f
GLASNIK
LJUBLJANA, 17. APRILA 1964
O R A D N I VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA
LETO XI., ŠT. 24
MESTNI SVET
Na podlagi 22. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur 1. FLRJ st- 17/62) ter 33. člena odloka o organizaciji in poslovanju Mestnega Sveta (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, 43 63), je Mestni svet Ljubljana na svoji 8. seji dne 8. aprila 1964 sprejel
ODLOK
o notranji delitvi stanarin ‘er o uporabi in gospodarjenja s sredstvi stanovanjskih hiš
L UVODNA DOLOČBA
1.	člen
Stanarina, ki se določa v skladu veljavnimi predpisi, se deli na nortizacijo in na stroške uprav-janja, vzdrževanja ter popravil, po d°ločbah tega odloka, rindoločba velja tudi za stana-.> ki jo plačujejo nosilci stano-‘injskc pravice lastnikom stanovanj fužinskih stanovanjskih hišah.
sredstvi, s katerimi razpolagajo Se. gospodarijo hišni sveti.
II.	DELITEV STANARINE
2.	člen
t»,v?a '^nčun delitve stanarine sc s -.n odlokom uvaja sistem degresivne amortizacije.
staJ!!LI£rna*ivi za delitev sredstev A2 "I'n 80 določeni v tabelah Al,
toga odloka.M ki S° SeStavni del
3.	člen
? Stanovanjska hiša odvaja amorti-
zako° V smislu določb 119. člena naJS. ° stanovanjskih razmerjih, « Podlagi izračuna o delitvi stana-v	113 podlagi odločbe stano-
o r)„i !?a organa občinske skupščine določitvi stanarine.
_	4. člen
a)Clitov stanarine se izračuna; Vseliprvh1 valoriziranih stanovanjih osnov! n ,do 3L decembra 1959, na tabeli XaIdrizacijskih zapisnikov po g* ^ A3X
tabeli A.tard stanovanj se določi po
tjenih^ stanovanjskih hišah, vse-ceni „t-^° innuarju 1960, px> kupni mativ^, novani odnosno hiše In nor-Pri V P° tabeli A2 in A3. Vsolioniv,Vsc^ * stanovanjskih hišah, ra del * P° t- januarju 1960, se mo-odvesti m0rtizaciie- ki Presega 50 %, sklada V °bvezno rezervo hišnega
5.	člen
dolžnf*1,1.'^* etažnih stanovanj so k strošv Spcvatt sorazmeren delež hiše «;trr!un za redno upravljanje vila sk	vzdrževanje, popra-
z8radbi Pn'h naPrav In prostorov v
6.	člen
silci st-fr!lnarine> kI 1° plačujejo no-družinskik^vanjske pravice lastnikom
je namen ien anovaniskih hiž> in ki
Vzdrževani n “ stroškc upravljanja, ya ua popravilu, odvede
lastnik stanovanjske hiše v skladu s 103. členom zakona o stanovanjskih razmerjih.
7.	člen
Novo delitev stanarin po tem odloku izračuna hišni svet enotno za vso hišo. Predlog razdelilnika stanarin potrdi stanovanjski organ občinske skupščine oziroma organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina.
8.	člen
Obvezna rezerva hišnega sklada se lahko sprosti in uporabi samo v teh primerih:
a)	ob elementarnih'in drugih nesrečah;
b)	za izvrševanje nujnih velikih popravil, če hiša nima dovolj drugih razpoložljivih sredstev;
c)	za lastno udeležbo pri natečaju za pridobitev posojila.
O uporabi sredste<r obvezne rezerve hišnega sklada odloča zbor stanovalcev, s pritrditvijo stanovanjskega organa občinske skupščine.
III.	UPORABA SREDSTEV HIŠNEGA SKLADA
9.	člen
R sredstvi hišnega sklada se, po izločitvi obvezne rezerve, lahko krijejo naslednji stroški:
a)	stroški upravljanja:
—	zavarovanje zgradbe,
—	osebni dohodek hišnika z vsemi dajatvami,
—	prispevek za stanovanjske skupnosti,
—	stroški finančnega servisa,
—	bančni stroški,
—	pisarniške potrebščine, pošta, telefon,
—	stroški čistil, čiščenje^ kanalizacije in odvod fekalij,
—	obratovalni stroški dvigala,
—	vzdrževanje skupnih prostorov in naprav v hiši in izven hiše,
—	odstranjevanje snega,
—	drugi skupni stroški,
b)	stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in skupnih naprav:
—	zamenjava manjših delov strešne kritine,
—	popravila izolacij na strehi, balkonih in terasah,
—	čiščenje in popravilo žlebov in
vseh pločevinastih zaščitnih delov,
—	popravilo strelovodov, preizkusi vodljivosti,
—	popravilo spojev in tesnil glavnih vodovodnih vodov in kanalizacije,
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na skupnih instalacijah,
—	zamenjava poškodovanih dimniških vratič, dimniških kap in po-* dobno,
—	zamenjava in prelaganje peči,
—	popravila osebnega in tovornega dvigala,
—	redno vzdrževanje skupnih pro-* štorov, manjša popravila zunanjega opleska in popravila zaščitnih premazov oken, vrat, ograj in notranjega opleska v skupnih prostorih in komunikacijah,
—	krpanje ometa,
—	popravila okvirov na vratih, popravila oken in rolet v skupnih prostorih,
—	tekoča popravila električne instalacije,
—	prezidava peči in popravila kurišč skupnih prostorov,
—	vzdrževanje jaškov, iztokov pe-skolovcev,
—	vzdrževanje pristopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenic,
—	nadomestitev žarnic v skupnih prostorih, stopniščih itd.,
—	mala popravila lesenih tal, pragov, skupnih prostorov.
