 knjig, večina v zadnjem programskem obdobju: - David Bole: Spreminjanje prometne rabe zemljišč v Sloveniji (25), - Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Bojan Erhartič: Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja (24), - Matjaž Geršič, Blaž Repe, Matej Blatnik, Valentina Brečko Grubar, Bojana Kovač, Nejc Pozvek, Ana Seifert: Geografija in rastlinska sukcesija (23), - Matija Zorn, Nika Razpotnik Visković, Peter Repolusk, Mateja Ferk: Prostorski in regionalni razvoj Sredozemlja. Enotni pristop in izbrana orodja (22), - Nika Razpotnik Visković: Vloga polkmetij v preobrazbi slovenskih obmestij (21), - Janez Nared, David Bole, Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković, Maruša Goluža, Matjaž Geršič, Petra Rus: Celostno načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji (20), - Marjan Ravbar, Jani Kozina: Geografski pogledi na družbo znanja v ANG Sloveniji (19), - Blaž Komac, Matija Zorn, Rok Ciglič: Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi (18), - Mateja Ferk, Uroš Stepišnik: Geomorfološke značilnosti Rakovega Škocjana (17), - Aleš Smrekar, Bojan Erhartič, Mateja Šmid Hribar: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (16), - Mimi Urbanc: Pokrajinske predstave o slovenski Istri (15), - Jani Kozina: Prometna dostopnost v Sloveniji (14), - Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji (13), - Nika Razpotnik Visković, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vprašanja Alp (12), - Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji (11), - Janez Nared, Damjan Kavaš: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji (10), - Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji - ustvarjalnost in naložbe (9). The scientific monograph series "Georythm" is intended primarily for comprehensive presentation of narrow geographical problems, among which completed research Institute's international and domestic projects have an important place. The editors of the series are Drago Perko and Drago Kladnik. Until now, 25 books have been published, the majority of them in the last programme period: - David Bole: Transport land use in Slovenia (25), - Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Bojan Erhartič: Environmental interpretation: the case of the Ljubljana moor (24), - Matjaž Geršič, Blaž Repe, Matej Blatnik, Valentina Brečko Grubar, Bojana Kovač, Nejc Pozvek, Ana Seifert: Geography and plant succesion (23), - Matija Zorn, Nika Razpotnik Visković, Peter Repolusk, Mateja Ferk: Spatial and regional development of the Mediterranean: A unified approach and selected tools (22), - Nika Razpotnik Visković: The role of part-time farms in the transformation of the urban fringe (21), - Janez Nared, David Bole, Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković, Maruša Goluža, Matjaž Geršič, Petra Rus: Public transport in the Ljubljana urban region: Integrative Planning (20), - Marjan Ravbar, Jani Kozina: Geographical perspectives on the knowledge society in Slovenia (19), - Blaž Komac, Matija Zorn, Rok Ciglič: Natural-disaster education in Europe (18), - Mateja Ferk, Uroš Stepišnik: Geomorphological features of the Rakov Škocjan (17), - Aleš Smrekar, Bojan Erhartič, Mateja Šmid Hribar: Landscape park Tivoli, Rožnik and Šišnski hrib (16), - Mimi Urbanc: Landscape representations of Slovenian Istria (15), - Jani Kozina: Transport accessibility in Slovenia (14), - Lučka Ažman Momirski, Drago Kladnik: Transformation of cultural landscape in Slovenian countryside (13), - Nika Razpotnik Visković, Mimi Urbanc, Janez Nared: Alpine spatial and developmental issues (12), - Matej Gabrovec, David Bole: Daily mobility in Slovenia (11), - Janez Nared, Damjan Kavaš: Monitoring and evaluation of the regional policy in Slovenia (10), - Marjan Ravbar: Development factors in Slovenia - creativity and investments (9). Objavljeno v GEORITEM. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. ISSN 1855-1963 = Georitem. UDC: 91. COBISS.SI-ID: 27253805. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 29942573 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kulturne pokrajine v Sloveniji z geografskega vidika ANG Cultural landscapes in Slovenia from a geographical perspective Opis SLO Slovenske kulturne pokrajine so dobile zdajšnji videz v času srednjeveške kolonizacije in so se pozneje le počasi spreminjale. Značilne zanje so pejsažna pestrost, vpetost v naravno okolje ter visoka ekološka in kulturno-doživljajska vrednost. Izrazite gospodarske in družbene spremembe v zadnjih desetletjih so povzročile velike spremembe tako v pokrajinskem videzu kot v funkciji pokrajine. V Sloveniji se s preučevanjem kulturnih pokrajin ukvarjata predvsem krajinska arhitektura, ki se osredotoča na pokrajinski videz, ter geografija, ki glavno pozornost namenja funkcijskemu vrednotenju pokrajin, s poudarkom na medsebojnem prepletanju naravnih in družbenih pokrajinskih elementov in procesov. ANG The basic appearance of Slovenia's cultural landscapes was primarily formed during medieval colonization and later changed only slowly. They are distinguished by their diversity, incorporation into the natural environment, and strong ecological, cultural, and emotional value. Economic and social developments in recent decades have triggered great changes in the appearance and function of the landscape. In Slovenia the study of cultural landscapes has mainly been through landscape architecture, which focuses on the external aspects of the landscape, and through geography, which primarily examines the functional assessment of landscapes and the interconnection of natural and social elements and processes in these landscapes. Objavljeno v Drago Kladnik, Drago Perko, Mimi Urbanc 2009: Cultural landscapes in Slovenia from a geographical perspective. Cultural landscape. Krakow, Oficyna wydawnicza Branta, ISBN 978-83-60186-99-2. - Str. 81-139. COBISS.SI-ID: 29942573. