,,Otroški oder." Igrice za mladino otroških vrtcev in Ijudske iole. SestaTila Marica (Jregorioeva. V Ljubljani, 1910. Izdala, založila in natisnila nUčit. tiskarna". Cena l'2O K. V novejšem času opažamo, da si je otrok priboril tudi oder. In kdorkoli je kakor neopažen poslušalec zasledoval razne igre, ki si jih otroci prirejajo med sabo, ter je začuden spoznal, na kak lahkoten način reši vsak posameznik prevzeto vlogo, in to Bex abrupto", ta gotovo ne zanika otroku -pravice do nastopa na Mdeskah, ki pomenijo svet. Otroške igrice smo doživeli in jih bomo doživljali dan za dnevom v vedno večji meri. To ni nič novega. Eazue šol. veselice in božičnice dajejo tudi dovolj poToda za prireditTe otroških igrie. Koliko je veselje mamice, kolik ponos očeta, če sta malček ia malka častno rešila svojo vlogo! Da, v naših obmejnih krajih imajo uprizoritve takib. igrie med ljudstvom še globlji, trajnejši v p Li v, kot sem se sam že žesto prepričal. Castno nalogo si je tedaj nadel oni, ki hoče delovati na polju slovenske otroške dramatike. Častno, ali tudi težavno, ker se pri takih igricah ne upošteva samoumetniškega momenta, temveč tudi vzgojni. Zahteva se, da ima igrica etično jedro, a tudi da se tega ne razodeva pri vsakem koraku z raznimi moralizujoeimi ocvirki. Zahteva se nadalje, da se otrok giblje tudi na odru v okolišu, ki je njemu umljiv, da se tedaj ne Bpači". Glavni moment pri takih igricah je tudi lahak slog, lep in uglajen jezik, z eno besedo tako besedilo, ki se otroka kar tako mimogrede prime in ki potem ne zveni z otroškib. usten kakor nekaka karikatura i. t. d. Za snov pravi umetnikres ne bo vzadregi. Neusahljivi vir mu bodo Že uvodoma omenjene otroške igre. Tu bo opazoval, prisluškoval, zajemal. Okuspreprostega občinstva naj ga ne moti. Preprost človek pač sodi, da mora otrok na odruvse drugače, rse ,pametnejše" govoriti nego v navadnem življenju. Vrhutega moti naše spisovatelje otr. igrie mogoče še pedagoško načelo, da mora prav in prav vse, kar se nauči otrok na izust, iraeti neko trajno Trednost, etično namreč. Tega načela pa ne gre tako dobesedno izvrševati pri kompoziciji dram. dela, določenega otroškemu odru. Ne dvomim, da g. Gregoričeva ne bi poznala teoretično vseb teh in drugih umetniških in pedagoških pravil, ali v praksi se prikazuje drugačna. V svojih igricah je delala, žalibog, koncesije na vse dobre in slabe strani, osobito pa okusu poslušajoče publike. Zato mi t istini ni mogoče izreči eno- tne sodbe o njenem skupnem d e 1 u, temveč se hočem pri posameznih igricah, ki jih šteje zbirka dvanajst na številu, posebno pomuditi. Vprvo naj pohTalim njen dobro pogojeni slog in vseskozi lep jezik. Verjamem, da se bodo otroci vobče borili le z malimi težkočami pri memoriranju besedila. Odobravati pa ne morern razne nagovore kakor m i 1 i oče, d o b r i oče, b 1 a g i oče, i. t. d. To zveni nenaravno, tako ne govore naši otroci. V tehničnem oziru tudi ni kaj posebnega očitati sestavljateljici. Pozna se vobče, da so pisane igre za oder in popravljene ob odru. Skromne razmere našib odrov tudi upošteva, celo preveč, kar je sicer v korist režiji, ali škodi delu. Posebnih igralskih spretnosti se od nastopujočih otrok tudi ne zahteva. Uprizoriti bi se dalo, mislim, skoro ?se igrice; drugo pa je, če so vse tudi res vredne truda, ki jih vsekakor prizadeva uprizoritev vsakemu otroku. In o tem nastopne podrobnosti: Igrice, ki zajemajo snov iz otroškega življenja, oziroma ki se naslanjajo na opazovanje vsakodnevnib otroških iger, so te-le: »Darežljivi otroci" (I. dej.), BBratovska ljubezen" (l. dej.), BZapeljivec" (I. dej.), BKaznovani šaljivee" (I. dej.), nLepota slepi" (II. dej.), ,,Čista vest" (I. dej.), ,,Lažniva Milena" (II. dej.). Najbolja med temi, in bodi tudi takoj re&eno, najboljša med vsemi je ,,Cista vest". Ta živahna igrica bo dosegla na odru gotovo popoln uspeh. Snov igrice je posneta po otroških igrab. Otrokom, osobito deklicam, ki tako rade med seboj trgujejo" in ,,kupčujejo", 6e imajo le eno jabolko v žepu, bo ta igrica neprimerno ugajala. Da je ,,Tona" sklepno res malce preradodarna, na?sezadnje ne bomo zamerili dobri branjevki; drugih napak pa igra nima. Manj naravno, celo prisiljeno pa se razvija ,,Lepota slepi". Igra je preširoko razpredena in prenasičena moralizujočih izrekov. To siiot, povzeto tudi iz dekliških dnevnih iger, bi pisateljica lahko boljše in z več bumorjem obdelala. ,,Darežljive otroke" pokvari ujihova lastna ,,mati" z zlato verižico in krono. ,,Bratovsko ljubezea" pa istotako nesrečna ,,teta" 8 svojimi kronami. Snov v ,,Kaznovanem šaljivcu" se mi zdi pretirana, tudi se ta igra vrši prisiljeno. ,,Zapeljivcu" vobče ni kaj prigovarjati. ,,Lažniva Milena" šiba materinsko slepo ljubezen precej spretno. Jaz si je pa drugafie ne morem misliti na odru, n^go da vloge starše? prevzamejo res odrasli. Med preprostim ljudstvom bi imela velik vpliv, morda večji nego kakšno obširnejše delo, ker je krajša preprostejša (in ,,dobrih naukov" ima ravno dovolj,) od sličnih iger. Na tuje motive se naslanjajo igrice BPepelka" (IV. dej.). BSneguljčica" (II. dej.) in BJagodea (I. dej.) Mislim, da ne bom izgrešil mnogo, če trdim, da je pisateljica podala par prizorov iz BSuegulčice" in nPepelke" v domači obleki le z namencm, da bi tudi otroei na deželi užili čar teh bajk. Pri tem je gotovo upoštevala uboštro vaškib Bodrov" ter podala to, kar se more v takih razmerab zahtevati od nrežije" vaškega odra, t. j, vsaj nekaj, če ne gre vse! Namen je pohvale vreden. S^eda škoduje to delu posebno v umetniškem pogledu. Pri uprizoritvi BSnegulčice" pa naj se odpravi sledeče protislovje v igri: Na str. 26. se Šnegulčica začudi, ko d o z u a, da kraljica ni njena prava mati, temveč mačeha. Na str. 28. pa se kar naenkrat prav dobro spominja prave matere, ki jo je učila celo pesmi! BJagode" — stara snov slabo dramatizovana. Na odru samo beganje nastopujočih oseb. SledDji dve igri Bčloveški poklie" (4. dej.) in BJankovo življenje" (III. dej.) sodita že po svoji tendenci v penzionat. Mogoče sta bili tudi spisani za oder kakšnega zavoda. Za ljudskošolsko mladino nista. Dolgovezne razprare petnajstletnih dekleta o življenskem poklicu so skrajao brezokusae in dolgočasne. BJankovemu življenju" ne manjka romantike ali kupčija z otrokoin (I. dej. 2. priz.) je skrajno oduren prizor. Tudi Bbrezbožni" Janko časih res pametnejše govori nego vsi drugi grofiči in baroniči. Deček, ki v samostanskem zavodu skrivoma bere nprepovedane" knjige, ni ravno najslabši. Ali kakor že rečeno, te dve igri ne sodita v zbirko, zato nočem izgubljati nadaljnjib besed o njih. Posamezne igrice so prepletene s pesemcami, pri manj znanih je podan napev, kar je naravno, saj tudi otroci svoje igre spremljajo s petjem. Pogrešam pa pri napevih ime skladatelja. Igricam se po?na, da so pisane v raznih dobah, za razne prilike, odre in okuse. Nadejati pa se je, da nam pisateljica prihodnjič poda nekaj bolj enotnega toliko v umetniškera pogledu, kolikor v načelib moderne pedagogike. Sposobnosti ji v to ne bomo nikakor odrekali. Ferdo Plemič.