Vinko Bitenc Andrejčkovo svetonočno romanje Vse, vsc je bilo kakor v pravljicl: Čudežna pot, svetla noč, zvezde na ne-bu, visnke mestne hiše, bajno razsvet-Ijena cerkev, Čarobno božično drc-vesce, darila mestne gospe in še marsi-kaj drugega. AndrejČek sam, šestletni rejenček Cajhnove Mane, pa je bil junak te pravljtce. Dovolite, da ga vara pred-stavitn: Komaj meter visok možak, tejen ko cmok, rdečeličen. z vcdtio smejoeimt se ustnicami, obleccn v hlače dokolen-ke, v kratko suknjico s kožuhovinastim ovratnikom in pokrit ¦/. debelo kucmo. Tako jc bil Andrejček oblečen v zimskih mesecih, kadar sta Šla z Mano kam v vas, in tak je bil, ko je Šel na sveti večer k polnocnici. Seveda ne sam, nego v družbi večjih deČkov. Dva sta ga vodila za roke, da bi se ne iz-ftubU, drugi pa so se zjjctiUi okoU njiK, kakor bi se bali, da jim Andrejčka kdo ne ukrade. Zakaj Andrcjčck jc bil junak, da malo takih. Pomislite le: popoldne pred svetim večerom je Šel nala^č zato spat in je spal prav do Ave Marije, samo da bi mogel 2 drugiitti k pol-nočttici. Ko je Mana o mraku pokadila \n po-škropila po vseh htamih in kotih svoje kajže, kakor )e to na sveti večer na-vada, je prižgala- luČkc pred jaslicami. Potem sta z Andrejčkom povečerjala. Kmalu po večerji so se pri Cajhno-vi Matii pričeli zbirati mladi in 6ta)ri iz vasi. Že od nekdaj je bila Manioa kaj-ža vzor domacnosti, na svcti večer pa Se prav posebno, ko sosedje radi malo povasujejo. . Cajhnova Mana je že marsikfttf^^H nebogljenčka spravila pokonci, Attra^H čck ji }c bil pa posebno pri srcu l^^H bila ponosna, da ga je tako lepo ^O^H dila. Še čisto majhnega — nekaj f^^| cev mu je bilo — ga je dobtlu. na 'f^^H Andrejčkova mamica je služila v I^H stu in ni moglu veliko plačevati zL ^^H jega otroka; toda plaČevala je v ^^^| in pošteno. ^H Po možu, železničarju, je imela M^^| majhno pokojnino, kajža je biJa nJ4H in tako je skrumno, a zadovoljrtoJ^B vcla. ¦ Andrejček ji je bil v razvcdriloi^H zabavo. i^H Preden je ckIšcI k polnočnici, L$^H skrbno zavila in naročila sosecln^^H fantoma: ^H »Peljita ga za rpolnoma pozabila na svojega varovanca in stfl se čisto zamaknila v htevček z Je~ zuščkom, štela ovce okrog hltvčka ^n se čudiJa pastircem, ki so bili tako «i-jajno tzrczljani kakor bi bili živi. Andrejček pa je medtem 'kotacal med gnečo Ijudi v cerkvi, se ozual kvišku, zda\ tega zdaj onega zgrabil za koleno, da se mu je umaknil, in siJ je siednjič prerinil do cerkvenih durt Pa varn je bil koTajžen, taU naS AndTejček, da nikoli tega. Še z^jokal ni, ko se je sam samcut znašel zuaaj pred vrati. Iz velikih cerkvenih oken so padali rdečkasti prameni luči "a pot, bučanic argcl in svetonočno petje 86 sc jf razlegalo preko zasneženih his jiiie ležeče vasi. AndrcjČek je premišHjeval, kam naj aavijt. Le tega ni mogel razumeti, za-fcaj jf naenkrat sam in počemu sta Petrček in Francek še ostala v cerkvi. — Gotovo prideta pome. — si je mislil in ie žc hotet kreniti nazaj pred cerkveni prag, ko jc tedajci zagledfll nekaj čudovitega. Po poti mimo cerkve so pricingljale nizke sani, v katcre sta bili vprcženi tivt- beli srni. Na saneh je eedel in dr-iiil /a vajeti, ki so sc bleŠčale kakor zlat trak, star mož, z dolgo belo brado, z visoko kučmo na glavi, zavit v debel kožuh. Andrejček seveda ni vedcl, kdo je to. Vi pa ste gotovo že uganili, da je bil Božiček, svet ncbeškji mož, ki pri-maša revnim otrokom vsega dobrega. Andrejček je stal in gledal. Sani so sc ustavile ravno pred njim. »Kdo si mali?« sc je Božiček pri-jazno sklonil iz sani. »Kako ti je ime?