c)	stroški popravil in zamenjava delov zgradbe in stanovanja:
I.	Srednja popravila:
—	prelaganja in delna zamenjava kritine,
—	delno popravilo strešne konstrukcije,
—	delna obnova tal, podov, izolacij,
—	obnova opleska na pločevinastih in železnih delih zgradbe,
—	zamenjava radiatorjev, delov kotla za centralno kurjavo itd.,
—	popravilo dvigala, zamenjava manjših delov dvigala,
—	zamenjava skupnih signalnih naprav v hiši,
—	oplesk v skupnih prostorih in zunanji oplesk v stanovanjih,
—	popravila fasade,
—	zamenjava dotrajane električne mreže in slično,
—	popravilo vodov, plinske, kanalske in toplovodne instalacije.
II.	velika popravila:
—	popolna obnova strešne kritine ali strešne konstrukcije,
—	popolna obnova • podov, tlakov, izolacij,
—	popolna obnova oken, vrat v skupnih prostorih in stanovanjih,
—	obnova kleparskih del,
—	obnova, zamenjava glavnih vodov vseh internih instalacij in naprav,
—	zamenjava peči, bojlerjev, štedilnikov,
—	obnova fasade
Sredstva hišnega sklada se lahko uporabljajo tudi za odplačilo anuitet za najeta posojila za popravila in rekonstrukcijo hiše.
10.	člen
Ce sredstva hišnega sklada ne zadoščajo za upravljanje, vzdrževanje in popravila hiše, krijejo primanjkljaj nosilci stanovanjske pravice, v sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo.
Presežne stroške Iz prvega , odstavka tega člena, ki jih morajo plačevati nosilci stanovanjske pravice, določi zbor stanovalcev hiše na predlog hišnega sveta.
Nosilec stanovanjske pravice, ki misli, da razdelitev povečanih stroškov za upravljanje, vzdrževanje in popravila hiše ni sorazmerna, lahko zahteva, da stanovanjski organ občinske skupščine s svojo odločbo določi obveznosti vsakega posameznega nosilca stanovanjske pravice.
11.	člen
Stroški za nadomestitev in uvedbo pove opreme in naprav, ki pre-
segajo obstoječi standard, ne morejo iti v breme hišnega sklada, temveč jih mora nositi nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, v katerega so bile take naprave vgrajene.
IV.	TEKOČE VZDRŽEVANJE, POPRAVILA IN REKONSTRUKCIJE HIŠE
12.	člen
Hišni svet je dolžan pravočasno izvrševati vsa potrebna popravila stanovanjske hiše. Pri tem mora v prvi vrsti skrbeti za vzdrževanje in popravila naslednjih skupnih delov in naprav stanovanjske hiše:
a)	dela za zavarovanje varnosti stanovalcev:
—	popravila vseh nosilnih konstrukcijskih elementov,
—	popravila in zamenjava vseh vrst balkonskih in stopniščnih ograj,
—	popravila okvar na stopniščih, stopnicah itd.,
—	popravila električnih in plinskih instalacij, dvigal itd.
—	popravila podov, tlakov.
b)	dela za zavarovanje zgradbe pred okvarami:
—	popravila in obnova strešne kritine in strešne konstrukcije,
—	popravilo in zamenjava žlebov ter notranjih in zunanjih odtočnih oz. odpadnih cevi,
—	popravilo odn. zamenjava pokvarjenih in dotrajanih instalacijskih delov in naprav,
—	popravilo vseh vrst izolacij na zgradbi,
—	popravilo in obnovitev zunanjih opleskov lesenih in železnih delov elementov,
—	popravilo stropov in stropnih konstrukcij.
13.	člen
Nosilec stanovanjske pravice nosi vse stroške tekočega vzdrževanja stanovanja in stroške za tista popravila, ki so določena s tem odlokom, posebno pa:
—	beljenje in slikanje sten ter stropov in obnova oljnatega opleska,
—	stroški za popravilo in nadomestitev električnih stikal, vtikačev, puš, varovalk zvoncev, zamenjava žarnic itd.,
—	stroški popravila in nadomestitev kljuk, ščitnikov, oliv, zapiračev, okenskih gonil,
—	stroški zamenjave vseh vrst tesnil, vrvic pri zavesah, poteznih verižic, gumijastih blazinic pri WC deskah itd.,,
—	zamenjava zapiračev pri kadeh, umivalnikih, koritih itd.,
—	stroški nadomestitve razbitih šip v oknih, vratih in drugod,
—	čiščenje in struganje parketa, loščenje,
—	čiščenje zamašenih cevi, sifonov itd.,
—	mazanje tečajev pri vratih, oknih itd.,
—	vsa popravila, ki so nastala zaradi slabega vzdrževanja stanovanja, zaradi okvar, nastalih po krivdi stanovalcev itd.,
—	notranji oplesk oken in vrat. Nosilec stanovanjske pravice je
dolžan povrniti škodo, ki jo je povzročil na skupnih napravah in opremi hiše.
