List 12. np v • lecaj XLVII. i zmajajo vsake sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 0 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 20. marčna 1889 Obseg: Nekaj o želji. Državni melijoracijski zaklad. Trgovinska in obrtna zbornica. Naši dopisi Sadni trg v Ljubljani Novičar. Zemljepisni in narodopisni obrazi Gospodarske stvari. Nekaj želji. prav dobro razumejo pridelovati zelje, a kolikokrat se ker je bila slaba letina, slabega semena se smeli bolj jim prav slabo obnese, in to ali pa ker so sadili sajenice, vzgojene ali od semena slabe vrste. Kmetovalci Neka posebnost kranjske dežele, zlasti gorenjske gotovo nadejati dobre zelne letine strani in sosebno ljubljanske okolice, je zelje, obilo ko ga na seme od pravih vrst kaj gledali pridelujejo in izvažajo in ki daleč okrog slovi z dela kaj lepe in trde glave Naše domače zelje ni slabo > vendar preneseno iz ene vasi v drugo, koder je različna lega m zemlja ne uspeva po godi Ali kedo misli, da ni moči boljšega zelja je mogoče in pridelo ? nego naše? Gotovo to na dva načina Od beri vsako leto najlepše glave za seme, in v nekaj letih bodeš dobival semena ki ti bode ob tvojih raz nego pa merah vedno bolj ugajalo, kupilno, ki je od rastlin, katere so pridela zemlji, na popolnoma drugačni nego je tvoja Priporočali pa našim gospo darjem, da bi vendar pričeli zboljše vati zelj mislim obiloma svoje s tujim semenom, n6 ampak po malem vrste Ako se dokoplješ do prave potem uže lahko narediš kako večo poskušnjo. Pri nas je kaj vredno le pozno zelj Naj na pr. zavedni gospodarji kake vasi, koder pridelu jejo veliko elja * kupili od vsake Podoba 1. ? imenom kranjsko ali ljubljansko kislo zelje. Ker ga ne vrst poskusil pridelujejo drugod toliko in tudi ne znajo ravnati tako vrstami katera taka okusne kiseline, kakor je naša, zato mu je cena raz- še ne velja merno še precej visoka, ter daje našemu kmetu ob dobrih letinah vsaj še nekaj dohodka. Naši gospodarji vrste za nekaj krajcarjev semena, ki naj bi ga posebe sejali in potem sadike posebe sadili. Ako bi vsak nekaj kmalu bi izpoznali, če je med poskušanimi 5 To seme leto ki je boljša nego domača. Pa to morali poskusiti zopet drugo j in če je v drugem letu to še vedno boljše mačega > potem lahko splošno sejejo. Tako imamo pr. dve vrsti zelja, ki posebno slovita. Na Nemškem je šalna dela zvršila poprej, predno je taka grozna kata strofa nastala io našem listu. To zelje dela trde in težke milijone škode. najboljše pozno, belo bruosviško zelje, katero Kaže podoba 1. v Žal pustošila cele vasi ter provzročila na glave in je najboljše za kisavo. \Yolfner & Weisz na šele da pri nas mora bridka izkušnj zbuditi na delo! Koliko ne žrtvujejo druge dežele Dunaji prodajati 20 gramov po 35 krajcarjev. Na Dunaji iQ države za zbolj ljišč ob pravem času imajo za najboljše zelje veliko, pozno, belo tulnsko zeljo, Kaj pomaga potem, kadar je uže ušla krava iz hleva katero dela posebno velike glave. Glave tega na dobri telce je sicer dobwo, a krave ni! Zopet druga voda zemlji in pravilno pridelovanega zelja, postanejo po pol r> M škoduj silno nje) ležečim mljiščem Že metra široke in 10 do 12% težke. 20 gramov tega se- sedaj v 10 letih je morala vlada bliz za tisoč gol mena stoji pri gori imenovani tvrdki 60 krajcarjev. Državni melijoracijski zaklad. (Dalje.) Najprvo treba nam ozreti se po naši domovini, in m razumnemu očesu odpro se raznovrstne pomanjkljivosti v kulturnem stanji silnih škod. katere naših zemljišč. Ne bom navajal provzročuje glavna naša reka »Sava" ? Na stotine oralov plodne zemlje odnaša in pustoši ob njej ležeča zemljišča. Posegla je vrne? visoka c. kr. vlada in lotila se urejevanja savske struge ter v to svrho uže velike vsote porabila, za kar ji moramo biti hvaležni to toliko bolj, ker donaša dežela k temu podjetju malo. Sava namreč spada posebno oi izliva ljubljauičnega med „državne reke". Imamo pa tudi reke ali vode, ka-tere niso državne, kakor na pr. Bistrico, ki se Podgradom izliva v Savo. Prav ta voda je, katera kadar pridem do nje, plaši, iu dal Bog, me da moj strah opravičen. Vedno plitvejši je tej deroči vsegdar, bil agli ne vodi nje struga in po nekatere kraje je skoro enako visoka, kakor poleg nje ležeče polje. Varuj Bog, da kedaj hudourniki s kamniških planin v silni množini in naglici pridrli v ravnino in v Bistrico ter s seboj pri-valili neizmerne množine kamenja in grušča: pripetila se enaka katastrofa polju ob Bistrici noter do Dola, kakeršna je opustošila lepe rodovitne doline po Koroškem in Tirolskem pred nekaj količkaj leti. Ako se bode struga še vzdignila ali zvišala po masah, katere vanjo prinašajo razni dolivi, a bati se je posebno hudournikov, če se oblaki razlili, da prenaglo narasla Bistrica z prestopila svojo strugo ter se po ravani razlila in gruščevjem pokrila. Dal