« »Andrejček,« jc pogutnno odgovoril fantck. »A kdo ste vi?« »Jaz?« se je smehljal mož. »Božiček mx pravijo, razumeš? Vsako leto na sveti vecer sc pripeljem iz nebes na zemljo. da obdarim revne otrolcc. Zdaj me poznaš, kajne?« »Nakf« se je odrczol AndrejČek. »Miklavža poznam — va« pa še nisem nikoli videl.« Staremu možu jc šlo vsc bolj na smeh. »A tako, Mikltivža poznaš, pra-viš? No, z Miklavžem ^va si v rodu; on prinaša darila revnim in bogatim. Le so pridni, jaz pa predvscra revnim otrokom, razumeŠ? Tudi ti si reven. ali ne?« »O ne, jaz pa nisem revcn,« sc jc pobahal Andrejcek. »S tcto Manu imava hišo in moja mamica je v me-*tu. Ampak takihle sani še nisem vi-del — to so mi všeč!« Božiček je bil kar zamamljen nad modrimi odgoTOri mladega hlačarja, S svojo belo, mehko roko ga je pobožal po licih in ga dobrohotno povabil v sani. »Ce hočt\šf« je dejal, »pa sc pclji z menoj ?« »Z vami? Kajn p-a?« jc nckoliko ne-zaupno vprašal Aadrejček. »Kani? Ce hočeš pTav v mesto.« »V mesto, tja, kjer je moja mamica? O, tisto pa že!« In Andrejček je brez obotavljanja zleze] v sani. Božičck ga je posadil polcg scbe, ga zavil v toplo odejo in prijel za vajeti. Srni sta ve-selo prhnili, zacingljalo je in sani so jadrno zdrčale nizdol skozi vas. »Ali mcni nc boste ničesar prinesli?« jc vprašal Andrejček, ko so sani drsele mimo domače hiše. »Seveda bom. AndrejČek, sevcda bom, nazaj gredc. Oh, če bi ti vedel, koliko posla imara šc nocoj. V mestu Japontka podobiea 3«zusov«ga rejttva 87. jc šc več revščine kakor na kmetih. Tod okoli sem že povsod raznesel da-¦rila, samo v koči doli pred hribora se nisem bil še oglasil; tja pojdem zdaj.« Andrujček bržkonc m dosti raz-uroel modrujoČih besed sivolasega Božička in se je zanimal za vse kaj drugega. Imetiitna se mu je zdela bliskovita vožnja z lahkonogima srnama, o ka-terih jc mislil, da sta — kozi. Sele Bo-žiček ga je poucil o vitkih živalcah. Nadvse so ugajale Andrejeku eudež-ne pokrajine. tnimo katerih so drvele sani. Gledal je, se čudil in prav nie ni bft zaspan. Nad njima so «e utrinjale zvezde, zlato se je vsipalo nad sani; iz lune. ki je visela na -nebu, so se vile srebrne niti in prepregale pot prcd njima. Po snegu so migotali milijoni biseri>v, drobni angclčki so frfotali po zraKu, spremljali sani in vesclo cingljali s kraguljčki. Zares, kaj takega Andrej-čck še ni videl in menda tudi nikoii več ne bo. Prcd nizko, s slamo krito kočo sta se ustavila- Božičck je stopil s sani. vzel AndrejLka v naročje in ga t)d-nesel pod pkno. »Poglej,« je dejal, »tu notri je doma beda in revščina. Mati je že dolge me-sece bo>lna, oče že leto dni brez vsa-kega zaslužka. Otroci gladujejo in pre-zebajo. Samo od milosti dobrih ljudi je odvisna vsa družina.« Andrejček je gledal skozi okno. Na mizi je gorela privita petrolejka. V borni postelji ob peči je leJala mati in tiho ječa3a. Za mizo je dremal oče, otroci pa so bili polegli okrog peči. Kakor je bil Andrejček Še majhen. ga je vendar od sočutja zabolelo srčece. »Kajne,« je skoraj zajokal, »tem otrokom boste pa veliko prinesli.« »Seveda, malček, veliko, veliko,« ga ju Božiček pritisnil k scbi. Potem je pa stopil k sanem, vzel koš, ki je bil do vrha napolnjen z igračami, toplo obleko, s piškoti in drugimi dobrimi recmi. Andrejčck se ni mogel načuditi, oti kod naenkrat vse to. Božiček je tiho odprl okno, stresei skozenj zvrhan koš in okno spet zaprl. Nato sta z AndrejČkom sedla v san:. ki so urno zdrcale dalje. VoŽnja je bila Še lepša kakor prej. Svrvi sta dirjali kar preko širokih rav-nin in Andrejčku se je zdelo, da pla-vajo sani po zraku. Dospcli so v mesto, AndrejČek šc nikoli ni videl tako visokih hiš. višjih in lepsih kakor sama Sarna cerkev. Vst-ulice so bile razsvctljene, vozovi bn konj so diveli po njih. In cerkev, cerkcv, mimo katere si.