14.	člen
Poleg stroškov vzdrževanja iz 13. člena, mora nosilec stanovanjske pravice nositi stroške za:
—	porabo mrzle in tople vode v sorazmerju s številom stanovalcev,
—	kanalsko pristojbino v sorazmerju s številom stanovalcev,
—	centralno ogrevanje po površini radiatorjev ali kubaturi stanovanja.
—	odvoz smeti, pepela in odpadkov, v sorazmerju s površino stanovanja,
—	porabo električnega toka ali plina v pralnici, sušilnici in drugih skupnih prostorih in napravah, kjer se lahko ugotavlja povprečje individualne porabe,
—	druge usluge, za katere se sporazumejo stanovalci na zboru stanovalcev.
Če smatra nosilec stanovanjske pravice, da ti stroški niso bili sorazmerno porazdeljeni, lahko zahteva od stanovanjskega organa občinske skupščine, da ta določi višino stroškov za sporni mesec ali za sporno delo
15.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan opraviti v svojem stanovanju vsa potrebna dela tekočega vzdrževanja in popravil, navedena v 13. členu tega odloka, v roku, ki ga določi hišni svet.
Če nosilec stanovanjske pravice teh del ne izvrši, ga mora hišni svet pismeno opozoriti.
Če se nosilec stanovanjske pravice kljub temu ne ravna po zahtevi hišnega sveta, lahko hišni svet s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva, da mora nosilec stanovanjske pravice opraviti ta dela, lahko pa zahtevo od njega tudi odškodnino za škodo, ki jo je s svojim ravnanjem oz. opustitvijo del iz 1. odstavka tega člena povzročil, oz. mu odpove stanovanje.
16.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan priglasiti okvaro, katere ni dolžan popraviti na svoje stroške takoj, ko jo opazi, sicer odgovarja za škodo, ki bi utegnila zaradi tega nastati.
17.	člen
Pri uporabi sredstev hišnega sklada za stroške upravljanja tekočega vzdrževanja ter popravila za stroške upravljanja tekočega vzdrževanja ter popravila, zamenjavo dotrajanih naprav oz. delov v hiši in stanovanjih ter velika popravila, je hišni svet dolžan poslovati v skladu z načeli dobrega gospodarjenja.
18.	člen
Rekonstrukcija stanovanj oz. stanovanjske hiše se lahko izvede po sklepu hišnega sveta in po postopku, ki je določen v 93. členu zakona o stanovanjskih razmerjih.
Rekonstrukcija hiš in stanovanj se lahko financira s sredstvi, ki jih prispevajo stanovalci, s sredstvi hišnega sklada in najetega posojila.
Vložena sredstva za rekonstrukcije bremenijo koristnike stanovanj v sorazmerju z vrednostjo izvršenih del
Dohodki hiše, pridobljeni s povišanjem stanarine zaradi rekonstrukcije, so nedeljivi in se uporabljajo za plačilo anuitet oz. se stekajo v hišni sklad.
19.	člen
Hišni svet mora poskrbeti za redno čiščenje in vzdrževanje snage v hiši ter za'opravljanje hišniških del.
Če hiša nima hišnika, mora hišni svet zagotoviti izvrševanje hišniških del na način, ki je za hišo najbolj racionalen
20.	člen
Hišni svet mora voditi točno in pregledno evidenco vseh večjih popravil in zamenjav elementov ter vseh rekonstrukcijskih del na hiši in v stanovanjih. Ta evidenca služi za objektivno presojo pri izročitvi stanovanja drugemu koristniku in za ugotavljanje dejanskih stroškov za popravila zgradbe.
21.	člen
Hišni svet lahko s pogodbo prepusti dela, ki jih ima v zvezi z opravljanjem svojih nalog, servisom ali hišnemu upravitelju,
V.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta odlok stopi v veljavo po preteku enega meseca od njegove ob-
jave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Do dneva uveljavitve tega odloka morajo hišni sveti in drugi organi, pristojni za stanovanjske zadeve ter zadeve stanovanjskega gospodarstva, prilagoditi svoje delo njegovim določbam.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tiste določbe predpisov občinskih ljudskih odborov ljubljanskih občin in Mestnega sveta o notranji delitvi stanarin ter o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš, ki so z njim v nasprotju.
Štev.: 249/64-MS.
Datum: 8. april 1964.
Predsednik Mestnega sveta Ljubljana
Ing. Marjan Tepina, 1. r.