Bog, da se to ne zgodi, vendar pa so teh misli in polni te bojazni tudi drugi možje > največi tehniki strokovnjaki v deželi. Zato naj se dežela in ž njo posebno kamniško-brdski okraj še v strugo Bistrici pa pravem času loti dela ter uravna tudi skrbi, da ne bodo dolivi v njo prinašali pregromnih množin gruščevja, katero hudourniki odirajo s hribov. Torej ni le treba struge urediti Bistrici ampak više treba pričeti delo, in sistematič mora biti to delo uravnano in zvršeno. Na Koroškem in Tirolskem vrše se sedaj uravnave, bodo stale par milijonov. dinarjev davkov odpisati, ker Mirna skoro redno vsako leto opustošuj ob njej ležeča mljišča. Ker se pa vedno Mirni struga vzdiguje, bati se je v prihodnje še hujših škod. Pač britko je gledati, kako taka lepa. plodovita dolina propada KO se računim teh 6000 gld., katere lehk( drža pomo a mo davkov odpisati, razvidimo da to bila glavnica Če od ad 100 tisoč koliko bi se lehko 8 tem storilo. Pa držav naj ne zabi, da bo morala redno odpisovati ter v malo letin brisati stal rubriko davko ob Mirni Silno mnogo je v naši deželi močvirnih zemljišč. Ne bom na- . * — vajal ljubljanskega barja, ker v njem so že toliko pisali, toliko zborovali iu ua tisoče potrošili za napravo načrtov, da ne preostaja drugegi, nego da se enkrat resno lotimo dela in odstranimo ovire, da pomagamo ubogim barjanom vsaj proti groznim povodnjim ter da naposled resno pripravimo vsote, potrebne za osuševanje. (Dalje prihodnjič.^ Sadni trg v Ljubljani. n Novici" je bilo čitati, da nameravajo ustanoviti na Slapu v Vipavi sadjarsko zadrugo. Ta vest mi daje povod, da izpregovorim nekaj besed o ljubljanski sadni trgovini. Kranjci smo toliko srečni, da imamo v deželi okraj, ki prideluje najfinejše zgoduje sadje, in to v vi- pavski dolini. Razeu tega imamo pa povsod po Kranj- skem tudi obilo žlahtnega poznega sadja ? jabolk in hrušek, kar je dokazala zadnja deželna sadna razstava preteklo jesen v Ljubljani. Čudno je pa, da je vipavsko sadje v Ljubljani mnogo draže nego istodobno enako sadje na Dunaji o čemer se lahko prepriča vsak sam, dunajske sadne ako primerja po časnikih razglašeue cene z ljubljanskimi. Nič manj čudno je pa, da v Lju bljani težko dobiš jeseni in celo po zimi lepih na- miznih jabolk ali hrušek, če ravno jih mnogo pridelujemo. Kaj je vzrok temu? pavsko tako drago prihaja od tod, ker je kupčija še dandanes v enakih rokah, kakor pred petdesetimi leti, ko ni še bilo že- leznice. Razloček med tedanjo in sadno kupčijo je morda k večemu današnjo vipavsko , da so poprej vozili škatle", napol s adjem > ta osliči edaj jih pa vozijo uže konji vipavski dolini je adj res ne Prav je, da se vsaj za bodočnost odstranijo nadaljnje koliko draže nego je bilo pred železnico a ud ne katastrofe i a še umnejše bi bilo, da bi se bila ta zbolj- toliko, da bi bile opravičene visoke cene, katere ima 91 vipavsko sadje v Ljubljani. To vendar ni ničemur po * Kilava žrebeta dobno taka imajo ob popku " *- —...... ....~ ~ J. Latnaj rvi imetju UU p da so v Ljubljani marelice po krajcarji ali po počen trebuh, pridejo navadno uže na svet taka dve za en krajcar, kadar velja v Vipavi kilo marelic do iiaiHHiifiiaM krajcarjev ali 6 en krajcar. Tako je tudi z grozdjem. napaka je sicer brez pomena, uteg tudi nevarna. Kilavost se pokaže ob popku Ta pa vendar postati Prodajajo majhen grozdič za 10 kr., kakeršnih gre 4 na okrogle, hruški podobne otekline en kilogram, v Vipavi pa plačajo cel kilogram po 10 oreh ali eno pest, ne dela boleči v podobi 9 do 12 kr., ali pa še ne. Način dovažanja in razprodaje Kilavost se redkokedaj sama od sebe ozdravi debele skoraj za en je navadne toplote. sadja v Ljubljani ter s prevelika dobičkoželjnost pre kupcev dela to visoko ceno vipavskemu Priporočajo Bog ob precej pričeti zdraviti žrebe. Najpreprostejše zdravilo je varuj 9 da zmes od enega dela žveplen Vipavcu ne privoščil dobička, saj ima ravno in treh delov vode ali kisline (hudičeveg pri teh visokih cenah le izgubo, prekupci pa dobiček, dni vsak dan po dvakrat špirita, s katero olja) je teden ker Ljubljančani nočejo jesti dragega sadja, vsled česar ga Vipavci ne morejo prodati in mu doma, pa ceno zmanjšujejo. doma skrči in slednjič izgine ali odšiti zdravnic. oteklino mazati. Oteklina se Veče otekline je pa podvezati živinski kar naj pa vselej opravi izkušen Zakaj pa težavno dobiti v Ljubljani dobrega na- * miznega jesenskega sadja? Da ni veliko hrušek, vzrok je res, da je še malo drevja od res finih hrušek 5 da je s kitom Železo pritrdiš v kamen najceneje od smole in opeke ta namen pa jabolk malo, vzrok je pa ekaj drugega. Kar se ognjem čiste smole in in najtrdneje raztopi nad Ji primešaj toliko na sadnem trgu, ali kar imajo branj vidi v Ljubljani to je nakupljeuo največ le od revnejših posestnikov in tudi le največ po ljubljanski