List 15.
Kako ravnati z oziminami.
Letošnja zima je bila izredno dolga. Sredi sušca bilo je snega zmrznjenega in trdega, da so po njem hodili in vozili, kakor po tlakani cesti. Ozimine spHP^ sebno v mokrotnih in dobro gnojenih legah mn^g^te* pele. Marsikateri kmetovalec stoji sedaj Pre(^%Sfti| njivo, ko je sneg skopnel, in se povprašuje, kaj. ^|§|| storil, bi li pustil, kakor je, ali bi vse podoral/ '^^L35
Izguba pri redkih oziminah ni neznatna. Njiva je navadno s plevelom prenapolnjena. Steblovje trpi mnogo po vetrovji in viharjih in plenja povprek slabo. Plevela se zaraste veliko, ki zemljo hudo izpije, ozimina pa bode dajala malo, slabe slame; sploh ves pridelek bode slab. — Kaj storiti, o tem ne bode letos mnogo časa premišljevati. Treba bode takoj odločiti se, ker pozno hodi s časom. Da se bodo kmetovalci mogli laglje odločiti za eno ali drugo, hočem tukaj nekaj navesti iz svojih lastnih izkušenj.
Ker takoj vsak razvidi, da z ozimino ne bode nič, ondi ni odlagati nič, ampak naj se gre precej orat, kajti kdor predolgo čaka, bo tudi jarino skazil.
Jaz sem pa ondi, kjer je le nekaj ozimine, če prav redke ostalo, vselej tako ravnal z najboljšim vspehom, da sem vmes posejal rudeče detelje brez ozira na ko-lobarjenje. Mislim namreč, da povprek v takih slučajih ni gledati, če je zemljišče nekoliko ugodno detelji, kar velja na Štajerskem sploh, ako le nekaj za kulturo storijo.
Detelje sem zmiraj dosta nakosil, kedar sem mogoče rano sejal v mokrotno zemljo, uvidevši, da ne bode kmalu posušena toliko, da bi mogel vspešno rabiti brano in valjar. Pogosto sem deteljino seme na sneg posejal.
Najboljših vspehov sem imel, kedar je zemlja še o pravem času se posušila za porabo brane. Rabil sem navadne naše brane, vendar tako, da sem enkrat po dolgem in drugič po vprečnem vlačiti dal, prvo prej, drugo za sejatvijo.
Kjer zemlja ni bila pretrda, nisem dal z branami po navadnem načinu vlačiti, da bi zobje bili naprej obrnjeni, ampak na opak, da so zobje bili obrnjeni nazaj.   Vprežem le eno žival, da se manje pohodi.
Tako na opak obrnena brana daje to prednost, da zemljo rahlja in prst drobi, pa tako slabim rastlinam ozimine nič ne škoduje. Boljše vlačenje dosežemo tudi tako, če brano z lesom obtežimo, vsled česar njeni zobje čvrsteje grabijo, pa vendar ne trgajo, kakor se godi, če nje nismo na opak obrnili.
Čislam posebno vlačenje, predno se detelja vseje v ozimino, to pa zlasti v težki zemlji. Sploh pa priporočam, ozimine spomladi povlačiti. Tako se skorja raztrga, katera zraku pristop zabranjuje. Nadalje se poravnajo čestokrat na pedenj globoke in prst široke pokline, ki so nastale vsled močne in nagle suše. Ce bi poprej ne povlačili njive, v izgubo bi šlo mnogo de-teljinega semena v globljini, kjer ne more prospevati. Ako na ta način ozimino popravimo ter jej detelje vse-jemo, moremo oboje pustiti, da dozori. Kjer pa tega ni, ampak je zimina preveč oslabljena, ondi veleva gospodarska korist prve dni junija vse vkup, žito in deteljo pokositi kakor travnik ter vse za krmo posušiti. Vsled tega ukrepi se detelja močno, da jo moremo ob konci julija in začetku avgusta z izvrstnim vspehom kositi drugič in sredi septembra tretjič. Za tem smemo sejati v tako deteljišče vsakojaki sadež.
Navedeni vspehi so me napotili za korak še bolj naprej. Deset let uže dajem sejati skoraj med vse žito, ozimino in jarino, deteljinega semena za zeleni gnoj. Sprva sem mislil, da bode večno pridelovanje detelje zemljo izpilo.
Vendar kaj takošnega se do sedaj nisem prepričal. Nasprotno moram reči, da rastejo vsi sadeži in tudi detelja prav bujno. Slednja se v ogromnih množinah podorje, kar druzega ni, kakor najboljši gnoj. Pristavljam še, da sem jeseni največkrati eno košnjo porabil za travo ali za seno in le kar je zatem dorastlo časih jako veliko, pustil za zelenjavni gnoj.
114
Omenim še, da v take svrhe rabim le seme de-teljno najslabše, tretje vrste, ki ni drago (pri meni je letos dobiti 100 kilo po 35 gld., prejem na štaciji Wildon), vsled česar stroški za seme na en joh ali oral znašajo 3 gld. 50 kr, ali k večjemu 5 gld.
Nadejam se, da bodo ove vrstice povod marsikaterim poskušnjam, katerih učinek se naj o svojem času objavi in tako pripomaga pomnožiti število gospodarskih skušenj.
Grad Herberstorf, 11. sušca 1886.
Kari Fritscher.