Tabela Al
NORMALNA POTREBNA SREDSTVA HlSE ZA VALORIZIRANE ZGRADBE	(HIŠE VSELJENE DO 1. I. 1960)
		Sredstva hiše		v	od stanarine	
Kategorija stanovanj		Visok	Normalni	Minimalni	F’rovl-
po točko-	F.azpon	standard	standard	et&ndard	zirana
vanju	točk	H	H	%	zgradbe %
I.	Nad 125	38,0	35,5		
II.	121—125	39,5	37,5	—	—
	116—120	42,0	38,5	—	—
	111—115	44,4	41,0	36,0	—
	106—110	47,0	43,5	38,5	—
III.	101—105	49,5	45,5	41,0	—
	96—100	53,0	49,5	44,5	
	91—95	57,0	54,0	47,0	37,5
	86—90	65,0	60,0	54,0	44,5
IV.	81—85		67,0	61,5	54,0
	76—80		75,5	70,0	65,0
	71—75		87,5	80,5	76,0
	66—70		100,0	93,5 +	90,0
V., VI.	do 65		100,0	100,0 +	100,0 +
		Tabela A2			Tabela A4
NORMALNO POTREBNA SRED- Valorizirane hiše se glede na stan-STVA V HIŠAH, NASELJENIH	dard razporedijo takole-le:
PO 1. I. 1960
Leto
naselitve
zgradbe
1964
1962/63
1961
1960
Sredstva hiše v •/• od stanarine Hiše nad stanovanj
24,55 %
29.0	%
34.0	%
39.0	%
sc hiša
Ce znaša	(stanovanje)
Seštevek točk	razporedi
•A13-A28	v sledečo
kategorijo
0—15 točk	minimalni standard
16—35 točk	normalni standard
nad 36 točk visoki standard
Opomba: Standard stanovanj je že upoštevan v višini stanarin!
Tabela A3
POSEBNI DODATKI, KI PRIPADAJO HlSAM KOT NORMALNO POTREBNA SREDSTVA
Enota
Vrela	dodatka	mere
Dodatek za dvigalo	1 m*
Dodatek	za	plin, dim	stano-
Dodatek	za	urejanje zelenic, vanjske
igrišč	površine
Znesek
din	Opomba
5.0	Odvisno
1,0—2,0	od
Inten-
2.0	zitete
7.
Na podlagi 22. in 26. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list FLRJ št. 30/62), 33. člena odloka o organizaciji in poslovanju Mestnega sveta (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, 43/63) in v sporazumu s skupščinami občin Ljubljana-'' Bežigrad, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Center in Ljubljana-Šiška je Mestni svet Ljubljana na svoji 8. seji dne 8. aprila 1964 sprejel
ODLOK
o družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov
1.	člen
Zaradi stabilizacije cen na tržišču se uvede družbena kontrola cen
na območju občin mesta Ljubljane za vse obrtne storitve in obrtne izdelke.
2.	člen
Službo družbene kontrole cen iz
1.	člena tega odloka opravlja Zavod za cene mesta Ljubljana (v nadaljnjem besedilu »Zavod«),
3.	člen
Gospodarske organizacije, obrtna, podjetja, lastniki zasebnih obrtnih delavnic in druge pravne osebe, ki opravljajo obrtne storitve in izdelujejo obrtne izdelke (v nadaljnjem besedilu »Obrtne delavnice«) morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti zavodu cene svojih obrtnih storitev, oziroma izdelkov.
Kot obrtne delavnice so mišljene tudi obrtom podobne dejavnosti.
4.	člen
O vsakem nameravanem zvišanju cen obrtnih storitev in izdelkov ter o cenah novih obrtnih storitev, in izdelkov mora obrtna delavnica pismeno obvestiti zavod. V obvestilu je treba navesti za vsako posamezno storitev oziroma izdelek naziv storitve oz. izdelka in dotedanjo ter novo ceno.
Zvišanje cen je treba obrazložiti' z navedbo vzrokov, ki opravičujejo predlagano zvišanje. Obvestilu je treba priložiti kalkulacijo in drugo dokumentacijo.
Ce obrtna delavnica v obvestilu ne navede zahtevanih podatkov, se šteje, da obvestila sploh ni predložila.
O tem jo mora zavod obvestiti.
5.	člen
Če zavod ugotovi, da je napovedano zvišanje cen oziroma določitev cen za nove storitve v skladu s politiko cen in tržnimi razmerami, obvesti o tem obrtno delavnico.
Ce zavod ugotovi, da napovedano zvišanje cen ni upravičeno, zadrži zvišanje cen in o tem v roku 30 dni pismeno obvesti obrtno delavnico.
Obrtna delavnica, ki je obvešče- ' na, da je zvišanje cen zadržano, ne sme zvišati cen svojih storitev in izdelkov.
Če se obrtna delavnica ne strinja, z zadržanjem zvišanja cen svojih, storitev ali izdelkov, lahko zahteva,' da ji zavod o tem izda odločbo. Zoper to odločbo se obrtna delavnica lahko v roku 15 dni pritoži na Skupščino okraja Ljubljana.
Če zavod v roku 30 dni po vložitvi obvestila ne obvesti obrtne delavnice o zadržanju zvišanja cen, sme ta zaračunati svoje storitve oziroma izdelke po zvišanih cenah.
6.	člen
Zavodu je treba prijaviti tudi vsako znižanje cen obrtnih storitev in izdelkov, in sicer z dnem uveljavitve znižanja cen.