okolici. Ti posestniki gotovo nimajo najlepšega sadja. Veči posestniki, zlasti opečne moke, da je smola še vedno tekoča tega kita med kamen in presejane Kadar vliješ železo, deni potem vmesšezgretih Ljubljane oddalj 9 pa nimajo prilike komu prodati koščekov opeke. Ta kit se izvrstno spoji s kamenom in železom, v vodi se ne raztopi, ne škoduje železu ni drugi kovini, po ceni je in vsekakor boljši nego žveplo svojega sadja, in tako njih najlepšega sadja v Ljubljani niti Dolenjske voščenke, žlahtne pisanke (Luiken), drage katero navadno za to reč rabi * * znamo Okus po lesu odpraviš novim sodom, ako jih niti za idrijskega mašanckerja itd. v Ljubljani denarje ni dobiti, ako ravno prideluje dežela naša ja- '»_ . bolk teh vrst na tisoče centov. Razvidno je iz vsega tega, kako slabo je še 8 sadno kupčijo v Ljubljani, in to na škodo Ljubljančanom polniš z apneno vodo, kateri dodeneš 36 do 40 gr. solitra (potašla) na vsak hektoliter ez do dni izprazni sod, izmivaj ga toliko časa, dokler ne teče iz njega po voda* in delo je dovršeno. Tak sod ne polnom čista daj v njem spravljenemu vinu nobenega okusa in sadjarjem Čud * no je, da se nihče ne loti lokalne sadne kupčije toliko intenzivno, kolikor se je to Deset zapovedi poljedelcem Sej t in Rohrma si goto izvozne sadne kupčije. Pravi sadni trgovec kra kar se najbolj prilega podnebju in legi in njivi, katero obdelujete sadite vašega - — ------ ——, potem ste si gotovi dobrega pridelka in največega dobička, ki vam ga more prizadeval 9 da kupoval lepega sadj 9 ceno ga pripeljaval v Ljubljano in s primernim dobičkom donašati polj prodajal, krogi, in Menim, da tej reči morali bi kaj ukreniti merodaj Seme morate sejati le zdravo težko to v \j\jj. iiiuian ui naj u&lCUJLU llioruuajui ------""J"" loaivu, & korist deželi in ljubljanskemu mestu. dobro očiščeno, tudi je morate večkrat premenjati 5 bilo tudi nekoliko naloga mestnemu zboru da bi ljubljansko sadno trgovino oživil. Sadjarske za kakeršna je na Slapu, in še druge, katere naj ae. Po teh proda- bo setev bogato plenjala in obvarovana bode kaljivo in : potem vrstnih bolezni mnogo uim dru ustanove, naj bi imele svoje prodajal jalnah bi prodajali zgodnje sadj iz Vi pa ? pozno . Ne sejte in ne saditi zmerom njivi, temveč menjavajte žito, okopavii rastline: iste reči na isti klaj in druge potem le použiva zemlja enakomerno gnoj, in Dolenjskega, razne sadne iz- DJ1V1 865 enostransko ne izpije rodovitnost sadje z Gorenjskega in delke in, če treba, tudi pomaranče in limone. S tako 4. Na nepodelan (frišen) gnoj ne sejte in ne sa- urejeno sadno kupčijo bi Ljubljana mnogo pridobila, dite ničesar, potem ne boste plevela imeli na njivi, in največ pa sadjarji sami, ker Ljubljana bi lahko to po- gnoj se bode lahko razkrojil pod zemljo ter setvi dajal za stala Štajerski, kupčijo ! našo sadno trgovino, kar je Maribor Pred vsem moramo pa urediti južni domačo dobro pripravljenega živeža 5. Ne skoparite s preoravanjem in okopavanjem, da postane njiva rahla in da morejo zemljo prešiniti zrak, dež, gorkota in mraz; tako obdelana zemlja pospešuje rast sejanih rastlin. Razne reči. tre je 9 Močno krvavenje iz kake rane ustaviš najhi ako položiš na rano košček vate, pomočene Ne zamujajte ob pravem času setve, da ne bo dete škode trpeli s pičlimi pridelki. Seme spravite, kakor treba, bolj ali manj glo v vročo vodo. Sama vata, če je tudi v mrzlo vodo po- oskrbujte jo marljivo njivi dober pridelek močena ne koristi nič. boko pod zemljo, kadar pa je rastline začela kaliti, : to ji pospešuje rast in zagotavlja t * 02 Ne zamujajte ob pravem času žeti, da ne boste južno-vzhodnega Kolorada južno-zahodnega Kansasa škode trpeli po manjšem ali slabejšem pridelku. . To, kar ste pridelali, skrbno pospravite in shra gonijo jo v Dalas v severnem Tehasu jo porinejo na želez in odpeljejo naravnost v Čikego 1500 milj nite. da se vam pridelek ne pokvari, predno ga začnete dalječ. Mesarij v Čik egi je jako razvita in na dobrem rabiti. glas 9 toraj mnogo tu pobij za razne svrhe i 10. Ne zabite, da njiva po vsakem pridelku izgubi redilnih snovi, in da jej morate povrniti z gnojenjem, ostalo govedo razpošljejo v druge kraj Pred leti začeli Američani sveže meso tudi v kar ste jej vzeli; potem ostane leto za letom rodo vitna, in vi in vaši otroci boste veseli njenih pridelkov. Evropo dovažati. Podjetne parobrodne družbe so zgradile posebnih brodov z jako umno urejenimi shrambami, v katere vedno prihaja enakomerno topli zrak, da se meso ne usmradi. Ob enem so zgradile tudi podobnih vagonov, v katerih dovažajo sveže meso z velikanskih Podučile stvari mesnic parobrodom. Meso je popolnoma sveže in Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. zdravo, dokler visi v omenjenih shrambah, ali se koj spremeni, kedar je v Evropi snamejo in na trg obesijo. Kakor hitro namreč začne navadni zrak vplivati na kmalu obledi, usmradi se in začne gnjiti. Takega meso (Dalje.) 