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 33028397 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pogledi na krepitev zmožnosti družbe za naravne nesreče ANG Perspectives on social capacity building for natural hazards Opis SLO Izvirni znanstveni članek v tuji SCI reviji obravnava krepitev zmožnosti družbe za naravne nesreče. Ta tema vse bolj pridobiva pomen, ne samo v tako imenovanih državah v razvoju, temveč tudi v evropskih državah blaginje, ki jih nenehno prizadevajo socialni, ekonomski in okoljski vplivi naravnih nesreč. Po zadnjih spremembah upravljanja naravnih nesreč smo razvili hevristične modele družbene zmogljivosti, ki upošteva širok spekter obstoječega strokovnega znanja z različnih področij raziskovanja. Posebno pozornost smo namenili ocenjevanju ranljivosti družbe, kot tudi komuniciranje in izobraževanje o naravnih nesrečah kot posebne strategije za povečanje zmogljivosti družbe. Predlagamo razlikovanje med intervencijskim in participativnim pristopom, kar bi omogočilo boljše razumevanje obstoječih praks krepitve družbene zmogljivosti, kot tudi njihovih specifične prednosti in slabosti. Na koncu spodbujamo nadaljnje raziskave o socialni krepitvi zmogljivosti za naravne nesreče v Evropi. Original scientific article in foreign SCI journal discusses social capacity building for natural hazards. This topic is increasingly gaining relevance not only for socalled developing countries but also for European welfare states which are continuously challenged by the social, economic and ecological impacts of natural hazards. Following an outline of recent ANG governance changes with regard to natural hazards, we develop a heuristic model of social capacity building by taking into account a wide range of existing expertise from different fields of research. Particular attention is paid to social vulnerability and its assessment, as well as to risk communication and risk education as specific strategies of social capacity building. We propose to distinguish between interventionist and participatory approaches, thus enabling for a better understanding of existing practices of social capacity building as well as their particular strengths and weaknesses. By way of conclusion, we encourage more research on social capacity building for natural hazards in Europe. Objavljeno v Elsevier Science; Environmental science & policy; 2011; Vol. 14, issue 7; str. 804-814; Impact Factor: 3.024;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.978; A'': 1;A': 1; WoS: JA; Avtorji / Authors: Kuhlicke Christian, Komac Blaž, Zorn Matija Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Organizacija znanstvenih posvetov Geografski informacijski sistemi, Regionalni razvoj, Naravne nesreče ANG Biennial symposium Geographic information systems in Slovenia Opis SLO Vsako drugo leto organiziramo simpozij GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI, ki se ga udeležijo predstavniki raziskovalnih, pedagoških in vladnih ustanov ter uporabnikov iz Slovenije. Leta 2012 je bil 11. simpozij. Izšla je knjiga s 27 prispevki. Vsako tretje leto organiziramo znanstveni posvet NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI. Leta 2014 je bil tretji simpozij. Namen posveta je predstaviti interdisciplinarne znanstvene razprave s področja naravnih nesreč. Ob posvetu izide monografija z istim naslovom. Vsako drugo leto organiziramo znanstveni posvet SLOVENSKI REGIONALNI DNEVI. Doslej je bilo šest dogodkov, zadnji leta 2014. Namenjeni so predstavitvi izvajanja in priporočil za izvajanje regionalne politike v Sloveniji in soočenju mnenj. ANG Each even year we organize a symposium Geographic Information Systems in Slovenia, which is attended by representatives of research, educational and government institutions and users. In 2012, the 11th symposium was held. Before the symposium a book with 27 contributions was published. Every third year we organize a scientific conference NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA. The third conference was in 2014. The purpose of the conference is to provide an interdisciplinary scientific overview in the field of natural disasters. At the conference the results are published in a scientific monograph. Every second year we organize a scientific conference SLOVENIAN REGIONAL DAYS. So far, six events have been organized, the last in 2014. The conference is designed to present the implementation and recommendations for regional policy in Slovenia and is an excellent opportunity for confrontation of opinions. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v GIS v Sloveniji. 1992-. Ljubljana,Založba ZRC. ISSN 1855-4954. UDK: 659.2:004:91. COBISS.SI-ID 28463661 (NE)PRILAGOJENI 2014: Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek. Ljubljana, Založba ZRC. ISSN 1855-8879, 3. COBISS.SI-ID 272347392. RAZVOJNI izzivi Slovenije. Janez Nared, Drago Perko. Ljubljana, Založba ZRC, 2013. ISBN 978-961-254-558-1. COBISS.SI-ID 269518080. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Vodenje mednarodnega projekta SyCULTour ANG Leadership of international SyCULTour project Opis SLO Glavni namen projekta SyCULTour je izboljšanje upravljanja s kulturnimi vrednotami na ruralnih območjih, s čimer bi pospešili njihov gospodarski in družbeni razvoj. Dragocena snovna in nesnovna dediščina predstavlja velik teritorialni kapital. V projektu smo zato ustvarili, implementirali in promovirali model upravljanja s kulturnimi vrednotami na ruralnih območjih. Z modelom smo ustvarili »vodnik« za različne deležnike, ki želijo izkoristiti kulturne vrednote v turistične, izobraževalne, oglaševalske in podobne namene, ki v krajevna gospodarstva prinašajo nove razvojne spodbude. Da ne bi model ostal mrtva črka na papirju, je potrebno poskrbeti za njegovo promocijo. Proces bo pospešila virtualna zbornica, katere naloga bo širiti njegovo uporabo na ostala območja Jugovzhodne Evrope. Delovala bo kot orodje na svetovnem spletu in preko nje si bodo ruralna območja lahko izmenjavala izkušnje in rezultate dobrih praks pri upravljanju kulturnih vrednot. Da bi lahko izboljšali trenutno upravljanje kulturnih vrednot, bomo na podlagi izkušenj pripravili tudi priporočila za konkretne krajevne, regionalne, nacionalne in nadnacionalne dokumente. Projekt je sofinanciran s strani transnacionalnega programa Jugovzhodna Evropa in Evropskega sklada za regionalni razvoj. ANG Main objective of the SyCULTour project is to improve the management of cultural values in rural areas in order to increase their economic and social development. In the project we will try to create, implement and promote a common methodology (or a model) for management of cultural values in rural areas. With this model we wish to create a "guide" for various stakeholders who wish to utilize cultural values in touristic, educational, marketing and similar purposes, which would bring new developmental impulses to local economies. Promotion of the model is an important step in this project since we don't want for it to become just another obsolete document. Promotion and dissemination of the model will be done primarily through the newly founded Virtual Chamber of Rural Tourism. This Virtual Chamber will be an online tool useful for various stakeholders who want to share knowledge, experiences and good practices for cultural values management. In order to improve the current management for cultural values we will, based on our experience, prepare recommendations for concrete local, regional, national and supranational documents. Project is co-financed by transnational cooperation programme South East Europe and European regional development fund. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Acta geographica Slovenica Special issue - SyCULTour. David Bole, Primož Pipan, Blaž Komac. Acta geographica Slovenica 53-2 & 54-2. Ljubljana, Založba ZRC 2013 & 2014. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Uredništvo znanstvenih revij Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Regions in Ujma ANG Editorial of scientific journals Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Regions, and Ujma Opis SLO 1) Vodja programske skupine Blaž Komac ureja revija ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA. To je vodilna slovenska znanstvena revija s področja geografije, ki je v zadnjem desetletju pridobila pomen na območju Srednje in Južne Evrope. Indeksirana je v SCI-E in Scopusu. Od leta 2010 ima faktor vpliva, ki je bil leta 2011 najvišji v Sloveniji. Od leta 2014 so vse številke (od 1952) dostopne na medmrežju ags.zrc-sazu.si. 2) Član programske skupine Matija Zorn ureja revijo GEOGRAFSKI VESTNIK, ki jo izdaja Zveza geografov Slovenije. To je najstarejša slovenska geografska znanstvena revija, ki pa objavlja tudi metodološke in pregledne članke in poročila o delu ustanov in društev. Revija je dostopna na http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/geografskivestnik.aspx. 3) Janez Nared in David Bole sta bila gostujoča urednika v reviji Regions (številka 293), ki jo izdaja Regional Studies Association, na temo uporabe kulture in dediščine v regionalnem razvoju ter na temi gorskih območij in javnega potniškega prometa v metropolitanskih regijah. 4) Vodja programske skupine Blaž Komac ureja revijo UJMA, ki jo izdaja Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije. V svetovnem merilu je to edina revija, ki na enem mestu prinaša celovit pogled na naravne nesreče. Doslej je izšlo 28 letnikov. Revija je dostopna na: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=li11.htm. ANG 1) The programme research group issues the Acta geographica Slovenica journal. Being the leading Slovenian and Central- and Southern-European geographical journal it received the Impact factor in Slovenia in 2011. The journal is indexed in SCI Expanded and Scopus. 54 volumes have been published since 1952 - all the articles have been digitized in 2014 and can be accessed on the internet at ags.zrc-sazu.si. 2) Member of the programme team Matija Zorn is editor-in-chief of the Geographical Bulletin scientific journal, which is issued by the Geographical society of Slovenia. It is the oldest Slovenian geographical scientific journal publishing scientific, methodological and review articles, as well as reports on the work of Slovenian geographical institutions and associations. It is indexed in Scopus. So far 85 volumes have been published since 1925. The journal is available at http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/geografskivestnik.aspx. 3) Janez Nared and David Bole were guest editors in Regions magazine (No. 293), published by Regional Studies Association on the topic of culture and heritage as a driver of regional development, on the topic of mountain areas, and on the topic of public transport in metropolitan areas. 4) Head of the program group Blaž Komac is editor-in-chief of the UJMA journal, which is published by the Administration for Civil Protection and Disaster Relief of the Republic of Slovenia. Globally, this is the only journal that provides a comprehensive yearly look at natural disasters in one place. So far, 28 volumes have been published since 1990. The magazine is available at: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=li11.htm Šifra C.05 Uredništvo nacionalne revije Objavljeno v ACTA geographica Slovenica = Geografski zbornik 431 (2003). Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. ISSN 03511731 COBISS.SI ID: 124775936. GEOGRAFSKI vestnik = Geographical bulletin. Ljubljana : Zveza geografskih društev Slovenije. ISSN 0350-3895. COBISS.SI-ID 106978816. UJMA : revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. -1987. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. ISSN 0353-085X. COBISS.SI-ID 16348418. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Mimi Urbanc: uredništvo Peter Lang ANG Mimi Urbanc: Editor of the international scientific book series Opis SLO Exploring Cultural Spaces of Europe, URBANC, Mimi (urednica 2014-). Dunaj: Peter Lang Verlag. Zbirka prinaša vrhunske monografije s področja jezikov, kultur in družb srednje in jugovzhodne Evrope s posebnim poudarkom na Slovenijo. Cilj zbirke je objaviti poglobljene študije s področja humanistike in družboslovja ne le raziskovalcev z ZRC SAZU, ampak tudi drugih avtorjev iz Slovenije in tujine. Prvi zvezek je izšel, drugi je v pripravi. ANG Exploring Cultural Spaces of Europe, URBANC, Mimi (editor 2014-). Wien: Peter Lang Verlag. The series explores languages, cultures, and societies of Central and South Eastern Europe, with a special focus on Slovenia. The aim of the series is to publish indepth studies in the humanities and social sciences produced not only by ZRC SAZU but also by other scholars from Slovenia and elsewhere. The first volume has been published and the second one is in preparation. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v AHAČIČ, Kozma. The history of linguistic thought and language use in 16th century Slovenia, (Thought, society, culture, vol. 1). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, cop. 2014. 329 str., ilustr. ISBN 978-3-631-64189-7. ISBN 978-3-653-03431-8, doi: 10.3726/978-3-643-03431-8. [COBISS.SI-ID 36854573] kategorija: 2A (Z, A'', A', A1/2); tipologijo je verificiral OSICH točke: 160, št. avtorjev: 1 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Soška fronta - obnova gorske kraške pokrajine ANG The Soča Front (WW 1): landscape recovery in a mountainous karst landscape Opis SLO Predstavljeni so bili učinki bojevanja na naravno pokrajino na primeru soške fronte, ki je pretežno potekala na kraškem območju. Na soški fronti se je bojevalo okrog milijona in pol vojakov, zahtevala pa je približno 200.000 žrtev; okrog 700.000 vojakov je bilo ranjenih ali zajetih. Plitva preperelina in redkejša poraščenost sta značilni za pretežno kraško območje. Sledi eksplozij so v apnenčasti pokrajini po sto letih težje vidni kot bombni kraterji v debeli preperelini nekaterih vzporednih bojišč (npr. Verdun v Franciji). Vzdolž soške fronte je bila pokrajina najbolj spremenjena zaradi odstranitve rastja kot posledice eksplozij ter zaradi kopanja v preperelino (jarki). Odstranitev rastja je bila začasna, saj se je povečini obnovila v naslednjih desetletjih. Čas »okrevanja« je bil odvisen od nadmorske višine in količine organskega gradiva na prizadetem območju. Na podlagi opazovanj »okrevanja« naravne pokrajine po nekaterih sodobnih naravnih nesrečah na tem območju, traja naravno »okrevanje« manj kot desetletje v nižinskih območjih z bogatim humusnim slojem oz. dlje, kjer tega sloja ni. V kraškem visokogorju lahko »okrevanje« traja tudi več stoletij, saj poteka v odsotnosti biotskih dejavnikov. The lecture focused on the impact of warfare on the natural environment in the case of the Soča Front (Soška fronta in Slovene; usually translated as the Isonzo Front by non-Slovene historians), which was held in limestone mountains in the Soča Valley during the World War I. Around million and a half solders took part at the Soča Front; around 200.000 were killed, around 700.000 were wounded or poisoned. Shallow regolith and sparse vegetation are characteristic for the predominantly karst area. Traces of explosions are hard to be found on ANG limestone almost hundred years later comparing to the bomb craters in the thick regolith of some other contemporary battlefields (e.g. the Verdun battlefield, France). Throughout the SoCa front, the landscape has been changed in particular by removing vegetation by explosions and digging regolith (trenches) and soil on the slopes. Impact of vegetation removal was only transient, since it mostly recovered in the following decades. The time of natural restoration in the region of the Upper SoCa Valley depended on the altitude and the amount of organic matter in the affected surface. Judging on the basis of certain natural hazards in the last decade in the region, natural restoration took less than a decade in low-lying areas rich in humus and more than a decade in low-lying areas with a lack of humus. In high (karst) mountains, long-term natural restoration can take hundreds of years, as it takes part in the absence of biotic factors. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Zorn Matija, Kokalj Žiga Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 / 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Geografsko preuCevanje Slovenije s sodobnimi metodami je zanimivo v evropskem in svetovnem merilu, saj je Slovenija zaradi raznolikosti pravi geografski laboratorij. Program je prinesel novo znanje na podroCju poznavanja geografskih znaCilnosti Slovenije in pripomogel k promociji uporabe sodobnih raziskovalnih metod v geografiji. S krepitvijo in spodbujanjem sodelovanje med humano in fiziCno geografijo je prispeval k uveljavitvi sodobnih geografskih pristopov. S programom smo prinesli nova znanja s tem, da smo: - dopolnili znanje o pokrajinah v Sloveniji kot enega njenih najveCjih naravnih virov, - identificirali kljuCne naravne prvine, ki oblikujejo pokrajine v Sloveniji, - poglobili razumevanje procesov v zapletenem sistemu pokrajin in njihovo kvantifikacijo, - opredelili kljuCne družbeno-gospodarske procese, ki so pomembne za razumevanje delovanja pokrajine v Sloveniji, s poudarkom na regionalnem planiranju, - opredelili, kje je v Sloveniji je mogoCe priCakovati najveCjo pogostost naravnih nesreC, - opredelili, katere rabe zemljišC so primerne za doloCene dele Slovenije glede na ostale pokrajinske prvine, - opredelili pomen zavarovanih obmoCij z manj spremenjeno naravno pokrajino za znanstvenoraziskovalno delo, - nadgradili vedenje o zakonitostih souCinkovanja med naravnimi prvinami pokrajine, - zbirali, vrednotili in preverjali kakovost reliefnih, litoloških, klimatskih, vodnih, pedoloških in vegetacijskih podatkov v Sloveniji, - rezultate programa, na primer tematske zemljevide, pripravili v obliki, da so uporaben znanstveni vir za nadaljnje raziskave na tem podroCju in temelj za raziskave na drugih podroCjih. Pripomogli smo k razvoju metodologije v geografiji, tako da smo razvijali in spodbujali uporabo kvantitativnih metod (geografski informacijski sistemi, statistiCne metode, strojno uCenje) in vrednotenja, saj smo: - izpopolnili, razširili in dopolnili metodologije preuCevanja poglavitnih vsebinskih sklopov, - skrbeli za znanstveno razpravo o temeljnih geografskih temah in geografski metodologiji, terminologiji in konkretnih rezultatih s področja dela programa, - uvedli v geografijo nove metodološke rešitve in modele, - inovativno uporabili geografske informacijske sisteme, kar zagotavlja vizualizacijo in javno dostopnost rezultatov, - krepili pomen terenskega dela kot ključnega člena pri preverjanju rezultatov kvantitativnih analiz in - prispevali k boljšemu prikazu geografskih značilnosti Slovenije v tujini. Rezultati programa so pomembni za geografijo in sorodne znanosti na temeljnih in aplikativnih področjih ter za turizem, regionalno planiranje, ohranjanje podeželja, kmetijstvo in poselitve, načrtovanje smotrne rabe tal, pokrajinsko ekologijo, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, pa tudi za reševanje regionalnih konfliktov in druge politične odločitve. Na ta način program Geografija Slovenije spodbuja humanost in prispeva k večji strpnosti med ljudmi v Sloveniji in svetu. ANG_ Geographical studies of Slovenia based on the latest available methods are important both on European and global levels, since Slovenia may be termed as a geographical laboratory due to its diversity. This programme was designed to produce new knowledge and improve our understanding of Slovenia's geographical characteristics and thus promote the application of the latest research methods in geography in order to strengthen and encourage interactions between human and physical geography and help implement modern approaches to geography. The programme provided new knowledge by: - adding to our understanding of Slovenian landscapes as one of the country's most important natural resources, - identifying the key natural elements forming Slovenian landscapes, - building up on our understanding of processes in the complex system of landscapes and their quantification, - specifying the key socio-economic processes that are important for the understanding of landscape functions in Slovenia, with particular emphasis on regional planning, - determining locations in Slovenia where maximum frequency of natural hazards should be expected, - determining appropriate land use for individual parts of Slovenia in relation to other landscape components, - defining the importance of protected areas with less modified natural landscape for research work, - upgrading our knowledge of the laws of interaction among the natural components of landscapes, - collecting, evaluating and verifying the quality of data related to relief, lithology, climate, water, pedology and vegetation in Slovenia, - transforming programme results, e.g. thematic maps, into applicable scientific resources for further research in this area. In addition, our work contributed to the development of methodology in geography by developing and promoting quantitative methods (geographic information systems, statistical methods, machine learning) and evaluation in order to: - improve, expand and upgrade the methods of analyzing the main content categories, - promote a scientific debate on essential topics from geography and geographical methodology, terminology and concrete results provided by this programme, - implement new geographical methodological solutions and models, - use innovative applications of geographic information systems, thus providing for the visualization and public availability of results, - strengthen the importance of field work as the key factor for verifying the results of quantitative analyses and - contribute to a better presentation of Slovenia's geographical characteristics abroad. The results of this programme are important for geography and related sciences in basic and applied areas as well as in tourism, regional planning, preservation of rural areas, agriculture and population, planning of effective land use, landscape ecology, preservation of natural and cultural heritage, and for solving regional conflicts and other political decisions. Thus, the Geography of Slovenia programme promoted the principle of humanity and contributed to increased tolerance among people, both in Slovenia and abroad. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Geografija je ključna razvojna panoga zaradi celostnega razumevanja prostorskih, regionalnih, političnih, zgodovinskih, gospodarskih, kulturnih in drugih pokrajinskih zakonitosti. Izsledki programa bodo pomembni za vede, ki se ukvarjajo s prostorom ter za strokovne, razvojne in sorodne ustanove, ki skrbijo za razvoj države. Dosedanji razvoj Republike Slovenije v luči vsesplošne krize kaže na nujnost novih oblik prostorske organizacije pokrajine. Temeljne znanstvene raziskave so opozorile na pomen (1) upoštevanja še pred nekaj leti neslutenega razvoja digitalnega sveta, ki omogoča drugačno dojemanje prostora in spodbuja nove dejavnosti, (2) upravljanja s prostorom oziroma smotrnega načrtovanja rabe zemljišč, predvsem z vidika regionalnega planiranja, prometnega obremenjevanja prostora in zavarovanih območij in (3) upravljanja s pokrajinami z vidika naraščajočega števila in magnitude »stikov« med naravnimi in družbenimi procesi na področju naravnih nesreč. Program je prispeval k trajnostnemu gospodarstvu in je spodbuda povečanju konkurenčnosti gospodarstva ter razvoju novih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, saj je možno gradnjo infrastrukture in družbenih sistemov s pomočjo različnih modelov usmerjati in na varen način vključevati v prostor. Izsledki programa so uporabni še: - pri razvoju in promociji (novih) turističnih destinacij (sodelovali smo pri pripravi gradiva za UNESCO mesto Idrija), - pri evidentiranju območij s posebnimi naravnimi ali družbenimi razmerami, ki zahtevajo bolj podrobno prostorsko načrtovanje ali druge posebne ukrepe ter pri oblikovanju državnih ukrepov za smotrnejše gospodarjenje s pokrajinami in na zavarovanih območjih, - pri usklajevanju gospodarskega razvoja glede na okoljske omejitve in posege človeka v prostor (poselitev, gospodarstvo, promet), - pri boljšem upravljanju s pokrajinami na vseh ravneh z oblikovanjem državnih in občinskih ukrepov za načrtovanje nadaljnjega razvoja, - pri pripravi geografskih in drugih učbenikov na vseh stopnjah izobraževanja, - pri prenosu novih raziskovalnih metod in tipologij v študijski program na področju geografije in sorodnih ved, - pri spreminjanju vrednostnega dojemanja ljudi o pomenu pokrajin v Sloveniji kot bogastvu države oziroma pomembnega naravnega vira in - pri varovanju slovenske naravne in kulturne dediščine. Izsledki programa so lahko koristno uporabljeni v drugih znanstvenih panogah pri njihovem raziskovanju, v državnih oziroma javnih in zasebnih ustanovah ter v organih upravljanja na državni in krajevni ravni kot napotilo za njihovo smotrno delovanje pri najrazličnejših posegih v prostor, različne organizacije pa bodo izsledke lahko uporabile pri promociji Slovenije v smislu države z veliko naravno pokrajinsko raznolikostjo. ANG Geography is crucial for social development because it is based on a comprehensive understanding of spatial, regional, political, historical, economical, cultural and other laws of landscape. The results of this programme are important for spatial sciences as well as for professional, development-oriented and related institutions responsible for national development. In the light of the general crisis, the development of the Republic of Slovenia so far has shown the need for new forms of spatial organization of landscape in the near future. The fundamental research done by the program research group pointed to the importance of (1) taking into consideration the development of the digital world that was largely undreamed of until a few years ago and that allows for a different perception of space and promotes new activities, (2) spatial management and effective planning of land use, especially from the perspective of regional planning, traffic burdening space and protected areas, and (3) landscape management from the perspective of the increasing number and magnitude of "interactions" between natural and social processes related to natural hazards. This programme contributed to sustainable economy and promoted the strengthening of economic competitiveness and developing new production and service activities by enabling the construction of infrastructure and social systems to be channelled and safely integrated into space by means of various models. In addition, the results of this programme were beneficial in: - development and promotion of new tourist destinations, - registration of areas with a particular social or natural situation that demands a more detailed spatial planning or other special measures, and the establishment of national measures for a more effective management of landscapes and in protected areas, - coordination of economic development with regards to environmental restrictions and human interference with space (settlement, economy, traffic), - improved landscape management on all levels by establishing national and municipal measures for planning future development, - preparation of geographical and other textbooks on any education level, - implementation of new research methods and typologies into the geographical and related study programmes; - transforming the population's perception of the value of Slovenian landscapes as our national wealth and an important natural resource, and - protecting Slovenian natural and cultural heritage. The results of this program are available to other sciences for research purposes, to national public and private institutions and governing bodies both on the national and local level as a guideline for sounder decision-making related to various interventions into space, and to various organizations for promoting Slovenia as a country with exceptional landscape diversity. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program - I. stopnja 11 bolonjski program - II. stopnja 1 univerzitetni (stari) program 15 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 25646 Primož Pipan o 0 0 27510 Mateja Breg Valjavec o ® 0 28433 Bojan Erhartič o 0 0 28438 Nika Razpotnik Visković o 0 0 30791 Rok Ciglič o 0 0 32206 Jani Kozina o 0 0 33273 Mateja Ferk o 0 0 29392 Katarina Polajnar Horvat O 0 0 Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec 11.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 25646 Primož Pipan O 0 A - raziskovalni zavodi v 27510 Mateja Breg Valjavec O 0 A - raziskovalni zavodi v 28433 Bojan Erhartič o ® F - Drugo v 28438 Nika Razpotnik Visković o 0 A - raziskovalni zavodi v 30791 Rok Ciglič o 0 A - raziskovalni zavodi v 32206 Jani Kozina o 0 A - raziskovalni zavodi v 33273 Mateja Ferk o 0 A - raziskovalni zavodi v 29392 Katarina Polajnar Horvat o 0 A - raziskovalni zavodi v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 28702 Polona Pagon A - raziskovalec/strokovnjak v 24 32576 Maruša Nučič A - raziskovalec/strokovnjak v 12 0 Petr Mareš C - študent - doktorand v 2 0 Aloisia Gomez Segovia C - študent - doktorand v 6 0 Justyna Buckiewicz C - študent - doktorand v 3 0 Katarina Klopčić C - študent - doktorand v 1 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO Projekti 7OP in teritorialnega sodelovanja EU - Janez Nared: CAPACities - Dejavnosti in politike za spodbujanje konkurenčnosti alpskih mest, 1. 10.2008-31.3.2011 - Mimi Urbane: Climalptour - Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah 1. 9.2008-1. 9.2011 - Blaž Komac: CapHaz-Net, Izboljšanje zmožnosti družbe za naravne nesreče, 1.6.200931.5.2012 - Aleš Smrekar: Income - Učinkovito upravljanje onesnaženih vodonosnikov - povezava postopkov za odkrivanje in nadzor virov onesnaženja ter ukrepov za izboljšanje stanja 1.1.2009-30.6.2012 - Janez Nared: Catch_MR - Skupni pristopi k prometnim izzivom v metropolitanskih regijah, 1.1.2010-31.12.2012 - Aleš Smrekar: 2Bparks - Ustvarjalno trajnostno gospodarjenje, trženje po meri območja in okoljska vzgoja o parkih, 1.7.2010-30.6.2013 - Matija Zorn: Otremed - Orodje za strateško prostorsko načrtovanje v Sredozemlju, 1.9.201031.8.2013 - Janez Nared: Cherplan - Izboljšanje kulturne dediščine z naravovarstvenim planiranjem in managementom, 1.1.2011-31.12.2013 - David Bole: Sycultour - Sinergija kulture in turizma, 1.3.2011-1.3.2014 - Blaž Komac, UHI - Razvoj in uporaba blažilnih in prilagoditvenih strategij za blaženje učinkov mestnega toplotnega otoka, 1.5.2011-1.7.2014 - Matija Zorn: Naravne nesreče brez meja, 1.10.2011-30. 9.2014 - Janez Nared: WikiAlps - Wiki za kapitalizacijo projektov s področja prostorskega razvoja, 1.10.2013-31.12.2014 - Janez Nared: Rurbance - Podeželsko-mestne strategije upravljanja in orodja za trajnostni razvoj spreminjajočih se alpskih območij, 1.7.2013-30.6.2015 - Aleš Smrekar: Biomot - MOTivacijski potencial ekosistemskih storitev in alternativni načini za izražanje vrednosti BlOtske raznovrstnosti, 1. 9.2011-31.8.2015. Bilateralni projekti - Mimi Urbanc, Geografsko zamišljanje nacionalne pokrajine: primerjalna analiza med Slovenijo in Rusijo, Oznaka: BI-RU/10-11-005 - Blaž Komac, Naravne nesreče kot dejavnik pokrajinskih sprememb in sprememb načrtovanja rabe prostora v Srbiji, Oznaka: BI-SR/10-11-009 - Mimi Urbanc, Razumevanje sprememb kulturnih pokrajin z vidika njihovega varovanja in usmerjanja razvoja, Oznaka: BI-NO/11-12-005 - Matija Zorn, Opazovanje globalnih sprememb v visokih gorah na primeru območja jezer Rila v Bolgariji in Julijskih Alp v Sloveniji, Oznaka: BI-BG/11-12-001 - Mimi Urbanc, Primerjava prostorskega načrtovanja in upravljanja s pokrajinami za zagotavljanje varovanja in gospodarskega razvoja kulturnih pokrajin na obrobju Pekinga (Kitajska) in Ljubljane (Slovenija), Oznaka: BI-CN/11-13-009 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO - Matej Gabrovec: Preučevanje slovenskih ledenikov, od 1.9.1946 - Mimi Urbanc: Spremljanje delovanja Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, stalni projekt, - Matej Gabrovec: Postopek aplikacije standarda zagotavljanja kakovosti storitev SIST:EN 13816 za organizacijo mestnega linijskega prevoza potnikov v Mestni občini Ljubljana, 1.8.2007-26.2.2009 - Marjan Ravbar: Analiza sodobnih poslovnih, nakupovalnih in drugih gospodarskih središč v Ljubljani, 30.5.2008-30.5.2009 - Aleš Smrekar Ocena obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega dela krajinskega parka, 28. 7. 2009-15. 9. 2010, - Matej Gabrovec: Priprava strokovnih podlag za izvajanje gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v Sloveniji, 1. 9.2008-31. 7. 2009, - Aleš Smrekar: Evidentiranje nelegalnih odlagališč odpadkov, ki vsebujejo azbest, na zemljiščih Mestne občine Ljubljana, 3.11.2009-25.11.2009 - Aleš Smrekar, Metodologija za določanje prednostne sanacije divjih odlagališč odpadkov in primerjava ogroženosti administrativnih enot z njimi, 12.10.2009-17.4.2010 - Aleš Smrekar, Izdelava ocene obremenjenosti gozdnega dela krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, 28.7.2009-15.9.2010 - Drago Kladnik: Pregled zemljepisnih imen v sedemdelnem geografskem atlasu sveta, 1.9.2009-1.2.2010 - Drago Kladnik: Dedi II - Razširitev enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, 1.7.2009-30.10.2010 - Drago Perko: Prevodi standardov, 23.8.-30.9.2011, - Primož Pipan: ZOOB - Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu, 6.1.- 31.3.2012 - Matija Zorn: Opozorilne karte območij snežnih plazov in nevarnosti erozije, 20.2.-16.9.2012 - Matej Gabrovec: Izdelava študije Javni avtobusni potniški prevoz na čezmejnem območju na Miljskem polotoku in Goriškem za projekt TRADOMO, 14.1.