7.	člen
Družbena kontrola cen po določbah tega odloka se ne nanaša na tiste obrtne storitve oz. izdelke, za katere določajo cene ali tarife oz. način njihovega oblikovanja zvezni, republiški ali občinski predpisi.
8.	člen
Za zvišanje cen se šteje tudi, če obrtna delavnica nudi po dotedanjih cenah obrtne storitve slabše kakovosti, oziroma obrtne izdelke slabše kakovosti ali po manj ugodnih prodajnih pogojih.
9.	člen
Kršilci tega- odloka se kaznujejo po določilih 41., 42. in 43. člena zakona o družbeni kontroli cen.
10.	člen
Zavod za cene se pooblašča, da daje po potrebi navodila in smernice za izvajanje tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 250/64-MS
Datum: 8. april 1964.
Predsednik Mestnega sveta Ljubljana
Ing. Marjan Tepina, 1. r.
glasnik
OBČINA
TREBNJE
264.
Na podlagi 39. člena zakona o Proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni" list FLRJ st. 52-847/59,	23-388/61,	52-767/61,
28-358/62, 53-716/62 in 13-155/63) je
skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. marca 1964 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Trebnje za leto 1964
1. člen
Proračun občine za leto 1964 obsega:
I. Dohodke v znesku ki se zmanjšajo za:
1. Sredstva sklada za skupno financiranje strokovnega šolstva v okraju 2 Sredstva sklada za skupno financiranje investicij za ceste v okraju 3. Sredstvo sklada za šolstvo
Sredstva za finančni načrt upravnih organov skupščine občine Trebnje 6. Sredstva za finančni načrt občinskega sodišča Trebnje
6 Sredstva 10 •/• posebne proračunske rezerve in znašajo čisti dohodki za financiranje proračunskih izdatkov H. Izdatke v znesku
417,603.000	din,
24.410.000	din
15.993.000	din
108.544.000	din
80.973.000	din
15.487.000	din
27.015.000	din
145.181.000	din
417.603.000	din
2.	člen
Sredstva za skupno financiranje 'rokovnega šolstva in investicij za
nC x V okraiu ter sredstva za finančni načrt upravnih organov skup-. ae °k^tne Trebnje in občinskega sodišča Trebnje se za leto 1964 for-mirajo iz dela deljivih dohodkov, ki Pripada občini v znesku 168,343.000 inarjev in znaša udeležba na teh
dohodkih:
!• za skupno financiranje strokovnega šolstva v okraju	14,5	%
za skupno financiranje in-vesticij za ceste v	okraju 9,5 %
3.	za finančni načrt upravnih organov skupščine obfine Trebnje	48,1	%
za finančni načrt občinskega sodišča Trebnje	9,2	%
3.	člen
Sredstva občinskega šolskega sklada se za leto 1964 formirajo iz dopolnilnega proračunskega prispev-*a nad stopnjo 10%, kar znaša
19,500.000	din, 18.7"/, udeležbe I. dela
dohi,dkoV ‘n 52 % udeležbe IV' dela
Osnova za udeležbo I. dela znaša lu '000 din, osnova za udeležbo v' dela pa 148,200.000 din.
4.	člen
ir, Vbravni organi skupščine občine občinsko sodišče razporejajo sred-
PREGLED
dohodkov In izdatkov proračuna občine Trebnje
Del	Dohodki
Skupni viri dohodkov Dohodki po posebnih predpisih Posebni dohodki Drugi občinski dohodki
Dohodki organov in ustanov ter ostali dohodki Prenesena sredstva Dotacija
1
6
6
7
8
za leto 1964
Skupaj
168.343.000	din
3.960.000	din
148.200.000	din
1.200.000	din
28.400.000	din
14.500.000	din 53,000.000 din
. .	Skupaj 417,603.000 din
rziočeno v sklade in na posebne račune	245,407.000 din
De)
1
2
3
6
7
«.	CISTI DOHODKI 172,196.000 din
;mJ 10 % posebna proračunska rezerva	27,015.000 din
Dohodki za pokritje proračunskih izdatkov	145,181.000 din
Izdatki Prosveta in kultura socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava gospodarske investicije
Skupaj
4,100.000	din
11.030.000	din
19.600.000	din
17.452.000	din
12.100.000	din
10
11
el	Izdatki
— samostojnim zavodom
—	skladom
—	družbenim organizacijam
—	dotacije za skupno financiranje
—	ostale dotacije Obveznosti iz posojil in garancij Obveznosti iz proračuna in prorač rezerva
—	obveznosti iz preteklih let
—	nepredvideni in premalo predvideni izdatki
Skupaj
7.100.000	din
14.100.000	din
22.577.000	din
12.060.000	din
300.000	din
6,000.000 din
15.782.000	din
2.980.000	din
SKUPAJ IZDATKI 145,181.000 din
265.
stva, ki so predvidena za redno poslovanje, samostojno s finančnim načrtom.
Finančni načrt sprejmeta sporazumno tajnik in svet delovnega kolektiva.