* se vozila z Božičkom! Ta jc bila na.j-manj petkrat tako vclika kakor tista v domači vasi. Bajna svettoba jc Žarela iz velikih okrojjHh oken, očarljiva god-ba in petje je prihajalo iz notranjščinu. »Polnočnica bo fcmalu minila,« jc po-jasnil Božiček. »Rekel si, da greš k mamici. kajne?« »Da, k mamici, toda kje jo bom na-Sel?« »To prepusti meni, mali. Jaz vm-vem.« In že so zaviie sani v drugo ulico, iz te v tretjo in tam so se ustavile pred gosposko hišo, ograjeno z železno ogra-jo Skozi nezagrnjeno okno je zagledal Andrejček smrečico in na njej polno lesketajočih se lučk. »Kaj je to?« je vprašal Božička. »To je božično drevcsce,« je odvrnil starček. »Božjemu detetu na čast pn-žigajo po gosposkih hišah taka dre-vesca.« Božiček je prijel Andrejčka za roko in ga peljal skozi vrt pred Kisne duri. »VidiŠ, taki hiši ipnvvijo Ijudje vila, V tej vili prebivajo zelo dobti tjudje in p-ri njih shiži tvoja mamica. Kmalu jo boŠ videl.« BožiČek je pritisnil na gumb in po-zvonil. 88 !\iko, malček, jaz moram zdaj iti. Še innogo, mnogo dcla me Čaka, do jutrnjega svita bom komaj gotov. Bodj vcdno tako priden, nasvidenje p-rihod-nje leto.« Jedva je Božiček to ižgovoril, ga že ni bilo več in AndrcjČek je samo Še sliša[ cingijanje orfdaljujočih se sani. Radovedno je motril steklena vrata pred seboj. Tedajcj 50 se vrata odprla in pred Andrejčkom je stala — njego-va mamica. ¦>'Andrejček!« Vsa prcscncčcna je mati zgrabila sinčka in ga odnesla v hišo. Zasfcrb-Ijena ga jc spraševala, ga objemala, jokala pri tem in se obenem 6meja!a od veselja, da vidj sitička živega in zdravega pred seboj. Šele ko je Andrejcek pričel pripove-dovati o Čudoviti vožnji z Božičkom, se je mati potolažila. Tudi gospa in gospod sta prihitela. Gospa je posadila Andrej^ka za mizo in vse je moral še cnkrat povedati. Cez kTatek čas sta «e vrnila otroka od polnočnicc. Zdaj šele je bil dirindaj v sobi. Gosposko napravljena dečclc in deklica sta razkazovala Andrcjčku bogatc igrače, ki jih jitna je prinesel Božiček, ugaševala sveckc na drevescu in se vrtela z Andrejčkom po sobi. »Veš. mamica,« je dejal Andrejfiek, »tudi jaz nisem revcn, sem boiiat, pa mi bo BožiČek vseeno prinesel.« Na božični dan se je odpravila mati z Andrejčkom nazaj na kmetc. Sedla sta na vlak in se odpeljala, obtožena z darili, ki jih je Andrejčku poklonila dobra gospa. Cajhnova Mana je bila že \-sa obu-pana zaradi ncstanka svojega irejenčka. Ne da se popisati, kako se je raz-veselila, ko je Anttrejčkova rnati z izgubljenčfcom v narocju stopita v njeno kajžo. »Ti nesrečni otrok,« se je malce je-zila Mana, »kakšne skrbi si mi napra-vi].« In Andrejček je spet aa dolgo in široko pripovedoval o svojem čudo-vitem romanju. Scveda se je Mana takoj potolažila in odhitela z Andrejčkom v čumnato. »Poglej.a se je smejala, »kaj vse je stresel Božiček Skozi okno, ko se je vraČal v nebesa.« Miza v čumnati sc jc kar šibila od ifjrač in drugih dabrot in presenečeni Andrejček ni vedel, kaj bi prijcl v roko. »To je pa zame prevd!,« jc ploskal z ročicama in modroval dalje: »Nekaj born dal soseiinvemu Francku, nekaj Petrčku, dru|?o pa bomo imeli jtiz. ma-mica in teta Mana. Seveda, tako bom naredil. Saj bom šcl prihodnje leto tako spct z Božič-kom na romanje in takrat mi bo gotovo še vec prineseLju