-30.9.2013 - Jani Kozina: Razporeditev ustvarjalnosti v izbranih občinah Ljubljanske urbane regije, 15.11.2013-15.1.2014 - Janez Nared (soprijavitelji): Izvajanje regionalne politike v spremenjenih pogojih upravljanja z razvojem zaradi uvedbe novih teritorialnih ravni, 2008-2010 Projekti v okviru Javnega razpisa za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Evropski socialni sklad - Mateja Breg Valjavec: Daljinsko zaznavanje podzemnih odlagališč odpadkov, 1.10.201330.6.2015, - Rok Ciglič: Izdelava metode določanja naravnih pokrajinskih tipov na lokalni ravni in njihovega kartografskega prikaza za izbrane slovenske občine, 1.11.2013-30.6.2015, - Jani Kozina: Življenjsko okolje prebivalcev Slovenije: večkriterijsko vrednotenje in izgradnja informacijsko-komunikacijske platforme, 1.10.2013-30.6.2015. 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO_ / 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek 95.000 EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme18 Na temelju raziskav v okviru programa Geografija Slovenije bi lahko ustanovili svetovalno podjetje na področju regionalnega planiranja. Ciljna publika za njegovo delovanje so občine in drugi deležniki, ki dolgoročno upravljajo z dejavnostmi v prostoru. Za ustanovitev spin-off podjetja bi potrebovali ustrezne prostore (najem), računalniško in drugo infrastrukturo (nakup) ter ustrezno plačilo sodelavcev. 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Znanstvena monografija Triglavski ledenik Zbirka: Geografija Slovenije 30 Sistematično raziskovanje Triglavskega ledenika poteka od leta 1946 brez prekinitve poteka vse do danes. V monografiji so sistematično prikazani rezultati raziskav in razvoj metod. Avtorji se niso omejili le na povzemanje preteklih rezultatov. Na novo so analizirali meteorološke podatke s Kredarice po posameznih ledeniških letih ter tako odkrivali razmerje med krčenjem ledenika in spreminjanjem podnebja. V monografiji so prvič predstavljeni številni pisni, slikovni in kartografski viri o ledeniku iz preteklih stoletij. Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Triglav, M., Zorn, M. 2014: Triglavski ledenik. Geografija Slovenije 30. Ljubljana. ISBN 978-961-254-731-8, UDK 911.2:551.324(497.45), COBISS.SI-ID 276177664, 252 str. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Zbirka slovenskih eksonimov Eksonim je zemljepisno ime za geografski pojav zunaj območja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. V slovar je vključenih 5044 najpogosteje rabljenih eksonimov, ki smo jih izbrali izmed več kot 50.000 evidentiranih različnih oblik tovrstnih zemljepisnih imen. Vsak eksonim opredeljuje kar 34 rubrik, razvrščenih v sedem pojmovnih skupin. Poleg temeljnih značilnosti slovenskih eksonimov so zanje navedeni tudi njihovi prevodi v večini glavnih svetovnih jezikov ter v jezikih sosednjih držav, temeljni geografski podatki in drugi atributi, kot so vrsta podomačenja, status njihove standardizacije, priporočljivost rabe in morebitno alternativno ime. V rubriki razno je za večino eksonimov podana razlaga o njihovem izvoru oziroma pomenu. Slovar slovenskih eksonimov je dostopen na naslovu: http://www.termania.net/dictionaries/129/slovar-eksonimov C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba vodja raziskovalnega programa: matične RO (JRO in/ali RO s in koncesijo): Znanstvenoraziskovalni center Blaž Komac Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana, 13.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/23 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b 92-B5-5E-52-FE-E7-60-79-4F-45-2F-AA-0F-FE-1C-2F-D2-60-15-27 Priloga 1 HUMANISTIKA Področje: 6.12 - Geografija Dosežek 2: Slovenski eksonimi Vir: spletna stran Termania Eksonim je zemljepisno ime za geografski pojav zunaj območja, kjer ima jezik, ki mu eksonim pripada, status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. V slovar je vključenih 5044 najpogosteje rabljenih eksonimov, ki smo jih izbrali izmed več kot 50.000 evidentiranih različnih oblik tovrstnih zemljepisnih imen. Vsak eksonim opredeljuje kar 34 rubrik, razvrščenih v sedem pojmovnih skupin. Poleg temeljnih značilnosti slovenskih eksonimov so zanje navedeni tudi njihovi prevodi v večini glavnih svetovnih jezikov ter v jezikih sosednjih držav, temeljni geografski podatki in drugi atributi, kot so vrsta podomačenja, status njihove standardizacije, priporočljivost rabe in morebitno alternativno ime. V rubriki razno je za večino eksonimov podana razlaga o njihovem izvoru oziroma pomenu. Slovar slovenskih eksonimov je bil objavljen v zbirki Geografija Slovenije, podatkovna baza pa je dostopna na naslovu: http://www.termania.net/dictionaries/129/slovar-eksonimov Priloga 2 HUMANISTIKA Področje: 6.12 - Geografija Dosežek 1: Triglavski ledenik Vir: Znanstvena monografija: Geografija Slovenije 30 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je začel s sistematičnim raziskovanjem Triglavskega ledenika leta 1946, od takrat delo na tem projektu brez prekinitve poteka vse do danes. V monografiji so sistematično prikazani rezultati teh večdesetletnih raziskav in razvoj metod od preprostih terenskih meritev, geomorfološkega kartiranja do geofizikalnih meritev in aerolaserskega skeniranja. Vendar pa se avtorji niso omejili le na povzemanje preteklih rezultatov. Na novo so analizirali meteorološke podatke s Kredarice po posameznih ledeniških letih ter tako odkrivali razmerje med krčenjem ledenika in spreminjanjem podnebja. Ti rezultati so pomembni pri razlagi posledic podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih. V monografiji so prvič predstavljeni tudi številni pisni, slikovni in kartografski viri o ledeniku iz preteklih stoletij, na podlagi katerih tudi s pomočjo modernih fotogrametričnih metod rekonstruiramo površino in prostornino ledenika ob koncu tako imenovane male ledene dobe v 19. stoletju.