102. ubož rodovi Ameriško meso na evropskem trgu. severnej Ameriki živi bizon ali američanski mesa ne kupujejo kolikaj trdne hiše, pokupijo ga edino pa.nepošteni gostilniki po znižanej ceni. In to je krivo, da se trgovina 8 svežim mesom ni tako razširila, kakor se je s početka pričakovalo. Zate- misli: ga del j so podjetni glavničarji se oprijeli druge bivol. Predno so se Evropejci naselili, bile so neizmerne ravnine in velikanski gozdi polni bizonov. Sedaj se morajo pred človekom umikati vedno dalje na zahod in sever v kraje, ki jim niso ugodni. Res se pase po teh krajih še mnogo čred, vendar ginejo tudi te od leta. do leta, morda pride celo čas, ko bodo strastni in dobič-kaželjni lovci bizona zatrli. Ker so se zelo skapljale črede bivolov po prerijah Zaveznih držav, udomačili so si Američani evropsko govedo, ki se je v malo letih ogromno namnožilo. In začeli so živo govedo na evropski trg dovažati. Da so Američani praktični, pokazali so tudi tu. Evropo pripeljejo cel brod goved, nazaj cel brod iz- selnikov. Ker se ljudje z Evrope čimdalj bolj sel i j v Ameriko, zgradile so parobrodne družbe izredno velikih brodov, ki so mogli na en pot po 1500 izselnikov spre- jeti Ti parobrodi pa za druge svrhe niso bili dosta vse pokazuje, da se bode ta živa glavnica še izdatno na pomnožila, ker se čedalje več naselnikov obrača prazne prerije. Ondotna zemlja ni ugodna poljedelstvu, pač pa živinarstvu, in ker reže sedaj pacifiška železnica nepregledne planote, torej se blago laglje in bolje spe- čava. Koncem leta 1882 je čilo v Zaveznih državah okoli 33 do 34 miljonov govejih repov, katere so cenili na 640 milijonov tolarjev. Čim bolje se množe črede, prikladni, ker so bili preobširni, prav tako tudi navadni parobrodi niso bili prikladni za prevažanje goved, toraj so si lastniki obeh pedjetij podali roke. Zgradili so novih brodov in obširne stare so predelali tako, da služijo obema svr-hama. Na takih brodovih sedaj prevažajo govedo v Evropo in izselnike v Ameriko. Pa tudi potnike sprejemajo, kedar vozijo govedo z Amerike v Evropo. Ali milujemo potnika, ki se na takem brodu vozi. Res so saloni in kajite gi-zdavo opravljeni, kuhinja in postrežba je izborna, tudi voziio še dosta brzo, ali je na takem brodu prehud smrad in vedno mukanje na palubi natlačene živali tudi ni prijetno. Pa tudi to podjetje se ni obneslo tako, kakor so pričakovali. Res je žival na brodu zavarovana kar tem več je treba pastirjev. Leta 1870 se je 7723 ljudi s pastirstvom ukvarjalo, a leta 1882 uže 14768. kar ie le moči proti vremenskim nezgodam, toda kedar Kalifornija in Oregon imata najrazvitejše in naj- morje kipi in valovi pluskajo čez palubo, kedar brod ogromnejše živinarstvo mej vsemi Zaveznimi državami, pleše kot orehova lupinja, da celo najspretnejši matrozi Govedo ameriško je sploh dobrega plemena in se rado komaj morejo po koncu stati, takrat ie hudo za žival spita, gledne Pa jih tudi ni boljših pašnikov kakor so nepre- Ker na tesnem stoji, ne more leči po več dni ne. ne planote zahodnih , severnih in južnozahodnih katera se ne vleže ves čas dokler se vozi. Dostikrat je krajev v Zaveznih državah. Le to je škoda, da ondi ni- žival premočena, in če potem potegne mrzel veter po majo zakonito urejenih pašnikov, zato so vedni prepiri njej in pretepi mej pastirji. Mnogo škode pri čredah narede posestnikom tatinski Indijanci in drugi poteznjači; potem grozno besneči prerijski viharji; dolge, včasih nenavadno mrzle zime, pa pogostne kužne bolezni, vsled katerih mnogo repov počepa. začne se tresti, in ni čuda, če je mnogo počepa. Ostala žival pa zelo upade radi prehudega trpljenja na morju kakor tudi popreje na suhem za dolge vožnje in hoje. Zato je dobiček podjetnikov mnogo manjši, kakor mogel biti. Po vrhu meso te izmučene, bolehave pač živine ni in ne more biti okusno in zdravo. Zato je v Tako na daleč ne prevažajo pitane goveje živine evropskih pristaniščih koj pobijejo. Skušnja jih je iz- nikjer kakor v Ameriki. Tehasa, Nove Mehike, modrila. Žival namreč v malo dneh shujša do kosti > 93 ako jo postavijo v hlev, da se spočila. In če jo smatega hočejo potem odebeliti, treba mnogo časa in dobre piče, višji hišni davek. dohodka, hišni posestnik vis-a-vi pa mnoga kar pa preveč stane in ni na dobiček podjetnikom temveč na zgubo. Pa tudi cepa rada taka žival, če je koj ne pobijejo. (Dalje nasl.) Politične stvari Ravno tako je na primer v pražkih predmestjih. Tukaj plačuje hišni posestnik 22'6 do 22'8 odstotkov. To je gotovo razloček, kise mora vsaj deloma poravnati. Treba je seveda pri tem paziti tudi na neko drugo stališče. Čujejo se deloma tudi tam, kjer so taka naprotja, pritožbe od onih, ki plačujejo višji davek, zakaj vendar tudi