5.	člen
Vsi proračunski izdatki se omejijo za 10 •/». Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da v izjemnih primerih odobrava sprostitev omejenih sredstev.
Po izvršeni analizi dohodkov in izdatkov ob koncu III. četrtletja bo skupščina občine Trebnje odločala o delni ali celotni sprostitvi.
6.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev sme skupščina najeti posojilo iz lastnih in bančnih sredstev, v višini do 40 milijonov dinarjev za redno poslovanje uprave, sodišča in izvrševanje izdatkov proračuna.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 400-011/64-1.
Datum: 16. marca 1964.
Predsednik
skupščine občine Trebnje Ivan Gole, 1. r.
Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) in 3. točke 26. člena statuta občine Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 20-303/58) je skupščina občine Trebnje na seji dne 16. marca 1964 sprejela
ODLOK
o družbenem planu občine Trebnje za leto 1964
Upoštevajoč razvojne cilje in naloge družbenega plana Jugoslavije v okraju Ljubljana za leto 1964 ter ob upoštevanju gibanj gospodarstva in družbenih služb v občini v letu 1963, družbeni plan občine Trebnje za leto 1964 določa naslednje osnovne cilje in naloge:
1.	V letu 1964 je družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek povečati:
—	družbeni bruto proizvod za 18,0 %
—	družbeni proizvod za	15,4 */o
—	narodni dohodek za	15,4 %
Povečanje družbenega bruto proizvoda je po panogah doseči takole:
—	industrija
—	kmetijstvo
—	gozdarstvo
—	gradbeništvo
—	promet trgovina
24,2«/. 11,2% 1,1 •/.
78.3	% 6,0 °/o
36.3	%
—	gostinstvo in turizem	27,1 "A
—	obit	27,8	%
—	druge dejavnosti	81,2	%
X
2.	Da se zagotovi hitrejše naraščanje proizvodnje in storitev, naj gospodarske organizacije sprejmejo ukrepe za hitrejše uvajanje sodobnih metod dela in modernizacijo tehnologije, osvajajo proizvodnjo, ki zagotavlja večjo tržnost, iščejo možnosti za skrajšanje proizvodnega ciklusa in stremijo za širšim uvajanjem dela v večjih izmenah. Izboljšati je potrebno oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom.
3.	Težišče investiranja naj bo na rekonstrukciji obstoječih objektov, ki naj zagotovi materialno osnovo za dvig proizvodnje tudi v prihodnjih letih ter na dograditvi objektov, katerih gradnja je bila začeta v preteklih letih.
4.	Za hitrejše naraščanje proizvodnje in produktivnosti dela ter skladno naraščanje osebne potrošnje je treba utrjevati in dopolnjevati sistem in merila za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov. Posebno skrb je potrebno posvetiti sistemu delitve v družbenih službah.
5.	Kmetijstvo kot prevladujoča panoga gospodarstva v občini naj se razvija v smeri podružbljanja kmetijskih zemljišč in organiziranja družbene kmetijske proizvodnje, vendar skladno s faktorji, ki bodo zagotavljali optimalni rezultat.
6.	Pomanjkanje kadra se bo še povečalo s povečanjem kapacitet v letošnjem letu, zato mora biti osnovna naloga gospodarskih organizacij in ostalih družbenih činiteljev v po-
večani skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev ter v odpravljanju vzrokov, ki zavirajo dotok strokovnega kadra v občino.
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. jan. 1964.
Štev.: 30-03/64-1 Datum: 16. 3. 1964
Predsednik
skupščine občine Trebnje Ivan Gole 1. r.
266.
Na .podlagi 3. in 7. Člena Zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS št 22-127/58) in 26. člena točke 4 statuta občine Trebnje (Ur. vestnik okraja Novo mesto št. 20-303/58) je skupščina občine Trebnje na ločeni seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1964 sprejela
SKLEP
o določitvi vplivnih območij v občini Trebnje in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov
1.	člen
S tem sklepom se določijo v občini Trebnje vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte.
2.	člen
V	smislu 1. člena tega sklepa se v občini Trebnje določijo naslednja naselja:
1.	Trebnje z okoliškimi naselji Stari trg, Cviblje, Pristava, Odrga in Kamna gora.
2.	Mirna s Slovensko vasjo.
3.	Mokronog z Martinjo vasjo, Puščavo in Pričo.
3.	člen
Poleg naselij, navedenih v 2. členu tega sklepa, obstajajo še naslednji kraji, ki bodo v bodoče imeli posebno vlogo pri razvijanju kmetijske dejavnosti in- istočasno opravljali določene lokalne funkcije v pogledu preskrbe, šolstva, zdravstva in drugih terciarnih dejavnosti. V teh naseljih bo potreben razvoj družbenih objektov v okviru funkcij, ki jih bodo opravljala. Ta naselja so:
1.	V vplivnem (gravitacijskem) območju Trebnjega:
a)	Dobrnič
b)	Sentlovrenc
c)	Veliki Gaber
d)	Velika Loka
2.	V vplivnem območju Mirne: Šentrupert *
3.	V vplivnem območju Mokronoga: Trebelno
4.	člen
V	okviru programa za razvoj turizma je treba izdelati ustrezne urbanistične projekte za naslednja naselja in območja:
1.	Motel in avtocamp pri Trebnjem
2.	Čatež
3.	Dolina Mirne z Debencem
4.	Priča nad Mokronogom
5.	Medvedjek
6.	Trebelno
Urbanistična dokumentacija za navedena območja naj bo čimbolj kompleksna s prikazom ustrezne prometne povezanosti s posameznimi centri, zlasti z naseljem Trebnje, ki je izhodiščna turistična točka v občini.