sosedje in pod enakimi razmerami živeči se hišni posestniki ue prisilijo k plačevanju višjega davka Govor poslanca dr. Poklukarja v državnozborski seji dne 1. marca t. 1. (Dalje). Menim, da je velika krivičnost, ako se naravnost reče: Davek se ne more odpisati, ker se mora tirjati dokaz neiztirljivosti in ker je ta jako težaven. Po mojem prepričanji se da nekak formalen, ne strogo postaven dokaz neiztirljivosti skoraj v vseh takih slučajih dognati 1 j® in pravica zahteva, da v teh slučajih odpadejo predpisi hišno-najemninskega davka ravno No ? plačevanju višjega davka prisiljen biti osobito pri hišnem davku je vedno kočljiva stvar. Skusili smo to pri Tirolskem ter vidimo pri Trstu m drugih krajih, katerim r ualožili višji davki Toda po mnenji bi se moralo v prihodnjosti pri reformi hišnega davka vsprejeti kot načelo, da se hišno-najemninski davek 26% tako > kakor se že se bo moral samo ob sebi umevno znižati od odstotka, razširi na vse kraje z določenim številom prebivalcev ali hiš (Prav res! ua desnici); ob enem pa se morala seveda, kakor pri vzvišanju drugih davkov danes godi pri praznih stanovanjih hiš, ki se oddajejo v najem. skleniti posebno še pri hišnem davku prehodna doba tudi za vse manjše kraje dolga prehodna doba, recimo Kar pa od 15 do 20 let, mej katero bi se polagoma uvedli v te se tiče večje preosnove zakouodajstva kategorije glede hišnega davka, izvršiti se po mojem mnenji v tem trenotku še ne da, preverjen pa sem, da se more s tem pričeti že v teku tega leta, in sicer načelno pričeti. Formalnega postopanja z vprašanjem o hišnem Po mojem mnenji se moralo pri zakonodajstvu davku pa bi se bilo treba po moji sodbi poprijeti z ve liko pozornostjo. glede hišnega davka delati na to, da se doseže splošno znižanje. Gospod finančni minister bo pač takoj odgovoril: Sedaj, ko imam dva milijona proračunskega pre-ostatka, hočejo na eni strani, naj znižam neposrednje pristojbine, na drugi strani se tirja to glede drugih pristojbin, tretja stranka zahteva zopet velike investicije, opustitev loterije, cenejšo sol itd. Kam pa bom prišel s svojim preostatkom dveh milijonov? Saj je poleg tega konkurenca za olaj pri vseh davčnih vrstah in investicijah jako velika, ter mislim, da bi bila, izvršitev le tako mogoča, ako se nova postava ali novela k postavi o hišnem davku sklene že tekom tega leta ter se znižanje hišnega davka tudi razdeli na moralo biti enakomerno večje število let. Znižanje razdeljeno iz ozirov na finančni erar, kakor so se tudi na korist davkoplačevalcem sklenile prehodne dobe. To splošnem moji nazori o sedaj perečem vprašanji so v Ugovor ni utemeljen, in tudi se ne more dvojiti, hišnega davka da se bodo še povišale tirjatve za našo vojno potrebščino, akoravno smem izraziti upanje, da pri današnjih utrjenih nadah glede miru, vojna uprava ne bo več zahtevala iz-vanredne potrebščine Omenjati moram tukaj slučaja, ki prav za prav ne spada v pristojnost državnega zbora, pač pa v ono ministerstva notranjih zadev, v kolikor se tiče pridobitve Vprašanje o hišnem davku Najvišjega potrjenja za neki deželno-zborski sklep. se moralo povprek, Preskrbel sem si akte o preložitvi neke cestne zgradbe 9 kakor jaz menim, reševati s stališča, da se prvič odstranijo dandanašnje krivičnosti in trdosrčnosti, potem pa se izvede splošno in kolikor moč enakomerno žanje davka od poslopij. se je razpravljala že 1854. zni niči). dne Tu imam noto (Čujte! Čujte! na des-do deželne vlade v Ljubljani z 16. avgusta 1869, št. 2329, v kateri se navaja da je to cesto že leta 1853. stavbeno ravnateljstvo načrtalo Saj se z mnogih strani čujejo opravičene pritožbe, kot državno cesto, da je ta sklep pozneje leta 1858. da je razloček mej 262/3 odstotnim hišnim davkom v dobil tudi Najvišje potrjenje, a ni se izvršil, ker se je glavnih mestih in v krajih seznamka A itak neutemeljeno potem leta 1861. izročila ta zadeva deželnemu zboru. velik nasproti 20 odstotnemu hišno-najemniskem davku pri ostalih krajih. Priznavam to. Tukaj se gre za preložitev najvažnejše zveze cele Dolenjske z železnico, to je bogenšperška cesta To je i morska kača, ki se je mnogokrat razpravljala v kranj v skem deželnem zboru. Večkrat so se napravljali načrti. Otakringu — Otakring, kolikor vem, ni v seznamsku A, Bil 8e j® boJ meJ dvema načrtoma, konečno je prišlo Priprosti račun že kaže, da hišni posestnik pač pa Hernals plačuje le 14 odstotkov svojega ko- lan^ko leto do tega da deželni zbor dovolil dežel podporo 20.000 gld., ostanek pa se je razdelil na prispevajoče okraje. (Dalje nasl.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje). VII. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča. da je obči odbor semiški predložil naslednji maksi malni tarif za nadrobno prodajanje govedine in teletine v potrjenje, in sicer za 1 kilo volovjega mesa 34 kr., za kilo kravjega mesa 32 kr. iu za kilo teletine 40 kr. Prošnja se s tem utemeljuje, da so zdaj mesne cene v Semiču odvisne od samovolje mesarjev in da se z ozirom na cene v okolici smele določiti v rečenem zmislu. Zadruga vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega priporoča prošnjo in c. kr. okrajno glavarstvo črnomaljsko omenja, da se predlagani maksimalni tarif strinja s tamkajšnjimi cenami v okolici, ter prilaga pregled o po- prečnih cenah govedine v Metliki in Črnomlj u v prvi polovici 1888, iz katerega se vidi, da je poprečna cena bila za kilo 34 lL , kr. ozirom na to predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v rečenem zmislu M Predlog je bil sprejet. VIII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča v imenu odsekovem, da je trgovska in obrtniška zbornica v Liberci poslala zbornici prošnjo do slavnega državnega zbora, da se premene 27. al. in 40, točka 14. in 28. potem zakona z dne 30. marca 1888 drž. zak. štev. 33, o zavarovanju bolnih delavcev ter prepis jednakega poročila do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj zbornica na primeren način podpira liberške zbornice prošnjo. Iz te prošnje naj naslednje posnamemo in povda-nmo: Zakon z dne 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, ima v §§ 13. in 28. določilo, da se delavcem, ki izstopijo iz blag>jnice, oziroma iz dela, po propisanem pre- računjanju, da delež prihranilnega zaloga one bolniške blagajnice 80 , kateri so do zdaj pripadali, ali pa da se za nje plačuje oni bolniški blagajnici, katere udj postali z vstopom v drugo delo v letu dni. Po »uradnih poročilih" c. kr. ministerstva notranjih stvarij o zava rovanju vsled kake nezgode in o zavarovanju de •v" * • To prikrajšuje ne samo pridobljene pravice, ampak je proti temeljnim načelom pravičnosti, ker se ne jemlje v poštev in ker za slične določbe povse nedostaje vsekakor potrebna dejanjska medsobnost, naposled I pa protuslovi določilu prihranilnega zaloga kot takega. Poleg tega pa so še mnoge in ravno največje zdanje tvorniške bolniške blagajnice ob jednem pokojninske in provizijske blagajnice; kako neki naj se zdaj razlikuje imenje, oziroma prihranilni zalogi, ki so določeni v ta in oni namea? S kako pravico namerja se v določno naznačenim namenom zbrane iu posvečene kapitalije odtegniti svojemu določilu ter jih podvreči novega zakona določilom o porabi hranilnega zaloga. Nekaterim industrijam, katerim le redkokdaj treba sprejemati starejše delavce, katere imajo le mladoletne delavce, ki dosegši popolno ročno spretnost, ostavljajo učne delarnice, da stopijo v delo pri podjetjih, ki so prisiljena, zahtevati od delavcev večjo spretnost ter jih tudi morajo in morejo boljše plačati — dustrijam bilo onemogočeno pri takim in- preodkazovanju prihranilnih prispevkov pomnožiti prihranilni zalog svojih delovršbenih bolniških blagajnic; kajti morale bi ono malo, kar bi v obče imele, vselej le preodkaza vati dočim ne bi dobivale nič preodkazanega. (Dalje nasled.) Naši dopisi. Su Dunaja dne 17. marca e p ( Volitve v mestni zastop.) Vsaj bi se človek motil, ako bi opazujoč letošnje burne in viharne volilne shode hotel trditi, da letošnje, tako viharnih pred še ni bilo priprav so To je volitve kakor optična zmotnjava. Sme se trditi da vsaj zadnjih 10 let bile so volilne borbe na Dunaj letos, dalj vedno silno viharne toda kolikor daljno in ne manj viharne kot dalje se take borbe in preteklost, toliko manje pomikajo v vidijo se O JT-------^tilJ |V> O V; TlUiJV^ toliko manj razločujejo barve in osebe v sliki ter se konečno vstopi vsa slika v megleno nosti morje pozablje- Pri letošnjih dunajskih občinskih volitvah pa je opazovati velika razlika v zastavah, pod katerimi se Do sedaj delile so židovsko s praporom zbirajo volilci za odločilno borbo se stranke bistveno sicer tudi liberalizma in pa v tej nasprotnih strank ki so se lavcev", ter po ustanovilih za okrajne in delovršbene imenovale, protižidovska, demokratiška, ljudska stranka bolniške blagajnice ne postopa se samo s prihranilnimi i. t (pričuvnimi) zalogi po zakonu novo ustanovljenih bol niških blagajnic to je Letos nastopila je očitno prvič v borbo „združena » s tistimi zalogi, katere je na- krščanska stranka", katera nasprotnike svoje imenuje združeno židovsko stranko." To kaže velikansk napredek med dunajskim pre ne pravljati z dnem, kadar pride novi zakon v moč novi zakon naj ima veljavo za stare bolniške blagajnice in po takem naj bi se postopalo s prihranilnimi zalogi bivalstvom starih bolniških blagajnic da se ne sramujejo vsaj več, očitno spo znati svojega krščanstva. Ako se nazaj ozremo za 95 20 25 let in se spominjamo tedanjih dunajskih razmer i Danes teden po končanih volitvah hočemo zopet pač vidimo, kako neomejeno vladala je takrat beseda spregovoriti besedo