5.	člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v
2.	členu tega sklepa, je treba upoštevati ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti, zaščito značilnosti pokrajine in ambientov ter racionalno programiranje komunalnih naprav.
Za kraje, navedene v 3. členu tega sklepa, je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo v obsegu in na način, kakor bo to zahtevala funkcija krajev in objektov glede na predvideni razvoj. Programske osnove za te kraje bo izdelala skupščina občine v okviru kmetijskega programa razvoja.
6.	člen
Ostali kraji in naselja na območju občine niso urbanistično pomembni, zato se obstoječi gradbeni objekti načeloma samo vzdržujejo. Za nove objekte v teh krajih in naseljih je potrebno za posebne lokalne potrebe v okviru osnovnega značaja naselja izjemno dovoljenje pristojnega organa.
7.	člen
Pri izdelavi urbanističnih projektov je upoštevati perspektivni program razvoja kmetijstva in gozdarstva ter pomen predvidenih agro in hidromelioracij ter hidroregulacij za razvoj gospodarstva občine kot tudi za posamezne urbane centre v občini.
8.	člen
Poleg zgoraj navedenih vplivov na izdelavo urbanističnih projektov je treba upoštevati ’ tudi ostale, ki niso navedeni v tem sklepu, pa se bodo ugotovili pri obdelavi urbanističnega projekta
9.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih projektov in drugih programov se določijo takole:
1.	Urbanistična dokumentacija za vplivno območje Trebnje:
a)	urbanistični program do 30. 9. 1964;
b)	ureditveni načrt za gradbeno območje Trebnjega z okoliškimi kraji, navedenimi v 2. členu, do 31. 12. 1964.
2.	Urbanistična dokumentacija za vplivno območje Mirne:
a)	urbanistični program do 30. 9. 1964:
b)	ureditveni načrt za gradbeno območje Mirne s Slovensko vasjo do 31. 12. 1984.
3.	Urbanistična dokumentacija za vplivno območje Mokronoga:
a) urbanistični program do 30. 9. 1964;
b> ureditveni načrt za gradbeno območje Mokronoga z. okoliškimi kraji, navedenimi v 2. členu, do 31.
12.	1964.
4.	Ostala dokumentacija:
a) program in načrt razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini Trebnje za obdobje prihodnjih 30 let do 31. 3. 1964;
b)	dopolniti je obstoječe vodnogospodarske osnove za dolino Mirne in Temenice in preiti k izdelavi načrta za regulacijo in melioracijo območja v obeh dolinah. Ta dela je izvršiti do 31. 12. 1965;
c)	program razvoja turističnih objektov, weekend naselij in zaščite-pokrajinskih predelov izdela skupščina občine do 1. 7. 1964.
10. člen
i
—	zakoličuje na podlagi odobrenih projektov in načrtov vse gradbene in regulacijske objekte; nadzira njihovo pravilno horizontalno in vertikalno situiranje;
—	nadzoruje in obnavlja mrežo stalnih točk;
—	sodeluje z vsemi organi, zavodi in organizacijami, ki so zainteresirane za opravljanje geodetsko
katastrske službe;
Za potrebe drugih krajev, ki niso navedeni v tem sklepu, je potrebno zagotoviti ureditvene načrte le v obsegu ureditve njihove prometne mreže in asanacije obstoječega naselja.
11.	člen
Financiranje izdelave urbanističnih projektov je treba zagotoviti v proračunskih sredstvih, ki bodo vsako leto posebej zagotovljena v skladu s predvidenimi nalogami in roki za načrtni razvoj naselij.
12.	člen
Ta sklep velja od dneva sprejema, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 350-1/62-1
Datum: 31. 1. 1964
Predsednik
skupščine občine Trebnje
Ivan Gole 1. r.
267.
Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51-426/53), predloga sveta za družbeni plan in finance ter 7. točke 26. člena statuta občine Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 20-303/58) je skupščina občine Trebnje na skupni seji občinskega in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. marca 1964 sprejela naslednjo
O D L <fb B O
o ustanovitvi zavoda za izmero, kataster zemljišč in upravljanje družbenega premoženja.
Ustanovi sc zavod za izmero, kataster zemljišč in upravljanje družbenega premoženja (v nadaljnjem besedilu zavod).
Ime zavoda je: Zavod za izmero, kataster zemljišč in upravljanje družbenega premoženja.
Sedež zavoda je v Trebnjem.
II.