o teh volitvah dunajskih liberalizma. Takrat malikoval je Dunaj v svoji veliki večini liberalizem kot solnce vsega napredka in razum-ništva in vedno z neizogibnem dodatkom brezverstva. Danes tudi Dunaj sodi drugače, videč toliko sadu onega liberalizma, za čegar ponarejeno zastavo nemško Židov- da stvo skriva svoje samopašne naklepe. Vreme imamo v resnici suščevo mesec ki stoji na meji med zimo in spomladjo, sedaj že tri dni gro- petek in soboto padal zovito otresa zavihan svoj rep. je sneg v kodeljah in medlo je, kakor k novem letu 9 na pa se blizo do kolena globok sneg deloma taja da voda teče v potokih, deloma pa ga v strehah Letos toraj našli so krščanski prebivalci dunajski istem času mrzla burja pometa z nad hiš. Sitno vreme pogum, podati se v volilno borbo pod krščansko zastavo, sicer, toda boljše, da je zima skupaj potem pa 9 i£0 86 tem korakom pridobijo si mnogo pristašev, marsikdo izmed nasprotnikov sedanjega občinskega gospodarstva pa jo bode tudi popihal, in to je storil že znani brez-ozirni kritikaster dr. Mandel. Ta človek, ki je povzročil do sedaj v mestni zbornici več škandalov, kakor vsi drugi členi opozicije, spovedal se je pri volilnem shodu, da je bil slep, da so ga zlorabili protisemiti, on sam je očividen filosemit, samo da mu ni bilo povolji, da bil prostor njegov v pritličji, za vratmi, hotel je priti na stol županov. političnem življenji je sicer svet še bolj okrogel, kot v naravi in marsikaj pride danes navzgor, kar je bilo včeraj globoko zdolaj, pa tega vendar ne moremo verjeti j da toliko znan in glasovit rogovilež Mandel po tej svoji zadnji pokori splezal po stopnjicah židovske stranke na kvišku. Tudi znan državnozborski demokrat Kronawetter, dal je slovo svojima nekdanjima tovarišema Lueger-ju in Pataj u, katera odločno stojita v prvih vrstah združenih Kristijanov, pa to je lahko razumljivo, ker Kronawetter pokazal je pri vsaki priliki, da v njem ni ne krščanstva in ne sploh nikakoršne pozitivne verske podlage. Židom prijazne stranke bodo gotovo nasproti krščanski zastavi še bolj napele vse svoje sile, da na Dunaji ne puste v mestni zastop stranke pod krščansko zastavo. bije se jutri in nadejamo se, da bodo tudi Prva bitka združene krščanske stranke zbrale vse svoje sile, da pridejo z zborišča kot zmagovalci, in ako to ne povsod vsaj kot močna stranka, s katero mora na dalje računati Dunaj. Dve napaki seveda ima še novo osnovana stranka in te ste: . Da protisemitsko glasilo „Deutsches Volksblatt pod h vredništvom znanega Vergani-ja zastopa samo nemško-narodno protisemitsko stranko ter da v tem listu prav naravnost žali vse druge 9 izrekoma češke kroge, ki so naravni zavezniki v borbo proti židovski liberalni stranki, da ima ravno Verganijeva stranka pod svojim prične pomladansko vreme, tudi nepretrga Iz Železnikov, 18. marcija, popoldan o y(i3. (Požar.) Ravno zdaj je pogorel ognjovarno zidani hlev blag > rodnega gosp Černo-hudobni duh nekega zlo činca ni miroval, da je dosegel svoj peklenski namen Ker so bili pred 4 dnevi na večer že v tretjič posku-šeni zločin še srečno odvrnili, jelo je danes med tem, ko so bili posli zbr pi popoldanskem obedu i zopet vrh hleva v slami in senu goreti, in ogenj ni se za-mogel vdušiti več. Vkljub skrbnega čuvanja in stra-ženja po dnevi in ponoči izpeljal je hudobni človek vender le svoj naklep. Ali se bo zločincu prišlo na sled, pokazala bo prihodnjost. Božja pomoč in sv.Flo rijana varstvo naj ostaneta pri na*! L. Iz Ljubljane Državni zbor nadaljuje raz pravo državnega proračuna. Že pri politični upravi vpletala so se pogostoma šolska imajo šolska politični uradniki dejansko vprašanja, v rokah ker tudi vprašanja Menger in Weitloff, pocvilila 9 sta tudi letos nekoliko pod zastavo kranjskih Nemcev ker tega še sama trdila nista, da bi bila za tako javkanje naprošena Menger je po svoji navadi zopet tožil kako hudo deželni predsednik preganja vboge Nemce, oba Menger in Weitloff pa sta tožila, koliko so trpeli vbogi ljubljanski Nemci, da so dobili nemško ljudsko šolo. Pred vsem je čudno nenaravno, da v tem slučaju • i ne joka oni, o katerem se trdi, da ga kaj boli, ali da se mu godi krivica, akoravno je navzoč, ampak en nemec Menger s Šlezije in pa še en boli odstrajen 9 9 SO ne nemec Weitloff. — To znači borbo: oni velikonemci ki gradijo nemški most dj morja jadranskega srečni, ker jim je razpadel nemški steber v Ljubljani raztopil se je steber v slovenskem zraku. Temu pa ni v deželni predsednik baron Winkler in ne deželni 9 kri šolski svet in ne mestni zastop ljubljanski, ampak tam domače prebivalstvo slovensko. Deželni predsednik krilom veliko število Schoaerer-jevih protiavstrijskih pri- baron Winkler imel je samo pogum, biti pravičen, pra-stašev, ki so svoje roge najgrje kazali za čas prihoda vičen Nemcem in Slovencem. Vsaj je vendar