— izvršuje obnovo klasiranja zemljišč;
—	vodi evidenco komunalnih naprav; ,
—	vodi kataster zgradb;
—	vodi evidenco družbene lastnine;
—	upravlja in daje v najem poslovne stavbe in prostore ter stanovanja v poslovnih stavbah, ki so družbena lastnina;
—	upravlja in daje v najem poslovne prostore kot posamezne dele stavbe, ki so v družbeni etažni lastnini in so mu dane v upravljanje;
—	upravlja in daje v najem zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada SLP, kolikor ta zemljišča niso dodeljena v trajno uporabo kmetijskim organizacijam. Upravlja gozdove v družbeni lastnini, ki so mu dani v upravljanje;
—	upravlja tržne prostore in tržni-
ce s pravico pobiranja tržnih pristojbin;	|
—	upravlja športna igrišča, objekte in druga eventualna javna zemljišča, ki so mu prenesena v upravljanje;
—	izvaja po predhodni pritrditvi skupščine občine investicijska dela z ustvarjenimi sredstvi in pri tem:
a)	skrbi za ureditev premoženjsko pravnih In drugih vprašanj v zvezi z graditvijo in pripravo gradbišč;
b)	preskrbi vso tehnično dokumentacijo — vključno gradbeno dovoljenje ter v ta namen sklepa pogodbe o projektiranju;
c)	oddaja gradbena, obrtniška in instalacijska dela izvajalcem ter v ta namen sklepa gradbene pogodbe;
d)	opravlja tehnični nadzor nad gradnjo, skrbi za tehnični pregled gradbenih objektov, za izdajo uporabnega dovoljenja, izvede kolovda-cije in super kolovdacije ter skrbi za komunalno ureditev objektov in njihovega okolja.
—	izvršuje čiščenje poslovnih pro-
storov na osnovi sklenjenih pogodb.	x
Delovno področje zavoda je območje občine Trebnje.
IIL
Področje dela zavoda:
Zavod izvaja in vodi izmero in kataster zemljišč, upravlja in vzdržuje vse poslovne in samostojne stavbe ter upravlja kmetijska in gozdna zemljišča na območju občine Trebnje, ki so družbena lastnina in so mu dane v upravljanje, zlasti pa:
IV.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga ustvari s svojim poslovanjem.
V.
Zavod ima naslednje sklade:
1.	poslovni sklad
2.	investicijski sklad
3.	rezervni sklad.
VI.
—	na območju občine opravlja zemljiško katastrsko službo, na podlagi veljavnih predpisov;
—	vodi evidenco nad izvajanjem geodetskih del;
—	izdeluje geodetske osnove za Izdelavo regulacijskih in katastrskih načrtov ter pregledne katastrske in gospodarske karte;
—	izvaja razne agrarne operacije in meritve;
—	opravlja vsa dela v zvezi z uporabno geodezijo;
Zavod je pravna oseba, ki opravlja javno službo in je organiziran po načelih delavskega in družbenega samoupravljanja.
Zavod se financira samostojno po določbah zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52-847/59).
VII.
Organi samoupravljanja zavoda in družbenega upravljanja so:
1. delavski svet
2.	upravni odbor
3.	direktor
4.	svet zavoda.
VIII.
Svet zavoda kot organ družbenega upravljanja sestavlja 5 članov, od katerih imenuje ustanovitelj 2 na predlog zainteresiranih organizacij, 3 pa izvolijo člani delovnega kolektiva.
IX.
Za volitve ostalih organov in njihove pristojnosti se uporabljajo določila zakona o organih upravljanja zavodov (Ur. list SRS št. 8-47/64).
X.
Do konstituiranja zavoda, kar naj se izvrši do 1. 10. 1964, opravlja funkcije direktorja v. d. direktorja, ki ga imenuje ustanovite].
XI.
Nadzor nad delom zavoda opravlja svet za družbeni plan in finance skupščine občine.
XII.
Zavod začne s poslovanjem s L aprilom 1964.
XIII.
Zavod se vpiše v register finančno samostojnih zavodov pri občinskem upravnem organu, pristojnem za splošne zadeve in družbene službe.
XIV.
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 023-7/64-1
Datum: 16. 3. 1964
Predsednik
skupščine občine Trebnje Ivan Gole 1. r.
Razpis
Personalna komisija Sv^ta delovnega kolektiva Skupščine okraja Ljubljana
razpisuje
mesto veterinarskega Inšpektorja v oddelku za inšpekcije službe.
Pogoji: Veterinarska fakulteta s prakso.
Ponudbe za razpisano mesto je nasloviti Personalni komisiji Sveta delovnega kolektiva uprave Skupščine okraja Ljubljana, Kresija, soba št. 16/1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Personalna komisija
VSEBINA
6	Odlok o notranji delitvi stanarin ter o uporabi ln gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš.
7	Odlok o družbeni kontroli cen obrtnih
stofitev ln Izdelkov.
264 Odlok o proračunu občine'Trebnje za
1. 1664.
2(15 Odlok o družbenem planu občine
Trebnje za 1. 1964.
266 Sklep o določitvi vplivnih območij v občini ln o rokih za Izdelavo urbanističnih projektov občine Trebnje.
207 Odločba o ustanovitvi zavoda za Izmero, kataster zemljišč ln upravljanje družbenega premoženja.
.Razpis mesta veterinarskega Inšpektorja.