v Ljubljani vsakemu znano, da je ravno gospod deželni predsednik nemškega cesarja na Dunaj. Te napaki v združeni krščanski stranki ste še to- nemško ljudsko šolo, in toliko časa, dokler liko pomenljivi, da se letos še ni nadejati tej novi zahteval mesto take ni vstanovilo, zahteval da v drugih vsih onega vspeha kakoršnega je želeti na Dunaji ljudskih šolah ostane nemški učni jezik; ravno tako v stranki krščanski, avstrijski, narodno-enakopravni stranki. Ljubljani vrabci žvrgole po strehah, da je nemški Schul s 90 verein največje zapreke stavil nemški javni ljudski šoli in •m mnenje, da se na podlagi socijalistične postave ta pre da je prav ta skušal onemogočiti šolo s tem, poved ne bode dala vzdržavati Sedanja da je sam ustanovil tako privatno šolo, konečno pa je vsakemu v Ljubljani znano, da te privatne šole nemškega Schulvereina ni vstanovil in ne vzdržuje „Schulve-rein" nemški, temveč hranilnica z doma, na Kranjskem, nabranimi denarji. Po vsi pravici se toraj sme takim zagovornikom kranjskih Nemcev zaklicati: Pojdite Francoska. vlada postrigla je po rakom žvižgat, lažn vi preroki svojem postopanji zoper „patriotično ligo" prav hudo perute Boulanger-ju, ki je pod svoja krila vzel one poslance in senatorja Naquet-a, katere je vlada dejala v sodnijsko preiskavo politično zopet nekoliko okreval, podal se Da Poslanec Klun govoriti ima, kakor se pričakuje 1 je Boulanger proti severu. z Naquet-om zopet Tours-u naročil malo na potovanj v državnem zboru danes obširni govor o šolstvu slo- obedu in ko so se nekoliko venskem e svoje pristaše okrepčali, tolažili so se zopet nekoliko pri kozarcu vina. Prvi govoril je Naquet Vreme. Po Pratiki pričeti se ima jutri spomlad, dokazujoč, kako lahko je dobiti pritrjenje konservativcev ? kakor se vedno trdi najlepši letni čas. Mnogo snega katerega vidimo in mrzlota pa nam kaže še vedno trdo zimo. * ■ g Vtonj enec. Truplo pred par meseci pogrešenega paznika prisilne delavnice Seidel-a, našli so v Ljubljanici pri Udmatu, našla se je pri truplu tudi ura verigo. Znamenja silne smrti se na truplu ni našlo. z Oporoka kustoza Deschmanna pisana je bila na poli papirja s svinčnjekom dne 19. januarja t. 1. Volil je pokoj ni filharmoničnemu društvu 100 gld., ravno toliko vsaki sirotišnic ljubljanski. Deželni muzej podeduje razun zbirke knjig in zelišč, tudi angleški daljnogled in pa drobnogled. Premoženje svoje razdelil je pokojni med svoje sorodnike. Riharjeva Jerico ? sestro pokojnega zakristana pevovodjo škofijske cerkve pa mnogoletno pevko v tej cerkvi pokopali so minulo soboto pri sv. Krištofu Pokoj bila boleznijo. Naj v miru počiva hirala veliko let za dolgo neozdravljivo zmerni republiki. Potem pa je zopet Boulanger imel dalj govor, v katerem je navajal kot glavne točke svojega programa da: hočete vtraiti republiko biti zgublj velj in pa braniti zagotovlj prido pro stosti. Potem pa je britko tožil o malih io malenkostnih trinogih ter trdil a lažej ako njemu očitaj da on sanjari o diktaturi, po kateri so segli sami, da bi se našemili za unanjost daljnem govoru imenoval se je Boulanger zagovornika močne republike, katera bi varovala slabe, ponižne in male, katera bi se ognjevito petezala za blagor ljudstva, katera bi konečno prizna- vala prostost osebe v vsih oblikah in v prvi vrsti prostost vesti, katera je najimenitnejša in najbolj spo štljiva vsih prostost. Svojim volilcem v Lille pa je Boulanger pisal pri bližno enako Tours-u. pismo , kakor je bil govor njegov v Grška. — Opozicija toži vlado, da se je proti Dva člena zakonito vtikala v volitev metropolita. sinode sta izstopila Govori se o dvoboju prizadetih glavnih oseb kot neizogibnem. Novičar iz domačih m tujih dežel. Ogerska Včeraj dospel dapest, je bil popolud kralj Milan v Bu ob in se je imel na večer odpeljati dalj uri na obedu pri cesarju Prage na Dunaj ponedeljek zvečer skočil vsled vlomka na kolesu kurirni vlak Franc-Jožefove želez niče iz tira, sedim vagonov se je prekucnilo osebe vagona III. reda skoraj vse poškodovale brali so mer t ve Nesreča i po Cercan. Na vlaku Herold, ki je pa ostal nepoškodovan zgodila se je blizo postaje bil je tudi mladočeski poslanec Nemška. Dvornega pridigarja Stocker-ja dejali so v disciplinarno preiskavo in včeraj zaslišavali storja Witte-a kot pričo. so pa- List Volkszeitung", ki je baj so oblastva prepovedala izhajanj j e jako surovo pisal, pa v listih izreka se Žitna cena a v Ljubljani 9. marcija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 34 kr. banaske 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 kr. soršice 5 gld 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. ovsa 3 gold kr ajde 4 gold. 33 kr ovsa 2 gold in so se 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. V Kranj' 11. marcija. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki